Na podlagi šestega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 94. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele krajine (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt je v juliju 2010 pod številko projekta 8278 izdelalo podjetje PROJEKT, d. d., Nova Gorica.

(1) Ta uredba določa prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi ter kakovosti bivalnega in delovnega okolja, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v Mestni občini Novo mesto ter občinah Črnomelj, Metlika in Semič.
(3) Oznake, navedene v 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1) Z državnim prostorskim načrtom se načrtujeta prenosni plinovod R45 velikosti do največ 400 mm, tlačne stopnje do največ 50 barov od odcepa Lešnica prek odcepa Metlika in merilno-regulacijske postaje Semič (v nadaljnjem besedilu: MRP Semič) do merilno-regulacijske postaje Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: MRP Črnomelj) ter prenosni plinovod velikosti do največ 400 mm, tlačne stopnje do največ 50 barov od odcepa Metlika do merilno-regulacijske postaje Metlika (v nadaljnjem besedilu: MRP Metlika).
(2) Prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka in predvideni posegi so:
– plinovod R45 (v nadaljnjem besedilu: plinovod),
– priključek na obstoječi plinovod M4/2 od merilno-regulacijske postaje Krško do merilno-regulacijske postaje Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: M4/2) velikosti DN 300 mm,
– MRP Semič,
– MRP Metlika,
– MRP Črnomelj,
– odcep Lešnica,
– odcep Metlika,
– sekcijska zaporna postaja BS1 Vinja vas (v nadaljnjem besedilu: BS1 Vinja vas),
– drugi nadzemni objekti plinovoda,
– izvedba optičnega kabla za prenos podatkov ob celotni dolžini trase plinovoda,
– izvedba priključkov katodne zaščite z anodnimi ležišči,
– ureditev odlagališč za skladiščenje gradbenega materiala,
– pripadajoča prometna, energetska, telekomunikacijska in komunalna infrastruktura.
(3) Prostorska ureditev obsega območja omejene rabe plinovoda od odcepa Lešnica prek odcepa Metlika in MRP Semič do MRP Črnomelj ter prenosni plinovod velikosti do največ 400 mm, tlačne stopnje do največ 50 barov od odcepa Metlika do MRP Metlika, območje izključne rabe energetskih objektov (MRP, sekcijska zaporna postaja, odcep in dostopna cesta do MRP) ter območja začasne rabe (območje delovišča in odlagališč).

(1) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
(2) Območje državnega prostorskega načrta zajema zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Brezje pri Vinjem Vrhu: 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16/1, 16/2, 57, 61, 62, 63/1, 63/2, 66, 67, 89, 90, 91, 92/1, 92/2, 93, 94, 95, 96, 97, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 109, 110, 111, 113, 114, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 144, 146, 147, 148, 149, 150, 163, 164, 165, 166, 231, 305, 306, 307, 308, 309, 960/2, 988, 989, 990, 991, 992, 995, 996, 997, 998, 999, 1000, 1001, 1003, 1004, 1005, 1007, 1009, 1016, 1017, 1058/1, 1058/2, 1058/3, 1058/4, 1060, 1063/1, 1063/2, 1063/3, 1064, 1065, 1066/1, 1066/2, 1067, 1271, 1279, 1280, 1281, 1282, 1283/1, 1283/2, 1284, 1285, 1289, 1290, 1291, 1292, 1293, 1294, 1295, 1299, 1479, 2561, 2563, 2564, 2573, 2574, 2575, 2576, 2577, 2578, 2579, 2580, 2599, 2600, 2601, 2602, 2605, 2606, 2607, 2608, 2609, 2617, 2618, 2620, 2621, 2622, 2623, 2624, 2625, 2627, 2663, 2664, 2665, 2666, 2667, 2669, 2670, 2681, 2703/1, 2703/1, 2704, 2710, 2713, 2715, 2716, 2717, 2718, 2719;
– k.o. Bušinja vas: 4363/1, 4363/2, 4365, 4366, 4367/1, 4367/2, 4368, 4369, 4374, 4375, 4376, 4377, 4378, 4379, 4382, 4383, 4384, 4385, 4386, 4387, 4393/1, 4394, 4395, 4396/1, 4396/2, 4404, 4405, 4406, 4407, 4408, 4452/1, 4452/2, 4453, 4454, 4455, 4456, 4457, 4459, 4460, 4461, 4462, 4509, 4510, 4511, 4514, 4515, 4516, 4517, 4518, 4519, 4522, 4523, 4525, 4526, 4527, 4528, 4532, 4533, 4534, 4535, 4567, 4568, 4568, 4569, 4570, 4571, 4572, 4573, 4574/1, 5062/1, 5062/2, 5063, 5063, 5064, 5069, 5071, 5072, 5073, 5074, 5075, 5078, 5078, 5079, 5079, 5080, 5083, 5087, 5129, 5130, 5139, 5140/1, 5140/1, 5140/2, 5141, 5142, 5143, 5144, 5145/1, 5145/2, 5146/1, 5146/2, 5147/1, 5147/2, 5148, 5149, 5152, 5152, 5153, 5154, 5155, 5156, 5157/1, 5157/2, 5158, 5159, 5160, 5161, 5162, 5163, 5164, 5165, 5166, 5167, 5168, 5206, 5207, 5209, 5210, 5214, 5215, 5216, 5217/1, 5217/2, 5218, 5219, 5220, 5222, 5223, 5224, 5225/1, 5225/2, 5252, 5253, 5254, 5255, 5256, 5257, 5258, 5267, 5268, 5269, 5270, 5271, 5272, 5273/1, 5273/2, 5274, 5321, 5322, 5323, 5324, 5325, 5326, 5327/1, 5327/2, 5329, 5337, 5338, 5339, 5340, 5342, 5343, 5344, 5345/1, 5345/2, 5346, 5385/1, 5386, 5390, 5391, 5393, 5394, 5395, 5396, 5549/1, 5552/1, 5552/2, 5553, 5556, 5557, 5559, 5560, 5564, 5565, 5566, 5567, 5620, 5621, 5622, 5626, 5630, 5631, 5632, 5633;
– k.o. Črešnjice: 44/1, 45/1, 46/1, 46/2, 48, 49, 51/3, 53/3, 54/2, 54/3, 54/4, 55/2, 55/3, 55/4, 56/2, 56/3, 56/4, 57/2, 57/3, 57/4, 58/1, 58/3, 58/3, 58/4, 60/1, 60/4, 60/5, 79, 80, 82, 83/1, 84, 85, 86, 189/1, 189/3, 189/4, 189/6, 189/8, 189/9, 189/11, 189/12, 189/13, 189/14, 190/3, 190/4, 190/5, 2830/3, 2837/5, 2840/3, 2840/5, 2840/7, 2841, 2854/5;
– k.o. Črnomelj: 418/89, 418/90, 418/91, 418/92, 418/93, 418/94, 557, 558, 559, 560, 561, 562, 563, 570/2, 570/3, 570/4, 720/1, 720/3, 721/1, 724/1, 725/1, 725/2, 730/1, 730/2, 730/3, 730/4, 731, 732, 733/1, 733/2, 735, 736, 737, 738, 739, 740/1, 740/2, 740/3, 740/4, 740/5, 740/6, 740/7, 740/8, 740/9, 740/12, 740/13, 740/15, 740/16, 740/17, 740/30, 740/31, 740/33, 740/35, 740/36, 740/37, 740/38, 740/40, 740/44, 740/47, 740/48, 740/49, 740/50, 740/51, 740/52, 740/53, 740/54, 740/55, 740/56, 740/57, 740/62, 740/65, 740/66, 740/67, 740/69, 740/70, 740/71, 740/85, 740/87, 740/90, 740/92, 743/41, 743/43, 743/44, 743/47, 1183/1, 1183/3, 1183/4, 1183/6, 1183/14, 1183/15;
– k.o. Dole: 763, 764, 765, 766, 767, 768, 769, 771, 808/1, 863, 864, 866, 867/1, 867/2, 868/2, 868/3, 870, 874/1, 874/2, 875, 876/1, 876/2, 1005, 1006, 1007, 1008, 1009/1, 1011, 1012, 1014/1, 1014/2, 1015, 1016, 1017, 1018, 1019, 1020, 1021, 1022, 1023/1, 1023/2, 1024, 1025, 1026/1, 1026/2, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032, 1033/2, 1145/1, 1145/21, 1145/22, 1145/23, 1145/24, 1145/25, 1145/30, 1145/31, 1145/32, 1145/33, 1263, 1264, 1268, 1269/1, 1269/2, 1269/3, 1270, 1280, 1281, 1282, 1283, 1284, 1285, 1286, 1287, 1317, 1318, 1319, 1320, 1321, 1322, 1323, 1326, 1327, 1328, 1329, 1330/1, 1330/3, 1331, 1333, 1334/1, 1335, 1336, 1337, 1343/1, 1349/1, 1351, 1352/1, 1352/2, 1352/4, 1352/5, 1502/14, 1502/15, 1502/16, 1502/16, 1502/17, 1505, 1509, 1510, 1511, 1512, 1515/1, 1516/3, 1517/1, 1518, 1519/1, 1519/2, 1521/1, 1521/2, 1524, 1527, 1529, 1530, 1531, 1532/1, 1532/1, 1532/2, 1533, 1534/4, 1534/7, 1534/8, 1534/9, 1534/10, 1534/11, 1534/12, 1534/13, 1534/14, 1535/1, 1535/2, 1535/3, 1535/4, 1556, 1573, 1574, 1575, 1576, 1577, 1578, 1579, 1580, 1582, 1583, 1583, 1584, 1585, 1586, 1596/1, 2438/6, 2438/7, 2438/8, 2440/3, 2440/4, 2440/5, 2440/6, 2440/7, 2440/8, 2440/19, 2444/1, 2444/1, 2473/2, 2473/3, 2475, 2476/1, 2476/2, 2480, 2480, 2482, 2483, 2503/2, 2504/1, 2505/1, 2505/2, 2506, 2507, 2508, 2509, 2510, 2511, 2512, 2514, 2515, 2516, 2521, 2522, 2523, 2524, 2525, 2526, 2527, 2528, 2529, 2531, 2532, 2533, 2536, 2537, 2538, 2539, 2540, 2541/1, 2542, 2543, 2544, 2545, 2548, 2565, 2579/1, 2580/2, 2580/3, 2581, 2582, 2584, 2585, 2586, 2591, 2592, 2593, 2595, 2897, 2908, 2910/1, 2911, 2917, 2921, 2931, 2932, 2934, 2935, 2938, 2939, 2940, 2941, 2943, 2988;
– k.o. Hrast pri Jugorju: 414, 415/1, 423, 424, 424, 426, 427, 428, 439, 440, 441, 442/1, 442/2, 443, 444/1, 444/2, 445, 446/2, 451, 2951/2, 2951/3, 2951/4;
– k.o. Lakovnice: 2110, 2111, 2112;
– k.o. Lokvica: 1879, 1880, 1881/2, 1884, 1887, 1891, 1892, 1893, 1898, 1899, 1900, 1901/1, 1909, 1910, 1911, 1912, 1917/3, 1918, 1919, 1920, 1921/1, 1922/2, 1922/3, 1923, 1925, 1932, 1933, 1934, 1935, 1938, 1939, 1940, 1941, 1942, 1943, 1947, 1949, 1951, 1956/1, 1956/2, 1959, 1960, 1961, 1962, 1963/1, 1963/2, 1964, 1965, 1969, 1970, 1971/1, 1971/2, 1977, 1978, 1979, 1980, 1981, 1981, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1991, 2005, 2006, 2013, 2014, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2023, 2024/1, 2024/2, 2025/1, 2025/2, 2026, 2027, 2029, 2030, 2031, 2032, 2033, 2034, 2035/1, 2035/2, 2036, 2037, 2038, 2039/2, 2040, 2041, 2042, 2043, 2044/1, 2044/2, 2045, 2046, 2047, 2048/1, 2048/2, 2049, 2050, 2053, 2054, 2055, 2056, 2057/1, 2057/2, 2058/1, 2058/2, 2062, 2063, 2064, 2065/1, 2065/2, 2066, 2067, 2068, 2069, 2073, 2074, 2075, 2076, 2077/1, 2077/2, 2078/1, 2078/2, 2079/1, 2079/2, 2207, 2208, 2209, 2210, 2214, 2215, 2216, 2217, 2218/1, 2218/2, 2219, 2220, 2221, 2222, 2225/1, 2225/2, 2226/1, 2226/2, 2227/1, 2227/2, 2228, 2229, 2230, 2231, 2232, 2233, 2234, 2235, 2236, 2237, 2247/1, 2248, 2249, 2383, 2636, 2641, 2642, 2646, 2647, 2648, 2649, 2651, 2652, 2653, 2654, 2656, 2657, 2693/1, 3096, 3100/1, 3100/2, 3103/1, 3103/2, 3107, 3107, 3108, 3109/4, 3109/4, 3109/5, 3110/1, 3110/1, 3110/2, 3114/1, 3114/2, 3175/1, 3175/4, 3175/5, 3175/6, 3175/7, 3176, 3177, 3178, 3180, 3182, 3183/1, 3183/2, 3184/1, 3184/2, 3185, 3187/1, 3187/2, 3188, 3189, 3190, 3191, 3199, 3205, 3206, 3207, 3208, 3209, 3210, 3212, 3215, 3216, 3217, 3218, 3219, 3224, 3250, 3251, 3252, 3273/1, 3273/2, 3275, 3276, 3277, 3278/1, 3278/2, 3278/3, 3279, 3280, 3281, 3282, 3283, 3284, 3285, 3286, 3287/1, 3287/2, 3289, 3300, 3306/1, 3695, 3696, 3697/1, 3698, 3699, 3701/1, 3701/2, 3702, 3703, 3709, 3710, 3711, 3714/1, 3715, 4954, 4955, 4960, 4966, 4967, 4968, 4980, 4987, 4993, 4994, 4995, 5000/1, 5003, 5004, 5005, 5007, 5008, 5048/1;
– k.o. Metlika: 388/6, 389/3, 391/2, 391/3, 396/1, 398/3, 398/4, 398/7, 399, 534, 539, 549/1, 549/2, 550, 552, 553, 554, 555, 561/1, 561/2, 563, 567, 568, 574, 575, 582/1, 582/2, 582/3, 588, 593, 594, 600/1, 600/2, 601, 607, 608/2, 610, 611, 612, 614, 615/1, 615/2, 619/1, 619/2, 623, 626, 627, 635, 638/2, 638/3, 638/4, 639, 641, 3608, 3614/2, 3615, 3616, 3617, 3649/3, 3650/1, 3650/2, 3653, 3654, 3656, 3658, 3659, 3660, 3668, 3669, 3670/2, 3670/3, 3671, 3672, 3673, 3681, 4049/1, 4060, 4061, 4062, 4063, 4063, 4070/2, 4072, 4074, 4077, 4081, 4189/1;
– k.o. Petrova vas: 2171, 2172, 2174, 2180, 2181, 2182, 2183, 2184, 2185, 2186, 2187, 2188, 2189, 2190, 2191, 2192, 2193, 2194, 2195/2, 2206, 2207, 2264, 2265, 2266, 2271, 2272, 2273, 2274, 2276, 2277, 2278, 2279, 2283, 2285, 2308, 2309, 2310, 2311, 2685, 2686, 2689, 2690, 2692, 2693, 2694, 2695, 2696, 2697, 2698/1, 2698/2, 2699/1, 2699/2, 2700, 2701, 2702, 2703, 2704, 2733, 2734, 2735, 2736, 2737, 2760, 2761, 2764, 2765, 2766, 2943, 2944, 2948, 2949, 2950, 2951, 2952, 2953, 2954, 2955/1, 2955/2, 2955/3, 2955/4, 2955/5, 2955/6, 2955/7, 2956, 2961, 4570, 4575/2, 4580, 4581, 4594, 4595, 4596, 4600, 4601;
– k.o. Potov Vrh: 1690/11, 1719/4, 1719/4, 1719/5, 1719/6, 1719/6, 1719/7, 1719/9, 1719/10, 1719/11, 1720/3, 1720/4, 1720/10, 1720/11, 1720/17, 1720/29, 1720/30, 1720/31, 1735/1, 1761/1, 1761/2, 1761/3, 1761/5, 1762/1, 1763/1, 1764/1, 1764/3, 1764/6, 1766, 1767, 1768, 1772, 1773, 1775/1, 1776/3, 1776/4, 1776/5, 1776/6, 1776/6, 1777, 1778/2, 1778/3, 1785/1, 1785/2, 1802/1, 1802/2, 1802/9, 1802/11, 1803/1, 1806/2, 1806/3, 1806/4, 1806/5, 1806/6, 1806/8, 1806/9, 1807/1, 1807/2, 1825/1, 1828/1, 1830/1;
– k.o. Semič: *106, *106, *106, *114, 473, 474, 477, 478, 479, 480, 481/1, 481/2, 513, 517/1, 517/2, 537/1, 538, 539, 540/1, 540/2, 541, 542, 543, 544, 545, 548, 549, 550, 551, 553, 554, 555, 556, 558, 559, 560, 561, 562/1, 563/1, 632/1, 632/1, 641/5, 646, 647, 649, 650, 651, 652, 653, 654/1, 654/2, 655, 656/1, 656/2, 657, 664/1, 681, 687, 690, 692/1, 696, 699, 701, 702, 705, 706, 707, 708, 710, 711/3, 712, 713, 714, 716, 725, 727, 728, 729, 731, 732, 845, 863, 864, 865, 881, 882, 883, 884/2, 885, 886, 892, 893, 894/1, 894/2, 894/3, 895, 896, 897, 900, 901, 902, 903, 904, 905/1, 905/2, 906, 907, 908, 909, 910, 913, 1201/1, 1201/2, 1201/3, 1202/2, 1202/3, 1206/1, 1207/1, 1207/2, 1207/3, 3282, 4439, 4440, 4441/1, 4441/3, 4442/1, 4443, 4444, 4445, 4447, 4459, 4460, 4461, 4462, 4463, 4464, 4465, 4469/1, 4469/2, 4469/3, 4471, 4474/2, 4477/2, 4478, 4479, 4480/1, 4481, 4482/1, 4494, 4498, 4499/1, 4499/2, 4500, 4501, 4502/1, 4547/3, 4548, 5165/3, 5167/1, 5184, 5185, 5186, 5189/2, 5192, 5194, 5197, 5206, 5207;
– k.o. Smolenja vas: 413, 416/1, 417/1, 417/2, 417/3, 422/1, 423, 424, 427/2, 481/1, 482/1, 482/2, 485/1, 485/1, 489, 490, 491, 1153/1, 1168, 1170, 1174/1, 1174/1, 1174/2, 1175/1, 1175/2, 1175/3, 1175/4, 1175/4, 1175/5, 1175/6, 1175/7, 1175/8, 1175/8, 1175/8, 1175/9, 1175/10, 1175/11, 1176/1, 1176/1, 1176/2, 1176/3, 1176/4, 1180, 1181, 1341, 1341, 1342, 1342, 1343, 1343, 1344, 1344, 1345, 1345, 1346, 1346, 1347, 1348, 1349, 1350, 1351, 1352, 1353, 1354, 1356, 1394/2, 1403, 1404, 1405, 1406, 1407, 1408, 1409, 1410, 1411, 1412, 1413, 1414, 1437, 1438, 1439, 1440, 1441, 1452, 1453, 1466, 1467, 1469, 1491, 1543, 1544, 1545, 1546, 1547, 1548, 1549, 1550, 1550, 1550, 1551, 2176/25, 2176/26, 2176/27, 2176/28, 2176/29, 2176/30, 2176/31, 2176/32, 2176/33, 2176/34, 2176/35, 2176/36, 2176/37, 2176/38, 2176/39, 2177, 2179, 2180/1, 2180/2, 2181/3, 2181/4, 2181/5, 2181/6, 2181/8, 2181/9, 2181/10, 2181/11, 2181/12, 2181/13, 2183/1, 2188/1, 2189/2, 2192/1, 2196/2;
– k.o. Stopiče: 77/1, 77/2, 80/1, 80/2, *100, 103, 104/2, 104/3, 104/4, 104/4, 104/4, 105/1, 105/2, 105/5, 105/5, 105/6, 105/7, 106, 107/1, 108/4, 112, 120, 121, 124, 125/1, 125/2, 126, 127, 128, 129/1, 130, 132, 133/1, 134/1, 134/1, 134/2, 135, 136, 137, 138, 139/1, 139/2, 140, 141, 142, 143/1, 156/1, 157, 226/1, 227/1, 228, 228, 229, 230, 1385, 1386, 1387/1, 1387/2, 1387/3, 1388, 1389, 1406, 1407, 1408, 1409, 1410, 1411, 1412, 1413, 1414, 1415, 1416, 1417, 1418, 1419, 1420, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426/5, 1426/8, 1429, 1430, 1431, 1432, 1433, 1449, 1496, 1498, 1500, 1501, 1503/7, 1503/8, 1503/9, 1503/10, 1503/11, 1528/1, 1528/2, 1530, 1531, 1532, 1533, 1534, 1538, 1539, 1540, 1541, 1542, 1543, 1544, 1545, 1546/1, 1546/2, 1546/2, 1547, 1549/1, 1709, 1710, 1714, 1716, 1717, 1717, 1724, 1725, 1725, 1728, 1728, 1730, 1731, 1732, 1733, 1735, 1737, 1739, 1741, 1747, 1750, 1752/1, 1752/2, 1755/1, 1755/2, 1755/3, 1761/1, 1761/3, 1762/1, 1765/1, 1765/3, 1768, 1772, 1773/1, 1775, 1775, 1782, 1785, 1791, 1797, 1799, 1801/1, 1801/3, 1801/4, 1801/5, 1803, 1804, 1804, 1804, 1823, 1824/1, 1824/2, 1826, 1827, 1828, 1852/2, 1856, 1858/2, 1858/3, 1859/3, 1859/4, 1860, 1861, 1861, 1863/3, 1864, 1866/2, 1870, 1922, 1925/44, 1925/45, 1925/51, 1925/52, 1925/53, 1925/54, 1925/61, 1925/62, 1925/66, 1925/67, 1925/69, 1925/70, 1925/71, 1925/71, 1925/73, 1925/74, 1925/77, 2268/1, 2270, 2271, 2273/1, 2308, 2317, 2325, 2326, 2331, 2333, 2337, 2342/1, 2344/1, 2344/1, 2344/2;
– k.o. Sodji Vrh: 18/1, 61, 62, 63, 65, 66, 67, 69, 73, 74, 75/2, 75/3, 75/4, 75/5, 78, 80, 96, 97/1, 97/2, 99, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 147, 148, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 169, 172, 178, 179/1, 180, 193, 197, 198, 199, 200, 201, 204, 205, 206, 207, 210/2, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 225, 226, 227, 228, 229/1, 229/2, 230, 987, 988/1, 988/2, 989/4, 989/5, 991, 992, 993, 994, 995, 996, 997, 999, 1000/2, 1000/3, 1001, 1033/1, 1033/2, 1034, 1036/1, 1037, 1038/2, 1039/1, 1039/2, 1040/1, 1040/2, 1041/1, 1041/2, 1042/1, 1042/2, 1044, 1045, 1046/1, 1046/2, 1050, 1051, 1052, 1053, 1054/1, 1054/2, 1055/1, 1056, 1063, 1064, 1068/1, 1069/2, 1070, 1071/1, 1071/2, 1071/3, 1072/1, 1073, 1074, 1076/1, 1076/2, 1076/3, 1077, 1079/1, 1080/1, 1987, 1988, 1989, 1990/1, 1990/2, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997/1, 1997/2, 2002, 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2015, 2016, 2017, 2019/1, 2019/3, 2020, 2021, 2022, 2023, 2025, 2042, 2043, 2044, 2045, 2048/1, 2048/2, 2119, 2120, 2122, 2123, 2124, 2125, 2127/1, 2127/2, 2128/1, 2128/2, 2165/1, 2166, 2167, 2168/1, 2175, 2176, 2177, 2179, 2185, 2186/1, 2187, 2188, 2189;
– k.o. Štrekljevec: *47/6, 4944, 4947, 4948, 4949, 4950, 4952, 4953, 4954/1, 4954/2, 4955, 4956/1, 4956/2, 4957, 4959, 4960, 4961, 4966/2, 4967/2, 4980/2, 4981/2, 5004, 5006, 5007, 5009, 5021, 5022, 5023/2, 5026/2, 5027, 5028/1, 5029, 5030, 5031, 5033, 5034, 5036/1, 5036/2, 5039, 5040, 5041, 5042, 5044, 5045, 5046, 5047, 5049, 5050, 5051, 5052, 5053/2, 5058, 5060/1, 5061, 5071, 5072, 5073, 5074, 5077/3, 5077/4, 5078, 5079/1, 5079/1, 5081, 5083/1, 5083/2, 5083/3, 5084, 5085, 5212, 5217, 5218, 5221, 5222, 5223, 5225, 5226, 5229, 5230, 5231, 5232, 5233, 5234, 5236, 5237, 5238, 5239/1, 5259, 5260, 5261, 5264, 5265, 5266/2, 5267/1, 5267/2, 5270/2, 5277, 5278/1, 5278/2, 5279, 5281, 5282, 5283, 5291, 5293, 5294, 5296, 5327, 5332, 5334, 5336, 5337/1, 5337/2, 5341, 5434, 5443, 5444, 5445, 5449/1, 5451;
– k.o. Talčji Vrh: 407, 408, 411, 412, 413, 414, 456, 457, 458, 459, 3210, 3211, 3212, 3213, 3214, 3215, 3216, 3217, 5354/4, 5375/2, 5383/2, 5384/2, 5389/4;
– k.o. Težka Voda: 214/1, 214/2, 214/2, 216, 218/1, 218/2, 218/3, 224, 225, 226/1, 226/3, 227, 229, 230/1, 230/2, 232, 233/1, 233/2, 239/1, 239/2, 252/1, 252/2, 254, 256/1, 256/2, 256/3, 256/4, 256/5, 256/6, 259/7, 259/8, 259/9, 307, 446, 447, 450, 451, 502/1, 511, 514/1, 514/4, 515/1, 515/2, 525, 531, 532, 535, 536, 546, 548, 550, 551, 554, 555, 560, 561, 561, 564, 564, 565, 566, 567, 568, 569, 571, 572, 573, 574, 580, 581, 582, 681/1, 681/2, 681/3, 722, 723/1, 723/2, 725/1, 726/2, 729, 736/2, 736/5, 737, 738/1, 738/2, 738/3, 738/4, 740/1, 740/2, 742, 743, 745/2, 761, 761, 762, 763, 766, 768, 769, 770, 793, 1345, 1349/1, 1365, 1367, 1368, 1370/1, 1370/2, 1372, 1373, 1374, 1394/3, 1397, 1398, 1399, 1400, 1416, 1417, 1421;
– k.o. Vinja vas: 336/1, 336/1, 337/1, 337/2, 337/3, 338, 340, 341, 342, 343, 344/1, 344/2, 345, 346, 355, 356, 357, 358, 359, 377, 378/1, 378/2, 378/3, 380, 381, 382, 383, 384, 406, 407, 408, 409, 410, 412, 413, 415, 417, 419, 420, 434, 435, 436, 438, 439/1, 439/2, 439/3, 440, 441, 442, 443, 444, 445, 446, 447, 448, 449, 509, 510, 512, 513, 514, 517/1, 518, 520, 556/1, 556/2, 556/3, 556/4, 558/1, 558/2, 560, 561, 563, 564, 565, 566, 566, 567, 573, 575, 576, 577, 578, 579, 611/1, 613, 614, 614, 615, 616/1, 616/2, 618, 619, 645, 651, 652, 655/1, 655/2, 656, 749, 754/1, 775, 776, 777, 778, 779, 781/1, 781/2, 783, 784, 785, 787, 788, 789, 790/1, 790/2, 791, 792, 1125/3, 1188, 1189, 1193, 1194, 1195, 1196, 1197, 1198, 1199, 1201, 1202, 1203, 1204, 1205, 1208, 1209, 1210, 1228, 1229/3, 1230, 1231, 1232, 1235, 1236, 1237, 1238, 1239, 1240, 1242, 1243, 1244, 1245, 1248, 1250, 1251, 1252, 1253, 1255, 1256, 1258, 1744, 1745, 1746, 1747, 1748, 1749, 1750, 1751, 1752, 1753, 1754, 1758, 1759, 1760, 1761, 1762, 1763, 1765, 1810, 1811, 1813, 1814, 1815, 1816, 1817, 1818, 1819, 1820, 1822, 1823, 1824, 1825, 3885/15, 3885/16, 3885/17, 3885/19, 3885/20, 3885/21, 3885/22, 3885/23, 3885/24, 3885/38, 3885/40, 3885/42, 3885/43, 3885/44, 3886/26, 3886/28, 3886/29, 3886/30, 3886/31, 3886/32, 3886/33, 3886/34, 3886/38, 3905, 3906/3, 3916/1, 3916/2, 3923/3, 3924, 3925/1, 3934, 3935, 3936, 3937, 3938/1, 4002;
– k.o. Ždinja vas: 1694, 1697/1, 2465/2.
(3) Območje državnega prostorskega načrta za gradnjo in obratovanje MRP Semič, MRP Metlika, MRP Črnomelj, odcepa Lešnica, odcepa Metlika, BS1 Vinja vas, vse vključno z dostopnimi potmi do objektov, zajema zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
a) MRP Semič: k.o. Semič: 655;
b) MRP Metlika: k.o. Metlika: 553;
c) MRP Črnomelj: k.o. Črnomelj: 730/1, 730/2, 732;
d) odcep Lešnica: k.o. Ždinja vas: 1697/1;
e) odcep Metlika: k.o. Bušinja vas: 4456;
f) BS1 Vinja vas: k.o. Vinja vas: 439/1.
(4) Elektroenergetski in telekomunikacijski priključki za MRP Semič, MRP Metlika, MRP Črnomelj zajemajo zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
a) za MRP Semič: k.o. Semič: *106, 513, 517/1, 517/2, 538, 539, 540/1, 540/2, 541, 542, 553, 562/1, 563/1, 656/1, 656/2, 655, 5206, 5207;
b) za MRP Metlika: k.o. Metlika: 389/3, 391/2, 391/3, 396/1, 398/3, 398/4, 399, 553, 4049/1, 4063;
c) za MRP Črnomelj: k.o. Črnomelj: 720/1, 720/3, 725/1, 725/2, 730/1, 730/2, 731, 732, 570/2, 570/3, 570/4, 1183/1, 1183/15.
(5) Priključki katodne zaščite, vključno z anodnimi ležišči, zajemajo zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Črnomelj: 724/1, 725/2, 730/1, 730/2, 731, 732;
– k.o. Metlika: 553;
– k.o. Semič: 654/1, 654/2, 655.
(6) Območje državnega prostorskega načrta, na katerem so predvideni objekti, potrebni za izvedbo državnega prostorskega načrta, po njegovi izvedbi pa se na tem območju vzpostavi prejšnje stanje (območje delovišč, začasnih odlagališč), zajema zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Lokvica: 2222, 2225/1, 2225/2, 2226/1, 2226/2, 2229;
– k.o. Semič: 699, 701, 702.
(7) Obseg območja državnega prostorskega načrta je razviden iz grafičnega dela:
– kot pregledni prikaz na grafičnem načrtu 1: Prikaz območja državnega prostorskega načrta in načrtovanih ureditev v širšem prostoru, listi 1.1.1–1.1.6,
– kot umestitev v prostor na grafičnem načrtu 2: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, listi 2.1.1 do 2.1.12: Ureditvena situacija,
– s tehničnimi elementi za prenos območja v naravo na grafičnem načrtu 3: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, listi 3.1 do 3.50.

(1) Trasa plinovoda poteka od obstoječega plinovoda M4/2 v odcepu Lešnica (km 0 + 000) prek odcepa Metlika (km 20 + 428) in MRP Semič (km 26 + 920) do MRP Črnomelj (km 34 + 020) ter od odcepa Metlika, ki je v stacionaži (km 20 + 428) oziroma v stacionaži (km MET 0 + 000) do MRP Metlika (km MET 5 + 026). Dolžina plinovoda je 39,046 m; odsek plinovoda odcep Lešnica prek odcepa Metlika in MRP Semič do MRP Črnomelj je dolžine 34,020 m, odsek plinovoda odcep Metlika–MRP Metlika je dolžine 5,026 m.
(2) Trasa plinovoda se naveže na obstoječi plinovod M4/2 v odcepu Lešnica, dolžina priključka je 7 m. Po prečkanju avtoceste Lešnica–Kronovo se spusti do reke Krke, jo prečka ter v nadaljevanju vzpne v smeri Žihovega sela. Nato se polagoma spušča proti Smolenji vasi in jo zaobide po vzhodni strani, prav tako naselje Mali Slatnik. Z obdelovalnih površin preide na gozdno območje Goteniškega boršta in se nadaljuje proti naselju Šentjošt. Nadalje plinovod poteka po gričevnatem svetu pretežno v smeri jugozahod. Severno od naselja Črmošnjice pri Stopičah se trasa obrne v smer jug–jugozahod. Severovzhodno od Črmošnjic pri Stopičah trasa izstopi z območja gozda in se spusti v dolino potoka Klamfer. Po prečkanju potoka se strmo vzpne do 250 m n. m. ter se po pobočju spušča proti vodotoku Težka voda. Nekaj časa poteka po desni brežini, nato ostro zavije v smer jugozahod, prečka vodotok ter se strmo vzpne v smeri med naseljema Dolnja Težka Voda in Gornja Težka Voda. Južno od naselja Dolnja Težka Voda se trasa polagoma dviga v smeri jugovzhod do 330 m n. m. Nato se spušča proti glavni cesti G2 Novo mesto (Revoz)–Metlika, jo prečka in se konča v BS1 Vinja vas. Iz BS1 Vinja vas se trasa nadaljuje proti jugu in izogne Vinji vasi po vzhodni strani. Nato se izogne hribu Strmec po zahodni strani, poteka med naseljema Sela pri Jugorju na zahodu ter Jugorje pri Metliki na vzhodu, prečka regionalno cesto R2 Štrekljevec–Jugorje in se konča v odcepu Metlika zahodno od Dragomlje vasi. Trasa se nadaljuje po gričevnatem kraškem svetu. V začetku poteka pretežno v smeri zahod, vzhodno od naselja Gradnik se trasa obrne v smer jugozahod in se mu izogne po južni strani, prav tako naselju Omota. Odsek se konča v MRP Semič, jugovzhodno od Vavpče vasi. Iz MRP Semič trasa poteka po pretežno gričevnatem svetu v smeri jug. V začetnem delu se izogne naselju Pugled po jugozahodni strani, vstopi v Veliko Lozo ter se za vrhom Smlednik polagoma spušča čez obdelovalne površine; konča se v MRP Črnomelj. Trasa iz odcepa Metlika poteka pretežno v smeri jugovzhod. V začetnem delu poteka po gozdnem območju Gmajne. Za prečkanjem ceste se teren strmo spusti in nadaljuje v dolini Sušice po obdelovalnih površinah do MRP Metlika, kjer se konča.

(1) Plinovod je visokotlačni prenosni plinovod velikosti do največ 400 mm s tlačno stopnjo do največ 50 barov. Zgradi se z varjenjem jeklenih cevi, izdelanih v skladu s SIST EN 10208-2, ter z ustrezno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda:
– v osnovni izvedbi plinovoda je načrtovani faktor 0,6;
– v izvedbi plinovoda s povečano varnostjo 1. stopnje so načrtovani faktor 0,5 ali 0,6 in posebni varnostni ukrepi;
– v izvedbi s povečano varnostjo 2. stopnje so načrtovani faktor 0,4 ali 0,5 in posebni varnostni ukrepi;
– v izvedbi s povečano varnostjo 3. stopnje so načrtovani faktor 0,3 ali 0,4 in posebni varnostni ukrepi.
(2) MRP se ozemljijo tako, da se zaščitna ograja v primerni razdalji veže na ozemljitev. Ozemljilo se položi na globini 1 m. Ozemljilo se ne sme vezati na plinovodne cevi v zemlji. Ozemljitev nadzemnih delov plinovoda se izvede skladno s sistemom katodne zaščite.
(3) Na mestih, kjer je plinovodna cev položena na območju visoke talne vode ali obstaja možnost preplavljanja (poplavna območja), se cevi obtežijo, da se prepreči dviganje zaradi vzgona.
(4) Ob plinovodu je v celotni dolžini položen optični kabel za prenos podatkov v dvojni cevi PEHD debeline 50 milimetrov. Za vpihovanje kabla se na razdalji približno en kilometer izdelajo prehodni kabelski jaški vidne ali podzemne izvedbe.
(5) Za nadziranje in vzdrževanje katodne zaščite se na plinovodu vgradijo stalna merilna mesta vzdolž trase plinovoda.

(1) MRP Semič se zgradi na območju naselja Mladica v stacionaži plinovoda km 26 + 920.
(2) Plato MRP Semič je velikosti (ograjeni del) približno 23 m x 20 m in površine približno 460 m2. Površine platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom. Plato se ogradi z ograjo najmanj višine 2,2 m.
(3) Kota zunanje ureditve platoja MRP Semič se izvede na višinski koti najmanj 208,0 m n. m.
(4) Objekt MRP Semič se izvede v armiranobetonski konstrukciji tlorisnih dimenzij približno 7,4 m x 11,2 m s streho dvokapnico z višino v slemenu približno 6,6 m, višina dimnika je približno 8,2 m.
(5) Za dostop do platoja MRP Semič se zgradi dostopna pot širine 3,5 m in dolžine približno 16 m z navezavo na obstoječo makadamsko javno pot, ki se navezuje na obstoječo lokalno cesto.
(6) Za MRP Semič se zagotovijo vir napajanja z električno energijo, telekomunikacijski priključek, katodna zaščita in sistem vodenja postaje. Poteki elektroenergetskega in telekomunikacijskega priključka ter mesti priključitve so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1) MRP Metlika se zgradi na območju Metlike v stacionaži plinovoda km MET 5 + 026.
(2) Plato MRP Metlika je velikosti (ograjeni del) približno 35 m x 32 m in površine 1.120 m2. Površine platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom, delno asfaltirajo. Plato se ogradi z ograjo najmanj višine 2,2 m.
(3) Kota zunanje ureditve platoja MRP Metlika se izvede najmanj na višinski koti 172,0 m n. m.
(4) Objekt MRP Metlika se izvede v armiranobetonski konstrukciji tlorisnih velikosti približno 7,4 m x 13,8 m s streho dvokapnico z višino v slemenu približno 6,6 m, višina dimnika je približno 8,2 m.
(5) Za dostop do platoja MRP Metlika se zgradi dostopna pot širine 3,5 m in dolžine 11 m z navezavo na obstoječo lokalno cesto.
(6) Za MRP Metlika se zagotovijo vir napajanja z električno energijo, telekomunikacijski priključek, katodna zaščita in sistem vodenja postaje. Poteki elektroenergetskega in telekomunikacijskega priključka ter mesti priključitve so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1) MRP Črnomelj se zgradi na območju Črnomlja v stacionaži plinovoda km 34 + 084.
(2) Plato MRP Črnomelj je velikosti (ograjeni del) približno 30 m x 23 m oziroma površine 750 m2. Površine platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom. Plato se ogradi z ograjo najmanj višine 2,2 m.
(3) Kota zunanje ureditve platoja MRP Črnomelj se izvede najmanj na višinski koti 171,5 m n. m.
(4) Objekt MRP Črnomelj se izvede v armiranobetonski konstrukciji velikosti približno 7,4 m x 13,8 m s streho dvokapnico z višino v slemenu približno 6,6 m.
(5) Za dostop do platoja MRP Črnomelj se zgradi dostopna pot širine 3,5 m in dolžine približno 10 m z navezavo na obstoječo lokalno cesto.
(6) Za MRP Črnomelj se zagotovijo vir napajanja z električno energijo, telekomunikacijski priključek, katodna zaščita in sistem vodenja postaje. Poteki elektroenergetskega in telekomunikacijskega priključka ter mesti priključitve so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1) Odcep Lešnica se izvede na območju Lešnice v stacionaži plinovoda km 0 + 000.
(2) Plato odcepa Lešnica je velikosti (ograjeni del) približno 18 m x 35 m in površine 562 m2. Površine platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom. Plato se ogradi z ograjo najmanj višine 2,2 m.
(3) Kota zunanje ureditve platoja odcepa Lešnica se izvede najmanj na višinski koti 190,1 m n. m.
(4) Za dostop do platoja odcepa Lešnica se zgradi dostopna pot širine 4 m in dolžine približno 70 m z navezavo na obstoječo javno pot.

(1) Odcep Metlika se izvede na območju naselja Suhor pri Metliki v stacionaži plinovoda km 20 + 428.
(2) Plato odcepa Metlika je velikosti (ograjeni del) približno 18 m x 32 m in površine 527 m2. Površine platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom. Plato se ogradi z ograjo najmanj višine 2,2 m.
(3) Kota zunanje ureditve platoja odcepa Metlika se izvede najmanj na višinski koti 295 m n. m.
(4) Za dostop do platoja odcepa Metlika se zgradi dostopna pot širine 3,5 m in dolžine približno 18 m, ki se po obstoječi poti naveže na obstoječo lokalno cesto.

(1) Na plinovodu je načrtovana ena sekcijska zaporna postaja z oznako BS1 Vinja vas v neposredni bližini naselja Vinja vas v stacionaži plinovoda km 11 + 683, ki je namenjena varnemu obratovanju plinovoda.
(2) Plato BS1 Vinja vas se zgradi na višinski koti najmanj 398 m n. m. in velikosti približno 10 m x 9 m, površine 90 m2.
(3) Do BS1 Vinja vas se zgradi dostopna pot širine 3 m, dolžine približno 8 m, ki se po obstoječem kolovozu naveže na lokalno cesto.
(4) Plato se ogradi z ograjo najmanj višine 2,2 m.
(5) Površine platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom.

(1) Za nadziranje in vzdrževanje katodne zaščite se vzdolž celotne trase plinovoda vgradi zadostno število stalnih merilnih mest, in sicer na naslednjih mestih:
– na zaščitene cevi na križanju s prometnicami,
– na križanjih z drugimi kovinskimi napeljavami,
– na priključnih mestih MRP za katodno zaščito,
– na prehodih čez vodotoke in
– na napeljavah z galvanskimi anodami.
(2) Lega plinovodne cevi in vseh njihovih drugih elementov v zemlji je označena posebej, da je mogoč nadzor nad plinovodom. Oznake se postavijo na vseh prehodih cest, vodotokov in mestih loma trase plinovoda. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na razdalji približno 0,5 km in praviloma na lomnih točkah plinovoda.

(1) Delovni pas, potreben za gradnjo plinovoda, je 6,0 m levo od osi plinovoda (za odlaganje izkopanega materiala) in 12,0 m desno (za varjenje cevi in prevozno pot).
(2) Na območjih, na katerih se plinovodno omrežje približa objektom, prečka ali poteka čez varovana območja, labilna zemljišča, prečka vodotoke in infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja ali širša, kar mora izvajalec upoštevati pri gradbenih delih in montaži plinovoda. Območje delovnega pasu je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
(3) Zasipavanje se izvede v plasteh po 30 cm, pod prometnimi površinami v plasteh po 10 do 20 cm z ustreznim nabijanjem. 35 cm nad plinovodom se položi opozorilni trak rumene barve širine 10 cm z napisom »POZOR PLINOVOD«.
(4) Odlagališča gradbenega materiala in gradbiščni objekti se uredijo na območju Metlike v stacionaži plinovoda km MET 3 + 041 in na območju Semiča v stacionaži plinovoda km 26 + 654. Predvidena velikost začasne gradbiščne površine, ki se ogradi z gradbiščno ograjo, je za odlagališče Metlika 10.947 m2 in za odlagališče Semič 8.690 m2.
(5) Po končanih delih se vse gradbiščne površine vrnejo v prejšnje stanje.
(6) Odlagališča presežkov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.

(1) Na geološko nestabilnih in labilnih območjih se površine predhodno sanirajo, gradnja pa poteka skladno z geološko-geomehanskim poročilom, ki je sestavni del projektne dokumentacije. Na območjih, ki so bila pred začetkom gradnje plinovoda evidentirana kot potencialno nestabilna, se predhodno sanirajo s prečnimi oziroma vzdolžnimi drenažami. Izlivi iz drenaž se speljejo v obstoječe vodotoke ali vodne jarke. Lokacije geološko nestabilnih labilnih in zamočvirjenih območij so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
(2) Morebitno zamočvirjenje zemljišč se prepreči z vzdolžnimi drenažami. Drenaže se izvedejo po potrebi in navodilih geologa. Položijo se v drenažno gramozno nasutje, ovijejo z geotekstilom, drenažna voda se spelje v bližnje vodotoke. Po potrebi in po oceni geologa se na zamočvirjenih območjih izkopani material odvaža na začasno odlagališče, da se plinovod ne poškoduje.
(3) Na odsekih, na katerih trasa plinovoda poteka po mokrem in neprepustnem zemljišču, se prepreči dodatno zamočvirjanje zemljišč z vzdolžnimi drenažami. Drenažna voda se spelje v bližnje vodotoke. Plinovod se zavaruje pred vzgonom z ustrezno obtežitvijo cevi.
(4) Prevozne poti čez zamočvirjena območja se uredijo z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu ali se utrdijo s polaganjem lesenih kolov. Po potrebi se izvede obtežitev plinovoda z betonskimi jahači.

(1) Pri izkopu jarka za plinovod se upošteva naklon zemljine 60° v zemljini III. kategorije ali z naklonom, ki zagotavlja stabilnost glede na vrsto zemljine in dejanske razmere na terenu. Na vsaki strani jarka se zagotovi prosta širina terena najmanj 1,0 m. Na asfaltiranih površinah se izkop jarka izvede z navpičnimi obodnimi stenami. Če zemljina tega ne dopušča, se jarek razpre ali izkoplje s stranicami pod dejanskim kotom notranjega trenja zemljine, ki ga določi geolog na terenu.
(2) Med gradnjo plinovoda se pazi, da se obstoječe asfaltirane površine vzdolž jarka ne posedejo zaradi obremenitve z gradbenimi stroji. Jarek se zasuje z izkopanim materialom, če je primerne kakovosti, kar potrdi odgovorni nadzornik.
(3) Pri izkopu jarka se ločuje zemljina glede na njeno kakovost tako, da se humus ne meša s preostalo zemljino. Po končani gradnji se čim prej vzpostavi prvotno stanje.
(4) Na območjih približevanja obstoječim podzemnim napeljavam se izkop izvaja ročno. Posebno se pazi na podzemne napeljave in izkope v neposredni bližini objektov.
(5) Najmanjša višina prekritja plinovoda je 0,8 m, merjeno od temena cevi do končno urejenega terena. Kadar se trasa plinovoda približa objektom na manjšo razdaljo, kot je varnostni odmik, se najmanjša višina nadkritja poveča na 1,1 m. Pod cestami in drugimi prometnimi površinami je nadkritje v toleranci, kot ga predvidevajo predpisi glede na kategorizacijo ceste. Višina prekritja pri križanju z železniško progo je najmanj 2 m od nivoja tirov. Višina prekritja kot dodaten varnostni ukrep ni večja kot 5 m.

(1) Pri gradnji plinovoda nastane presežek materiala od izkopa in zamenjave izkopanega materiala v količini približno 23.500 m3.
(2) Presežek materiala se uporabi za:
– nasipe za platoje MRP in odcepnih postaj,
– razgrnitev v delovnem pasu plinovoda na območju odstranjene rodovitne zemlje, s tem da se upošteva, da je zgornji sloj iz rodovitne zemlje v debelini najmanj 0,2 m.
(3) Presežek materiala od izkopa, ki se ne uporabi za izvedbo objektov na plinovodu in ga ni mogoče izravnati v delovnem pasu, se odvaža na urejena odlagališča.

(1) Zaradi gradnje plinovoda se odstrani vegetacija v celotnem delovnem pasu, trajno pa se izkrčijo površine 5 m na obe strani plinovoda.
(2) Na celotnem območju državnega prostorskega načrta je treba ohraniti drevesno in grmovno vegetacijo, ki je zaradi gradnje objektov ni treba nujno odstraniti. Posebna pozornost se nameni območjem gozdov, obvodni in obrežni vegetaciji ter vegetaciji na območjih naravnih vrednot.

(1) Površine ob BS1 Vinja vas, MRP Semič, MRP Metlika, MRP Črnomelj, odcep Lešnica in odcep Metlika se uredijo v skladu s 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členom te uredbe.
(2) Po dokončanju vseh del se na območju polaganja plinovoda in območju začasnih gradbiščnih površin (odlagališča materiala, začasni gradbiščni objekti itd.) zemljišče sanira in vrne v prejšnje stanje.
(3) Predvidene travne površine se zasejejo z avtohtonimi rastlinami (senenim drobirjem). Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovi obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja. Varnostni pas na obe strani od osi plinovoda v širini 5 m se ne sme zasaditi z visokostebelnim rastlinstvom.

(1) Poleg ureditev, načrtovanih z državnim prostorskim načrtom, so v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in predpisi, ki urejajo področje plinovodov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev iz državnega prostorskega načrta, dopustne:
– ureditve pomožnih prometnih, energetskih, telekomunikacijskih in komunalnih objektov,
– postavitve enostavnih objektov.
(2) Za posege iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.

(1) Na mestih križanj z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi obdelajo in zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca komunalnega voda.
(2) Pred gradnjo se obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekti zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanja in vzporednih potekih mora investitor zagotoviti sodelovanje upravljavca oziroma lastnika posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov.
(3) Infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.

(1) Objekti MRP Semič, MRP Metlika, MRP Črnomelj se priključijo na obstoječe nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje in telekomunikacijsko omrežje v skladu s 7., 8. in 9. členom te uredbe. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov, ki so kot obvezna priloga priloženi državnemu prostorskemu načrtu.
(2) Dostopne poti do BS1 Vinja vas, MRP Semič, MRP Metlika, MRP Črnomelj odcep Lešnica in odcep Metlika se morajo navezovati na javne površine. Navezovanje na javne površine mora biti v skladu s 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členom te uredbe ter je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, listi 2.1.1 do 2.1.12 Ureditvena situacija.

(1) Plinovod prečka naslednje vodotoke:
– vodotok Krka v stacionaži plinovoda km 0 + 637,
– vodotok Slatenski potok v stacionaži plinovoda km 2 + 982 in km 3 + 719,
– vodotok Klamfer v stacionaži plinovoda km 7 + 427,
– vodotok Težka voda v stacionaži plinovoda km 8 + 349,
– vodotok Sušica v stacionaži plinovoda km MET 3 + 388.
(2) Križanja vodotokov se izvedejo s prekopom in tovarniško obbetoniranimi cevmi na najkrajši mogoči razdalji. Obloga cevi pomeni dodatno mehansko zaščito izolacije in dodatno obtežitev zaradi vzgona. Križanja jarkov se izvedejo s prekopom struge, in sicer v čim ožjem delovnem pasu. Protierozijska zaščita struge na območju križanja se izvede po potrebi in navodilih geologa.
(3) Po položitvi cevi se struga na območju križanja zaščiti pred vodno erozijo. Izvede se ureditev s kamnito oblogo v obsegu najmanj 5 m vzvodno in nizvodno od plinovodne cevi ter v celotni širini delovnega pasu, če je to potrebno.
(4) Teme zaščitne cevi je predvidoma na globini najmanj 1 m pod dnom urejenih ter najmanj 1,5 m pod dnom neurejenih vodotokov in hudourniških strug. Na tej globini plinovodna cev poteka še 3 do 5 m v razdalji od zgornjega roba brežine na obeh bregovih vodotoka.
(5) Križanja in posegi v struge vodotokov se izvedejo tako, da ne spremenijo pretoka vode, njene kakovosti in biološke raznovrstnosti. Pri posegih v vodotoke je treba upoštevati naslednje:
– kar najbolj naj se ohranja naravna obvodna zarast,
– med gradnjo se ne posega v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine,
– prod, gramoz, pesek se ne odvzemajo iz pomembnih delov življenjskih prostorov prostoživečih živali, iz drugih delov pa le toliko in tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere,
– posegi se načrtujejo tako, da se prevodna sposobnost struge vodotoka ne zmanjša,
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov,
– med gradnjo se zagotovi, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti,
– dela, ki posegajo v vodne površine, se izvajajo zunaj drstitvenih dob ribjih vrst,
– prepreči se migracija rib v predelu, v katerem se izvajajo dela,
– če je treba vodo pregraditi, zapreti, izčrpati ali speljati drugam, se vsaj sedem dni prej to sporoči ribiški organizaciji, ki upravlja ribiški okoliš. Ribiški družini se predloži časovni načrt vseh predvidenih del ter se ji omogoči dostop do gradbišča in nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru,
– na koritih vodotokov se po izvedenem prečkanju vzpostavi prejšnje stanje, območja izkopa pa se ustrezno zavarujejo pred erozijo. Ureditve strug potokov na območjih križanja s plinovodom morajo biti skladne s prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Pri zavarovalnih ukrepih se uporablja naravni material (les, kamen, vegetativna zaščita …),
– talni pragovi vode se ne zajezijo, če pa sama zgraditev prečkanja ne dopušča potopljenih pragov, morajo biti ti na dolvodni strani oblikovani kot hrapave drče, katerih posamezne navpične stopnje ne smejo presegati 10 cm,
– v kamniti oblogi zunanjih razpok med kamni ne sme zalivati beton.
(6) Prečkanje reke Krke in potoka Klamfer se izvede od začetka julija do konca septembra. Kamnita obloga mora na brežinah vključevati motilne kamne, ki razbijejo vodni tok in s tem ribam omogočajo skrivališča namesto odstranjene obrežne vegetacije.
(7) Prečkanje potoka Sušica, ki občasno presahne, se časovno uskladi z ribiško družino Metlika. Kamnita obloga se na brežinah dopolni z motilnimi kamni.
(8) Trasa plinovoda poteka v predpisanih odmikih od vodnega zemljišča in od zgornjega roba brežine vodotoka (15 m pri vodotokih 1. reda in 5 m pri vodotokih 2. reda). Kadar prostorske omejitve tega ne dopuščajo, je dovoljeno plinovod po priobalnem zemljišču speljati tako, da ne zmanjšuje obstoječe trdnosti brežin.
(9) Na odsekih, na katerih plinovod poteka po priobalnih zemljiščih, se pri dimenzioniranju cevovodov upošteva tudi prometna obremenitev in predvidi ustrezna zaščita, dokler se med vzdrževalnimi deli na vodotokih uporabljajo gradbeni stroji.

(1) Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti umeščene in urejene tako, da so elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve čim manj prizadeti.
(2) Načrtovani plinovod prečka avtocesto Lešnica–Kronovo v stacionaži plinovoda km 0 + 109.
(3) Načrtovani plinovod prečka naslednje državne ceste:
– regionalno cesto R2-448, odsek 0223 Novo mesto (Mačkovec)–Otočec v stacionaži plinovoda 0 + 150,
– regionalno cesto R2-419, odsek 1204 Novo mesto–Šentjernej v stacionaži plinovoda km 2 + 430,
– glavno cesto G2-105, odsek 0256 Novo mesto (Revoz)–Metlika v stacionaži plinovoda km 11 + 452,
– regionalno cesto R2-421, odsek 2507 Štrekljevec–Jugorje v stacionaži plinovoda km 15 + 778.
(4) Načrtovani plinovod prečka naslednje lokalne ceste:
a) v Mestni občini Novo mesto:
– prej R3-667/1385 Zbure–Mačkovec v stacionaži plinovoda km 0 + 404,
– LC 295180 v stacionaži km 3 + 544,
– LC JP 794280 v stacionaži km 7 + 205,
– LC 295160 v stacionaži km 7 + 314,
– LC 295130 v stacionaži km 7 + 827,
– LC 295140 v stacionaži km 8 + 403,
– LC 794050 v stacionaži km 9 + 216,
– LC 295120 v stacionaži km 11 + 660,
– JP 794160 v stacionaži km 12 + 361;
b) v občini Metlika: LC v stacionaži km 20 + 705, km 20 + 757 in km 20 + 955;
c) v občini Metlika:
– LC 370052 v stacionaži km 21 + 889,
– JP 870374 v stacionaži km 23 + 800,
– LC 054164 v stacionaži km 24 + 812,
– LC 255013 v stacionaži km 26 + 664,
– LC 255102 v stacionaži km 26 + 787,
– JP 870211 v stacionaži km 27 + 079,
– LC Ulica XIV. divizije v stacionaži km MET 0 + 31,
– LC Šestova ulica v stacionaži km MET 1 + 678,
– LC Tovarniška cesta v stacionaži km MET 3+265 in km MET 4+024;
d) v občini Semič: Semič JP 870162 v stacionaži km 28 + 966.
(5) Prečkanje avtoceste s plinovodom se izvede s podbijanjem v čim krajši razdalji, na najmanjši globini 1,50 m, merjeno od temena cevi. Pri tem se upošteva širitev avtoceste za en vozni pas, to je najmanj 4,0 m obojestransko od meje cestnega sveta.
(6) Prečkanje državnih cest se izvede s podbijanjem ali podvrtavanjem vozišča z neposredno vgradnjo ustrezno zaščitene plinovodne cevi. Prečkanje državne ceste v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za ceste se izvede s podbijanjem v čim krajši razdalji, na najmanjši globini 1,5 m, merjeno od temena cevi. Najmanjše nadkritje nad temenom plinovoda v državnih cestah je 1,5 m glede na nivo vozišča. Vsi pokrovi jaškov in naprave se namestijo 1 m zunaj vozišča. Križanje se izvede v skladu s tehničnimi predpisi, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov. Plinovod se položi v cestno telo z uporabo posebnih zaščitnih cevi ali druge ustrezne zaščite plinovoda. Gradbena jama se pravilno razpre, vozišče pa zaščiti pred vdiranjem. Na delu trase, na katerem se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtavanjem ali podbijanjem, investitor odpravi posledice gradbenega posega tako, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje).
(7) Prečkanja asfaltiranih občinskih cest se praviloma izvedejo s podvrtavanjem. Če podvrtavanje ni tehnično izvedljivo, se križanje izvede s prekopom s soglasjem upravljavca lokalne ceste. Po položitvi cevi se cestno telo sanira v enaki obliki in kakovosti, kakor je bilo pred gradbenim posegom.
(8) Prečkanje drugih lokalnih cest ali neasfaltiranih cest se izvede s prekopom. Plinovod se položi v cestno telo brez zaščitne cevi. Višina nadkritja nad temenom cevi je najmanj 1,35 m. Po položitvi cevi se cestišče sanira v enaki obliki in kakovosti, kakor je bilo pred gradbenim posegom.
(9) Zaradi preglednosti na cesti se ves izkopan in drug gradbiščni material oddalji od ceste najmanj 3 m ali tudi več, če to zahteva preglednost na cesti.
(10) Če je zaradi izvajanja del oviran promet na cesti, mora investitor v skladu s predpisi pridobiti odločbo za popolno zaporo z obvozom ali za delno zaporo ceste, promet zavarovati z ustrezno prometno signalizacijo in jo odstraniti takoj po končanju del, zaradi katerih je bila postavljena.

(1) Križanja plinovoda s kanalizacijskim omrežjem so razvidna iz prikaza stanja prostora.
(2) Pri izvajanju del na mestih križanja s kanalizacijskim omrežjem mora investitor upoštevati projektne pogoje upravljavca kanalizacijskega omrežja. Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacije se izvedejo pod pravim kotom, če pa tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj. Navpična križanja se izvedejo tako, da je razdalja med plinovodom in kanalizacijo najmanj 0,50 m, pri čemer mora plinovod potekati nad kanalizacijo. Če je kanalizacija nad plinovodom, mora biti za plin neprepustna in z bližnjimi jaški z odprtinami.

(1) Pri izvajanju del na mestih križanja z vodovodom investitor upošteva projektne pogoje upravljavca vodovodnega omrežja. Vodoravno križanje plinovoda in vodovoda mora biti pod pravim kotom, če pa tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj. Navpična križanja se izvedejo tako, da je razdalja med plinovodom in vodovodom najmanj 0,50 m.
(2) Pri križanju, pri katerem ni na razpolago višinskih podatkov o vodovodu, ga je treba sondirati. Medsebojna višinska uskladitev se izvede v fazi izvajanja.

(1) Trasa plinovoda na več mestih prečka naslednje visokonapetostne električne vode (v nadaljnjem besedilu: VN):
– nadzemni vod 110 kV v stacionaži plinovoda km 8 + 518,
– nadzemni vod 110 kV v stacionaži plinovoda km 11 + 229,
– nadzemni vod 110 kV v stacionaži plinovoda km 22 + 362,
– nadzemni vod 110 kV v stacionaži plinovoda km 26 + 122,
– nadzemni vod 110kV v stacionaži plinovoda km 29 + 081.
(2) Trasa plinovoda na več mestih prečka naslednje srednjenapetostne električne vode (v nadaljnjem besedilu: SN):
– nadzemni vod 20 kV v stacionaži plinovoda km 0 + 020,
– nadzemni vod 20 kV v stacionaži plinovoda km 2 + 578,
– nadzemni vod 20 kV v stacionaži plinovoda km 7 + 102,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km 8 + 205,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km12 + 055,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km15 + 214,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km16 + 038,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km 20 + 006,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km 22 + 680,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km 24 + 487,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km 25 + 220,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km 25 + 385,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km 25 + 989,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km 28 + 472,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km 29 + 034,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km 33 + 783,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km MET 4 + 891,
– nadzemni vod 20kV v stacionaži plinovoda km MET 4 + 897.
(3) Trasa plinovoda na več mestih prečka naslednje nizkonapetostne električne vode (v nadaljnjem besedilu: NN):
– podzemni vod NN v stacionaži plinovoda km 9 + 214,
– nadzemni vod NN v stacionaži plinovoda km 15 + 643,
– nadzemni vod NN v stacionaži plinovoda km 28 + 521,
– podzemni vod NN v stacionaži plinovoda km 32 + 665,
– podzemni vod NN v stacionaži plinovoda km 33 + 777,
– nadzemni vod NN v stacionaži plinovoda km MET 4 + 219,
– nadzemni vod NN v stacionaži plinovoda km MET 4 + 892,
– nadzemni vod NN v stacionaži plinovoda km MET 4 + 897.
(4) Pri križanju plinovoda z energetskimi kabli je najmanjši vodoravni razmik pri vzporednem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila najmanj 1 m. Navpični svetli razmik med kablom in cevjo plinovoda pri križanju mora biti najmanj 0,3 m. Če najmanjših razmikov pri križanju plinovodne cevi s kablom ni mogoče doseči, je treba kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja. Pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, globljega od vzporedno položenega energetskega kabla, je treba na predpisani način zavarovati posedanje zemlje pod kablovodom. Pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se ne sme zmanjšati predpisana varnostna višina, ki mora biti za visoko napetost večja od 7 m, za nizko napetost pa večja od 6 m.
(5) Podzemne energetske vode je treba pred izkopom kanala za plinovod zakoličiti in izdelati sondažni izkop, da se ugotovi, kje točno so. Pred položitvijo plinovoda je treba podzemne energetske vode ustrezno zaščititi s PVC-cevmi. Odkop se opravi pod strokovnim nadzorom upravljavca električnega omrežja.
(6) Izkopi v bližini stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerimi bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, niso dovoljeni. Oddaljenost od roba izkopanega jarka za polaganje plinovodne cevi do oporišč mora biti najmanj 4 m za električne vode SN in 2 m za električne vode NN, če ni ogrožena statika oporišča.
(7) Pri delih v bližini električnih vodov in naprav je treba upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Omejiti je treba doseg gradbenih strojev in njihovih delov, tako da se tokovodnikom ne približajo na razdaljo, manjšo od 3 m.

Križanja plinovoda s podzemnim telekomunikacijskim omrežjem je treba izvesti tako, da poteka plinovod pod telekomunikacijskim kablom v razdalji najmanj 0,50 m. Vodoravni odmik med telekomunikacijskimi vodi in plinovodom mora biti najmanj 1 m. Vsa mesta križanja se pred izkopom jarka ročno odkopljejo in po položitvi plinovoda ustrezno zaščitijo s PVC-cevmi. V bližini telekomunikacijskih vodov ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. Pri izvajanju del na mestih križanja s telekomunikacijskim omrežjem mora investitor zagotoviti sodelovanje upravljavca tega omrežja.

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in s tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, listi 3.1 do 3.50), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje državnega prostorskega načrta.
(2) Parcelacija se izvede za naslednje objekte:
– MRP Semič, parcela obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelno številko 655, k.o. Semič, in meri 1.344 m2,
– MRP Metlika, parcela obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelno številko 553, k.o. Metlika, in meri 2.077 m2,
– MRP Črnomelj, parcela obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami 730/1, 730/2, 732, vse k.o. Črnomelj, in meri 2.123 m2,
– odcep Lešnica, parcela obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelno številko 1697/1, k.o. Ždinja vas, in meri 1.866 m2,
– odcepa Metlika, parcela obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelno številko 4456, k.o. Bušinja vas, in meri 869 m2,
– BS1 Vinja vas, parcela obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelno številko 439/1, k.o. Vinja vas, in meri 210 m2.
(3) Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko tudi delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Investitor zagotovi ukrepe za njeno varstvo. Trasa načrtovanega plinovoda zaradi geomorfoloških značilnosti terena, tehničnih pogojev gradnje in upoštevanja pravil za načrtovanje gospodarske infrastrukture ter ob upoštevanju varčne rabe prostora (združevanje infrastrukturnih koridorjev) prečka območja kulturne dediščine:
– Trška gora – Vinogradniško območje (EŠD 9263), kulturni spomenik, po končani gradnji se vzpostavi stanje pred posegom;
– Petelinjek – Kulturna krajina (EŠD 10472), po končani gradnji se vzpostavi stanje pred posegom;
– Črmošnjice pri Stopičah – Arheološko najdišče Hudi vrh (EŠD 21422), izvedejo se predhodne arheološke raziskave, na podlagi izsledkov se določijo nadaljnji ukrepi za varstvo arheoloških ostalin;
– Sevno na Trški gori – Kozolec na Bajnofu (EŠD 8696), vplivno območje; delovni pas se zoži;
– Črmošnjice pri Stopičah – Cerkev sv. Marije Magdalene (EŠD 2347), vplivno območje; delovni pas se zoži, po končani gradnji se vzpostavi prejšnje stanje;
– Stopiče – Bohtetov mlin (EŠD 22416), vplivno območje; po končani gradnji se vzpostavi prejšnje stanje.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin mora investitor na celotnem območju državnega prostorskega načrta, na katerem ni registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotoviti:
– izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala,
– izvedbo drugih ukrepov varstva, določenih na podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora investitor na območju državnega prostorskega načrta, na katerem načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala.
(4) Pred začetkom del mora investitor zagotoviti izvedbo morebitnih zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva oziroma arhiva najdišča oziroma druge ukrepe varstva, določene na podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav, med gradnjo pa stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Deli arheološke dediščine, ki so najdeni med posegom v prostor, naj, če je le mogoče, ostanejo, kjer so.
(5) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo mogočo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da se dediščina ne ogroža.
(6) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli zavod za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(7) Na območju kulturne dediščine se za dostop do trase plinovoda zagotovijo dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih poteh in cestah, ki se ne smejo širiti.
(8) Pri pristojni javni službi je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za poseg v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve te uredbe.
(9) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1) Trasa plinovoda posega na naslednja območja Nature 2000:
– Krka, koda SI300227,
– Gorjanci – Radoha, koda SI3000267,
– Bela krajina, koda SI3000046.
(2) Trasa plinovoda posega na naslednji ekološko pomembni območji:
– Krka, koda 65100,
– Gorjanci, koda 61400.
(3) Trasa plinovoda posega na naslednja območja naravnih vrednot:
– Krka, ev. št. 128,
– Metlika – Sušica, ev. št. 8213,
– Težka voda, ev. št. 8162,
– Klamfer, ev. št. 4514,
– Slatenski potok, ev. št. 8484,
– Gradnik – kamnolom, ev. št. 8300.
(4) Na območju trase plinovoda sta naslednji kraški jami, ki sta tudi naravni vrednoti:
– Klemenca – podzemna jama, ev. št. 43874,
– Gadnjak – podzemna jama, ev. št. 43178.
(5) Omilitveni ukrepi med gradnjo v bližini jam so naslednji:
– ohranjanje neokrnjene okolice jamskega vhoda,
– območje vhodov jam se na terenu jasno označi, vanj pa je prepovedano posegati z gradbenimi stroji in manipulativnimi površinami,
– čim manj miniranja med gradnjo,
– opravljanje naravovarstvenega nadzora nad deli vsaj enkrat na teden oziroma v skladu s sezonskostjo samih del na gradbišču,
– o morebitnih novih jamah, ki se odprejo med gradbenimi deli, je treba takoj obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor, Inštitut za raziskovanje Krasa ter naravovarstveni nadzor, ki opredeli nadaljnje ukrepe,
– upoštevajo se omilitveni ukrepi, navedeni v okoljskem poročilu.
(6) Po končani gradnji plinovoda se izvede enkratni monitoring ohranjenosti jamskih vhodov.
(7) Na območjih Nature 2000, ekološko pomembnih območjih in območjih naravnih vrednot se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih prostorskih ureditev upoštevajo naslednje varstvene usmeritve:
– čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. Posek rastlinstva, priprava gradbišč in gradnja se izvajajo zunaj obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja, zlasti od 1. marca do 30. junija. Pomembni deli življenjskega prostora živali se ne smejo poškodovati ali uničiti. Ohranja se povezanost habitatov. Gradnja naj poteka zunaj vegetacijske dobe;
– vnašanje in naseljevanje tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst sta prepovedani;
– izbrati je treba tehnične rešitve, ki omogočijo, da se naravna območja čim manj poškodujejo, območje gradbišča se omeji na najmanjši mogoč obseg;
– znotraj varstvenih območij se ne odlaga odkopan in drug material, med izvajanjem načrtovanih posegov se uporabljajo obstoječe dostopne poti, za dostop strojev in opreme se čim bolj uporabljajo obstoječe poti, manipulativni prostor ob trasi pa naj bo čim ožji in ne širši od 10 m, morebitne nove poti se izognejo vrednim habitatom, ob prečkanju vodotokov se dela opravljajo tako, da je vpliv na strugo vodotoka in vegetacijo ob njej čim manjši. Brežine vodotokov se ohranjajo v obstoječem stanju. V obrežno vegetacijo naj se posega čim manj;
– ob izkopu se zgornja plast humusa odloži tako, da je mogoče s tem slojem pokriti površine, prizadete med gradnjo;
– okrnitev linearnih struktur (mejic) v prostor se zmanjša z omejitvijo delovnega pasu;
– kalom se je treba izogniti, tudi suhim ali zaraščenim, saj so lahko še vedno primerno rastišče za vlagoljubne rastline in kopenski habitat vrstam, odvisnih od vode, ali primerno mesto za obnovo kala za dopolnitev mreže kalov;
– postavitev svetilk le tam, kjer je to nujno potrebno, s tem da svetilke svetijo le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru;
– sečnja ob gradnji plinovoda se ne izvaja med razmnoževanjem varstveno pomembnih saproksilnih vrst hroščev, to je med aprilom in avgustom. Posekan les se z območja takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka;
– na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst naj se posega v najmanjši mogoči meri;
– začasna in stalna odlagališča izkopanega in gradbenega materiala naj se načrtujejo zunaj varstvenih območij narave in ne na površinah z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi (naravovarstveni vrednosti 4 in 5);
– dela na območju prečkanj vodnih teles se opravljajo s stroji in tako, da kar najmanj poškoduje življenjske prostore. Voda se iz struge ne odvzema, izjemoma pa se odvzema toliko, da lahko v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, preživijo najobčutljivejše živali. Objekti, ki prekinjajo zveznost vodnega toka, se ne gradijo, če pa ni drugih možnosti, se gradijo tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom;
– na gozdnih območjih naj bo gozdna poseka v čim manjšem obsegu in le, če je to nujno potrebno. Po končani gradnji je treba na območju gradbišča čim prej vzpostaviti prejšnje stanje;
– za ohranjanje biotske raznovrstnosti se ohranjajo naravni elementi in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih: živice, posamezna drevesa in grmi. Pri gradbenih delih v bližini obstoječih dreves in grmovnic se te zaščitijo. Potreba po zaščitnem posegu, vrsta, obseg in čas takega posega se določijo v skladu z vrsto dreves in rastlinskih sestojev ter odvisno od vrste, obsega in trajanja gradbenega posega;
– trasa naj se izogiba sestojem starejšega drevja (listnatega in iglastega), pa tudi osamelim starejšim drevesom;
– avtohtona vegetacija se zasadi takoj po končanih delih.
(8) Nad gradnjo na območju naravnih vrednot se opravlja nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov ter spremlja stanje varovanih območij narave, še posebej lastnosti, zaradi katerih so ta območja varovana. Med gradnjo je obvezen geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli. Ob najdbi geoloških naravnih vrednot se obvesti pristojna služba za varstvo narave.
(9) Izvajalec gradbenih del mora kot zavezanec za izvedbo spremljanja stanja med gradnjo o opažanjih zagotoviti pripravo poročila, v katerem morajo biti navedene vse ugotovitve spremljanja stanja med gradnjo.
(10) Investitor mora kot zavezanec za izvedbo spremljanja stanja med obratovanjem o opažanjih zagotoviti pripravo letnega poročila in končnega poročila po drugem letu spremljanja stanja, v katerem morajo biti navedene vse ugotovitve spremljanja stanja. Zavezanec mora svoja poročila predložiti Agenciji Republike Slovenije za okolje.

(1) Kmetijske površine se po končani gradnji kar najbolj usposobijo za kmetijske namene. Investitor omogoči lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča med gradnjo plinovoda in po njej.
(2) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom se delovni pas za potrebe gradnje zmanjša. Gradbena in strojna dela pri plinovodu se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(3) Nad plinovodom je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m od osi na vsako stran. V tem pasu je prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, obdelovati zemljišča globlje kot 0,5 m in ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi in postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(4) Investitor med gradnjo in po izvedbi posega omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do obstoječih gozdih površin.
(5) Posegi v gozd se izvedejo tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Krčitev drevja se za plinovod velikosti do največ DN 400 načeloma izvede v delovnem pasu širine 18 m, trajno izkrčena površina ostane v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda. Posegi v gozd zunaj delovnega pasu plinovoda niso dovoljeni.
(6) Po zgraditvi plinovoda je treba v izpostavljenih delih, kakršni so grebeni, strma pobočja, območja tal s slabšo nosilnostjo, iglasti gozdovi, z zasaditvijo avtohtonih rastišču primernih grmovnih in drevesnih vrst ustvariti zaprte gozdne robove, ki so statično stabilnejši. Novi gozdni robovi se oblikujejo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.
(7) Za dostop do gradbišča čez gozdna zemljišča se lahko uporabijo samo obstoječe gozdne vlake in ceste v skladu s predpisi, ki urejajo ukrepe ob povečani rabi gozdnih prometnic in sankcijske ukrepe za vzpostavitev prvotnega stanja po končanih delih. Med gradnjo morajo biti gozdne prometnice uporabne za normalen potek gozdne proizvodnje.

(1) Ob poplavi je potrebno preprečiti škodljivi vpliv na vode in vodni režim ter zagotoviti, da se poplavna ogroženost območja ne poveča.
(2) Za zaščito pred požarom se plinovod z vsemi napravami izvede v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter graditvi, obratovanju in vzdrževanju plinovodov, pa tudi z opredeljenimi cevovodnimi razredi. Za vzdrževanje in nadzor investitor zagotovi ustrezno službo. Za nemoteno in varno delovanje plinovoda se:
– zagotovi stalna dostopnost do trase plinovoda z gradbenimi stroji za popravilo morebitnih okvar,
– plinovod vzdržuje skladno z navodili proizvajalca cevi: meritve katodne zaščite in gradbeno vzdrževanje,
– opravlja preizkus izpuščanja plina.

(1) Posebni aktivni ukrepi za varstvo pred hrupom med obratovanjem plinovoda niso potrebni.
(2) Med gradnjo ne smejo biti presežene predpisane ravni hrupa. Upoštevani morajo biti naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
– uporabljeni gradbeni stroji morajo biti opremljeni s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati predpisanih vrednosti;
– hrupna dela naj se opravljajo podnevi;
– zagotoviti je treba ustrezno organizacijo gradbišča (omejitev zvočnih signalov, motorji strojev naj po nepotrebnem ne obratujejo v prostem teku);
– podiranje dreves ter gradbena in montažna dela na območjih gozdov naj se opravljajo zunaj obdobja gnezditve in valjenja ptic, to je od začetka aprila do konca junija.

(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznašanja materiala z gradbišča,
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine,
– protiprašno zaščito vseh gradbiščnih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz,
– ugasnitev motorja, če se vozila, prevozna sredstva in delovne naprave ustavijo za daljši čas.
(3) Pri poškodbah plinovoda in nenadzorovanem izpuščanju plina mora upravljavec plinovoda preprečiti izpust ter ukrepati skladno s predpisi s področja varstva zraka.

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da prizadenejo čim manjšo talno površino. Pri gradnji se uporabi le material, za katerega obstajajo dokazila o njegovi neškodljivosti za okolje, v skladu predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Gibanje strojev se omeji na območje delovnega pasu in zavarujejo tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi med gradnjo in po njej.
(2) Med gradnjo se gradbišče organizira tako, da se prepreči onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi prevoza, skladiščenja ter uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Ob nezgodi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi se zaščitijo pred možnostjo izliva v tla.
(3) Delovni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično ustrezni.

(1) Območje državnega prostorskega načrta posega na območje varstvenih virov pitne vode in na območju Mestne občine Novo mesto poteka čez vodovarstveno območje z varstvenim režimom VVO III pri naselju Težka Voda.
(2) Ob izdelavi projektne dokumentacije se izdela Analiza tveganja za onesnaževanje zaradi gradnje na vodovarstvenem območju.
(3) Odvodnjavanje manipulativnih površin nadzemnih objektov plinovoda se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov, in predpisi, ki urejajo izpuste snovi pri odvajanju padavinskih voda.
(4) Zaradi varovanja površinskih vod in podtalnice je treba med gradnjo preprečiti izlitje in spiranje goriva, maziva in drugih strupenih snovi v površinske vode in podtalnico. Gradnja naj poteka v suhem vremenu oziroma v obdobju, v katerem je mogoče pričakovati manj padavin.

(1) Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo v več etapah:
– posamezni deli trase plinovoda z ureditvijo prizadetega prostora,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodne ureditve, ki so potrebne za uresničitev načrtovanih posegov,
– gradnja plinovoda z vsemi objekti in ureditvami,
– dograditev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z ugotovitvami monitoringa.
(2) Prostorske ureditve se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, pomeniti pa morajo sklenjene funkcionalne celote.

Vsaki dve leti je treba zagotoviti čiščenje plinovodnih cevovodov. Investitor skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje, predelavo in odvoz odpadkov, zagotovi odvoz nečistoč iz separatorjev. Pri odvajanju vode po opravljenem tlačnem preizkusu se zagotovijo vsi pogoji varstva okolja. Postopek čiščenja odobrita inšpektorata, pristojna za zdravje ter okolje in prostor.

(1) Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje monitoringa za področja, ki jih določa okoljsko poročilo. Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja ter ta uredba. V delih, v katerih je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi drugim obstoječim državnim ali lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja in uskladiti z njimi. Pri fizičnih meritvah stanja posamezne sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) se zagotovi vsaj toliko točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o njenem stanju. Točke monitoringa se zavarujejo tako, da se omogoči neprekinjeno pridobivanje podatkov.
(2) Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanj kakovosti okolja ter uskladita z njimi. Pri fizičnih meritvah stanja posamezne sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) se zagotovi vsaj toliko točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o njenem stanju. Točke spremljanja stanja se zavarujejo tako, da se omogoči neprekinjeno pridobivanje podatkov.
(3) Obseg del v okviru monitoringa vplivov na okolje:
– med gradnjo se opravlja naravovarstveni nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov, ki so opredeljeni v okoljskem poročilu. Po izvedbi posega na območjih Nature 2000 se preveri stanje kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov glede na izhodiščno stanje,
– med gradnjo in obratovanjem se izvedejo prve meritve hrupa v skladu s predpisi, ki določajo prve meritve in obratovalni monitoring hrupa.
(4) Podatki monitoringa so javni, investitor pa poskrbi za njihovo dostopnost.

(1) Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe poti. Če je treba med gradnjo urediti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba zemljišča, na katerem bo gradbišče, in sosednjih zemljišč.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt dostopnih oziroma prevoznih poti. Trase dostopnih oziroma prevoznih poti se izberejo tako, da čim manj prizadenejo bivalno in naravno okolje ter obstoječe ureditve. Dostopne oziroma prevozne poti ne smejo prečkati območij kulturne dediščine.
(3) Odlagališča odvečnega gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.
(4) Investitor oziroma izvajalec pred gradnjo skupaj z upravljavci evidentirata stanje obstoječe infrastrukture. Po posegih v prometne površine se izvede sanacija tako, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometna površina se sanira v enaki obliki in kakovosti, kakršni sta bili pred gradbenim posegom. Obnovijo oziroma sanirajo se tudi infrastrukturni objekti in naprave ter drugi objekti, ki so bili med gradnjo morebiti poškodovani.
(5) Investitor in izvajalci morajo med gradnjo in po njej upoštevati tudi naslednje pogoje:
– zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– zagotovitev nemotene komunalne in energetske oskrbe objektov s pomočjo obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– zagotovitev ustreznega poteka motornega prometa in pešprometa,
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi se morebiti uporabljale za obvoz ali prevoz med gradnjo, po končani gradnji pa popravilo nastalih poškodb na vseh površinah,
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po gradnji pa popravilo morebitnih poškodb,
– zagotovitev vseh potrebnih varnostnih ukrepov in organizacija na gradbišču, da se prepreči čezmerno onesnaževanje okolja, ob nezgodi pa poskrbi za takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Poleg nalog in obveznosti, določenih v 39., 40. in 41. členu te uredbe, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:
– med gradnjo in med obratovanjem se zagotovi nemotena prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska oskrba obstoječih objektov,
– pred gradnjo se evidentira stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci,
– v skladu s predpisi se čim prej odpravijo morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi gradnje in obratovanja plinovoda,
– morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale med gradnjo, popravi investitor,
– ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se pridobita natančen podatek o površini izgubljenih oziroma uničenih kmetijskih in gozdnih zemljišč ter podatek o površini kmetijskih zemljišč, na katerih se zaradi posegov spremeni njihova raba. Investitor zagotovi nadomestna kmetijska zemljišča ali denarna nadomestila lastnikom odvzetih kmetijskih zemljišč,
– za škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja ali čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja vanje, je do odškodnine upravičena ribiška organizacija, ki upravlja ribolovno vodo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1) Pri izvedbi državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, na delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi z državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, če ta še ni zgrajena, oziroma po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.

Do izvedbe ureditev iz 2. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja ter redna investicijsko-vzdrževalna dela na prometni, okoljski, energetski in elektronski komunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati skladno z merili in pogoji iz te uredbe, če z njimi soglaša investitor plinovodnega omrežja.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
a) v Občini Črnomelj: Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnjenega 2009 (Uradni list RS, št. 46/09);
b) v Občini Metlika:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letu 1993, in družbenega plana Občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letu 1993 (Uradni list RS, št. 50/98), ki se nanaša na promet in zveze, energetiko, komunalno gospodarstvo, strategijo urejanja prostora in organizacijo dejavnosti v prostoru, rabo in preobrazbo prostora, varstvo naravne in kulturne dediščine,
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja planskih celot M-1, M-2, M-3 in M-4 v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 63/98, 32/08 – obvezna razlaga in 104/08),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja mesta Metlika M-5 (Uradni list RS, št. 21/97, 32/08 – obvezna razlaga in 42/08 – popr.),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Bočka, Metlika (Uradni list RS, št. 48/09),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta za reorganizacijo deponije odpadkov Bočka (Uradni list RS, št. 41/04),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Mestni log v Metliki (Uradni list RS, št. 9/09),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono »Pri Pildu« (Uradni list RS, št. 12/09);
c) v Mestni občini Novo mesto: Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09);
d) v Občini Semič:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Semič – dopolnitev 2008 (Uradni list RS, št. 84/09),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Semič (Uradni list RS, št. 90/04 in 84/09).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.