Na podlagi 91. člena v zvezi z 92. členom in tretjega odstavka 93. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 96/09) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o sodnih tolmačih
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(Vsebina)
Ta pravilnik podrobneje ureja način imenovanja in razrešitve sodnih tolmačev (v nadaljnjem besedilu: tolmač), vsebino in način opravljanja preizkusa znanja oseb, ki želijo biti imenovane za tolmače, način poslovanja tolmačev, tarifo za plačevanje nagrade za delo tolmača in za povrnitev stroškov, ki jih je tolmač imel v zvezi s svojim delom kot tolmač.
2. člen
(Tolmači)
(1) Tolmači so osebe, imenovane za neomejen čas, ki prevajajo govorjeno ali pisano besedo iz slovenskega v tuj jezik, iz tujega v slovenski jezik ali iz tujega v drug tuj jezik v sodnih postopkih in v drugih primerih, ko se zahteva prevod tolmača.
(2) Tolmači so tudi osebe, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih. Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi zanje.
(3) Tolmači prevajajo na zahtevo sodišča, državnega organa ali fizične oziroma pravne osebe.
II. IMENOVANJE TOLMAČEV
3. člen
(Vloga)
(1) Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi postopek za imenovanje tolmačev v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, in tem pravilnikom ter po pravilih zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega tolmača (v nadaljnjem besedilu: kandidat), pri ministrstvu vloži vlogo za imenovanje za tolmača na obrazcu, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(3) Kandidat lahko poleg jezika, za katerega želi biti imenovan za tolmača, navede tudi posebno pisavo tega jezika. Za tako imenovanje se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja pravilnika.
4. člen
(Priloge)
(1) Kandidat mora k vlogi iz prejšnjega člena priložiti dokazila o ustreznem strokovnem znanju ter praktičnih sposobnostih in izkušnjah za določen jezik, za katerega želi biti imenovan za tolmača.
(2) Kandidat mora v vlogi navesti tudi naziv pristojne institucije, pri kateri je pridobil ustrezno izobrazbo po študijskih programih druge stopnje oziroma izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.
(3) Ministrstvo pridobiva podatek o poslovni sposobnosti kandidata od upravljavca matičnega registra, podatek o državljanstvu pa od upravljavca centralne evidence o državljanstvu. Izpisek oziroma potrdilo iz kazenske evidence ministrstvo pridobi iz lastnih evidenc. Podatke o ustrezni strokovni izobrazbi ministrstvo pridobi od pristojne institucije.
(4) Če je kandidat državljan države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in hkrati ni državljan Republike Slovenije, mora k vlogi iz prejšnjega člena priložiti še dokazilo o državljanstvu države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in potrdilo o poslovni sposobnosti, hkrati pa mora navesti pristojno institucijo, kjer je pridobil aktivno znanje slovenskega jezika (potrdilo o opravljenem izpitu na visoki ravni po javno veljavnem izobraževalnem programu za odrasle Slovenščina za tujce).
(5) Kandidat, ki je tuj državljan, mora k vlogi priložiti dokazila, overjena v skladu s 15. členom Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).
5. člen
(Dokazila o strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah)
Kot dokazila o ustreznem strokovnem znanju ter praktičnih sposobnostih in izkušnjah se upoštevajo natančna navedba jezikovnega področja, obseg in trajanje poklicnih izkušenj ter zaposlitev kandidata, povezanih z uporabo jezika, za katerega želi biti imenovan za tolmača, potrdila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih in drugih izobraževalnih oblikah za ta jezik, podatki o objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkih, raziskovalni in izobraževalni dejavnosti, mnenja, ocene in priporočila državnih ali izobraževalnih organov, ustanov, strokovnih združenj in drugih strokovnih institucij z jezikovnega področja, na katerem želi kandidat opravljati svoje delo kot tolmač, ter druga ustrezna potrdila in izjave o strokovnosti ter praktičnih izkušnjah, povezanih s področjem delovanja tolmačev.
6. člen
(Potrebno število tolmačev)
Potrebe po tolmačih za posamezen tuj jezik, za katerega primanjkuje tolmačev, se ugotovijo na podlagi obrazloženega mnenja predsednika sodišča na območju sodnega okrožja, kjer ima kandidat stalno ali začasno prebivališče.
7. člen
(Preizkus znanja)
(1) Kandidat, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje iz 1. do 5. točke prvega odstavka 87. člena zakona, mora opraviti preizkus znanja za sodnega tolmača (v nadaljnjem besedilu: preizkus).
(2) Preizkus se opravi po določbah IV. dela tega pravilnika.
(3) Kandidat je lahko imenovan za tolmača le, če uspešno opravi preizkus.
8. člen
(Odločba o imenovanju)
(1) Odločbo o imenovanju za tolmača ali o zavrnitvi vloge za imenovanje izda minister.
(2) V izreku odločbe se navede jezik in posebna pisava tega jezika, za katerega je tolmač imenovan ali za katerega je bilo imenovanje zavrnjeno.
9. člen
(Prisega)
(1) Tolmač lahko začne z delom, ko pred ministrom izreče prisego iz 94. člena zakona.
(2) O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister, tolmač in zapisnikar.
(3) Ob prisegi se tolmaču vroči odločba o imenovanju in knjiga prevedenih listin.
10. člen
(Objava imenovanja)
Imenovanje tolmača se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vpiše v imenik tolmačev, ki ga vodi ministrstvo v skladu z določili zakona. Javni del imenika je objavljen tudi na spletnih straneh ministrstva.
III. RAZREŠITEV TOLMAČEV
11. člen
(Začetek postopka za razrešitev)
(1) Minister razreši tolmača iz razlogov, določenih v 1. do 5. točki prvega odstavka 89. člena zakona.
(2) Postopek za razrešitev tolmača začne minister na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti.
(3) Če gre za razlog iz 1. točke prvega odstavka 89. člena zakona, se postopek začne na podlagi zahteve samega tolmača.
12. člen
(Odgovor)
(1) Predlog predsednika sodišča oziroma obvestilo, da je začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti z navedbo razlogov, se pošlje v odgovor tolmaču, zoper katerega je začet postopek razrešitve.
(2) Za odgovor se določi rok, ki ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 30 dni in teče od dneva, ko tolmač prejme obvestilo oziroma predlog za začetek postopka.
13. člen
(Suspenz)
(1) Minister lahko na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti tolmaču z odločbo začasno odvzame pravico opravljati delo, če obstaja utemeljena nevarnost zlorabe imenovanja ali nastanka nenadomestljivih škodljivih posledic, če bi tolmač nadaljeval z delom.
(2) Odvzem pravice traja do pravnomočnosti odločbe, izdane v postopku razrešitve, vendar največ eno leto.
(3) Odvzem pravice se zaznamuje v imeniku tolmačev in na spletnih straneh ministrstva.
14. člen
(Strokovna komisija)
(1) Za ugotavljanje razloga za razrešitev iz 4. točke prvega odstavka 89. člena zakona minister imenuje strokovno komisijo. Sedež strokovne komisije je na ministrstvu.
(2) Strokovno komisijo sestavljajo strokovnjaki, ki so praviloma imenovani izmed visokošolskih učiteljev tujega jezika, ter sodni tolmači, ki imajo ta status najmanj pet let, člani društev slušno prizadetih, po potrebi pa tudi druge osebe, ki imajo ustrezno raven znanja tujega jezika, za katerega je tolmač imenovan, in uslužbenec ministrstva, ki je v Republiki Sloveniji pridobil najmanj izobrazbo študijskega programa druge stopnje pravne smeri oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne smeri.
(3) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana ter zapisnikarja. Predsednik strokovne komisije je uslužbenec ministrstva iz prejšnjega odstavka.
15. člen
(Sodelovanje v strokovni komisiji)
Imenovani tolmač se je na poziv ministra dolžan odzvati vabilu v zvezi s sodelovanjem v strokovni komisiji.
16. člen
(Delo in poročilo strokovne komisije)
(1) Strokovna komisija opravlja svoje delo na seji, na katero lahko vabi tolmača, katerega razrešitev je predlagana, ter strokovnjake za jezik, za katerega je tolmač imenovan.
(2) Strokovna komisija v roku največ 60 dni od imenovanja pripravi pisno poročilo na podlagi zbrane dokumentacije in podatkov, ki so bili pridobljeni v postopku razrešitve.
(3) Poročilo strokovne komisije vsebuje ugotovitve in ocene ter mnenje glede razrešitvenega razloga.
17. člen
(Odločba o razrešitvi)
(1) O svoji odločitvi minister izda odločbo, ki se vroči tolmaču ter predlagatelju razrešitve.
(2) Šteje se, da je tolmač razrešen z dnem dokončnosti odločbe o razrešitvi.
(3) Razrešeni tolmač mora v treh dneh od prejema odločbe o razrešitvi ministrstvu oddati svojo štampiljko in izkaznico.
(4) Razrešitev se vpiše v imenik tolmačev ter objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva.
18. člen
(Stroški postopka razrešitve)
Članom strokovne komisije iz 14. člena tega pravilnika pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi o plačilu in povračilu stroškov, ki jo sprejme minister. Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva.
IV. VSEBINA IN NAČIN OPRAVLJANJA PREIZKUSA ZNANJA
19. člen
(Program preizkusa znanja)
Program preizkusa znanja določi minister, za njihovo izvedbo pa je pristojen Center za izobraževanje v pravosodju (v nadaljnjem besedilu: CIP).
20. člen
(Pripravljalni seminarji)
(1) Za pripravo kandidatov na preizkuse znanja lahko CIP organizira pripravljalne seminarje.
(2) Pripravljalne seminarje lahko CIP organizira v sodelovanju z drugimi državnimi ali izobraževalnimi organi ter ustanovami, s strokovnimi združenji oziroma drugimi oblikami povezovanja tolmačev, s strokovnjaki za posamezne jezike ter s pravnimi strokovnjaki.
(3) Pripravljalni seminarji so splošni in posebni.
(4) Splošni pripravljalni seminarji so enaki za vse kandidate, ne glede na jezik.
(5) Splošni pripravljalni seminarji obsegajo temeljna znanja s področja ustavne ureditve Republike Slovenije, organizacije in delovanja pravosodja in sodstva, osnove sodnih postopkov in zakonske določbe o pravicah in dolžnostih tolmačev, osnove prava in institucij Evropske unije ter druge teme, ki jih tolmači potrebujejo pri svojem delu.
(6) Posebni pripravljalni seminarji obsegajo posebna strokovna znanja za posamezne jezike.
(7) Če zaradi nezadostnega števila kandidatov ni mogoče zagotoviti izvedbe posebnega pripravljalnega seminarja, lahko CIP zagotovi drugo ustrezno obliko izobraževanja.
(8) O poteku in vsebini pripravljalnega seminarja CIP pisno obvesti kandidata najmanj 15 dni pred začetkom pripravljalnega seminarja.
(9) O udeležbi na pripravljalnem seminarju oziroma drugi ustrezni obliki izobraževanja se kandidatu izda pisno potrdilo.
(10) Stroške pripravljalnega seminarja oziroma druge ustrezne oblike izobraževanja krije kandidat oziroma tolmač.
21. člen
(Komisija)
(1) Preizkus se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje minister za posamezen jezik, za katerega se opravlja preizkus. Komisija ima sedež na ministrstvu.
(2) Komisija ima predsednika, najmanj dva člana in zapisnikarja. En član komisije, ki je v Republiki Sloveniji pridobili najmanj izobrazbo študijskega programa druge stopnje pravne smeri oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne smeri, in zapisnikar sta imenovana izmed uslužbencev ministrstva, ostali pa so strokovnjaki, imenovani izmed visokošolskih učiteljev tujega jezika ter sodnih tolmačev, ki imajo ta status najmanj pet let, članov društev slušno prizadetih in po potrebi tudi drugih oseb, ki imajo ustrezno raven znanja tujega jezika, za katerega se opravlja preizkus.
(3) Predsednik komisije je pravni strokovnjak.
(4) Članom komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi o plačilu in povračilu stroškov, ki jo sprejme minister.
(5) Sredstva za delo komisije se zagotavljajo iz prihodkov lastne dejavnosti.
22. člen
(Opravljanje preizkusa znanja)
(1) Preizkus zajema preverjanje znanja iz jezika, za katerega želi biti kandidat imenovan za tolmača, ter pravnega znanja, in sicer predvsem poznavanja:
– temeljnih institutov ustavne ureditve Republike Slovenije;
– organizacije in delovanja pravosodja in sodstva;
– osnov sodnih postopkov, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu tolmačev;
– zakonskih določb o pravicah in dolžnostih tolmačev;
– osnove prava in institucij Evropske unije;
– oblikovanja in overjanja prevodov ter vodenja evidence.
(2) Če je kandidat v vlogi za imenovanje poleg jezika, za katerega želi biti imenovan za tolmača, navedel tudi posebno pisavo tega jezika, preizkus obsega tudi poznavanje navedene pisave.
(3) Preizkus za tolmače, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih, obsega:
– govorico slušno prizadetih: gestikulacijo, znakovni govor, prstno abecedo;
– preizkus s področij iz prve do šeste alinee prvega odstavka tega člena.
(4) Čas in kraj preizkusa znanja določi CIP in o tem obvesti kandidata.
(5) Rok za opravo preizkusa znanja mora biti določen tako, da kandidatu za pripravo na preizkus od prejema obvestila o času in kraju preizkusa do dneva opravljanja preizkusa ostane najmanj 30 dni.
(6) Predsednik komisije skrbi za pravilen potek preizkusa znanja in pred pričetkom preizkusa preveri istovetnost osebe, ki pristopa k preizkusu.
23. člen
(Podaljšanje roka za opravljanje preizkusa)
(1) Predstojnik CIP-a lahko rok, določen za opravljanje preizkusa, na pisno prošnjo kandidata, vloženo iz utemeljenih razlogov najmanj osem dni pred potekom roka, podaljša.
(2) Za presojo utemeljenih razlogov se uporablja določba četrtega odstavka 26. člena tega pravilnika.
24. člen
(Potek in ocenjevanje preizkusa znanja)
(1) Preizkus se opravlja pisno in ustno.
(2) Pisni del preizkusa zajema pisno nalogo, ki je lahko prevod tožbe, obtožnice, sodne ali upravne odločbe, pogodbe, spričevala ali druge listine iz slovenskega v tuj jezik, za katerega želi biti kandidat imenovan, in iz tega tujega jezika v slovenski jezik.
(3) Tuj jezik iz prejšnjega odstavka je v primeru iz drugega odstavka 22. člena pravilnika tudi v posebni pisavi tega jezika.
(4) Pisni del preizkusa traja največ štiri ure. Kandidat ima lahko pri sebi pravne predpise, slovarje in strokovno literaturo. V času opravljanja pisnega dela se kandidat ne sme z nikomer posvetovati.
(5) Ugotovljena kršitev določbe prejšnjega odstavka ima enake posledice kot negativno ocenjena pisna naloga.
(6) Z rezultatom pisnega dela preizkusa predsednik komisije kandidata seznani na dan ustnega dela preizkusa. Če kandidat uspešno opravi pisni del, lahko pristopi k ustnem delu preizkusa.
(7) Ustni del preizkusa zajema preverjanje znanja iz prvega, drugega oziroma iz tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika v slovenskem in tujem jeziku, za katerega želi biti kandidat imenovan.
(8) Izjemoma, če v državi ni strokovnjakov, ki bi lahko sodelovali pri preizkusu znanja za tuj jezik, za katerega želi biti kandidat imenovan za tolmača, in jih tudi ni mogoče pridobiti v tujini, kandidat na podlagi priloženih dokazil iz 5. točke prvega odstavka 87. člena zakona opravlja izpit iz tega člena le ustno in samo v slovenskem jeziku.
(9) Ustni del traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatovega znanja, vendar največ eno uro.
(10) Ustni del preizkusa se opravlja najkasneje v sedmih dneh po opravljenem pisnem delu preizkusa.
(11) Preizkus je opravljen uspešno, če kandidat uspešno opravi tudi ustni del.
(12) Kandidata, ki je v Republiki Sloveniji pridobil enega izmed predpisanih naslovov s pravnega področja v skladu s predpisi, ki določajo strokovne in znanstvene naslove, oziroma je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, in tolmača, ki je že imenovan za drug tuj jezik, pri čemer od imenovanja ni minilo več kot dve leti, se oprosti opravljanja dela preizkusa, ki zajema preverjanje pravnega znanja.
25. člen
(Izid preizkusa znanja)
(1) Izid preizkusa razglasi predsednik komisije v navzočnosti članov komisije, kandidata in zapisnikarja takoj po končanem celotnem preizkusu. Izid se zapiše v zapisnik.
(2) Kandidatu, ki je opravil preizkus, se izda potrdilo o opravljenem preizkusu. V potrdilu se navede, da je kandidat opravil preizkus znanja za tolmača za določeni jezik v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
(3) Potrdilo podpiše predsednik komisije.
(4) Potrdilo o opravljenem preizkusu se izda v dveh izvodih, od katerih prejme enega kandidat, drugi pa ostane v spisu ministrstva.
26. člen
(Odstop od preizkusa)
(1) Če kandidat določenega dne brez upravičenega razloga ne pristopi k opravljanju preizkusa in če o tem CIP-a pisno ne obvesti najmanj osem dni pred rokom za preizkus, ali če odstopi, ko je že začel opravljati preizkus, se šteje, da preizkusa ni opravil.
(2) O upravičenosti razlogov za odstop od preizkusa odloči predstojnik CIP-a na podlagi pisne obrazložitve kandidata.
(3) Kandidat mora posredovati pisno obrazložitev najkasneje v osmih dneh od dneva, določenega za opravljanje preizkusa, sicer se šteje, da odstop ni upravičen.
(4) Za upravičene razloge se štejejo zlasti: bolezen, smrt v ožji družini ter neodložljive in nenačrtovane osebne obveznosti.
(5) Če predstojnik CIP-a odloči, da so razlogi upravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k preizkusu.
27. člen
(Stroški preizkusa znanja)
(1) Kandidat na podlagi izstavljenega računa plača stroške preizkusa skladno s cenikom, ki ga določi minister, in v roku, določenem v izstavljenem računu. Če račun ni plačan v tako določenem roku, kandidatu ni dovoljen pristop na preizkus, na kar se kandidata posebej pisno opozori.
(2) Če se kandidat brez upravičenega razloga preizkusa ne udeleži, je stroške preizkusa dolžan plačati oziroma se mu že plačani stroški ne vrnejo.
(3) Če kandidat med opravljanjem preizkusa odstopi, se mu že plačani stroški ne vrnejo.
28. člen
(Zapisnik)
(1) O preizkusu se za vsakega kandidata piše zapisnik, ki vsebuje: osebno ime kandidata, stalno oziroma začasno prebivališče, sestavo komisije, jezik, za katerega se opravlja preizkus, ter posebna pisava tega jezika, datum ter uspeh preizkusa.
(2) Pisna naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo predsednik komisije, člani komisije in zapisnikar.
(3) Komisija oceni uspeh preizkusa s skupno oceno "JE OPRAVIL-A" ali "NI OPRAVIL-A".
29. člen
(Ponovitev preizkusa znanja)
(1) Kandidat, ki ni uspešno opravil pisnega dela preizkusa, sme k opravljanju tega ponovno pristopiti v roku, ki ga določi komisija, vendar ne prej kot v šestih mesecih in ne kasneje od dveh let po dnevu pisnega dela preizkusa.
(2) Kandidat, ki ni opravil ustnega dela preizkusa, ponavlja celotni preizkus.
(3) Celotni preizkus se lahko opravlja največ trikrat.
(4) Za ponovitev preizkusa se ponovno plačajo stroški preizkusa.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko kandidat, ki preizkusa trikrat ni uspešno opravil ali k opravljanju preizkusa ni pristopil v skladu s prvim odstavkom tega člena, po preteku petih let od zadnjega opravljanja preizkusa ponovno vloži vlogo za imenovanje za tolmača za isti tuj jezik.
(6) Predstojnik CIP-a lahko rok iz prvega odstavka tega člena na prošnjo kandidata, vloženo iz utemeljenih razlogov ter najmanj en mesec pred potekom roka, podaljša.
(7) Za presojo utemeljenih razlogov se uporablja določba četrtega odstavka 26. člena tega pravilnika.
30. člen
(Evidenca preizkusov znanja)
CIP vodi evidenco preizkusov znanja za tolmače po posameznih jezikovnih področjih, ki vsebuje:
– navedbo jezika, za katerega se opravlja preizkus znanja,
– zaporedno številko,
– osebno ime kandidata in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
– številko spisa kandidata,
– datum in kraj rojstva,
– stopnjo in vrsto izobrazbe,
– komisijo za preizkus in datum opravljanja preizkusa,
– znesek in datum plačila stroškov preizkusa,
– uspeh pri preizkusu.
V. NAČIN POSLOVANJA TOLMAČEV
31. člen
(Štampiljka)
(1) Tolmač ima štampiljko, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristavkom: "Sodni-a tolmač-ka za ………..jezik".
(2) Na narodnostno mešanih območjih je besedilo iz prejšnjega odstavka napisano tudi v jeziku narodnosti.
(3) Štampiljka je okrogla, s premerom 38 mm.
(4) Ministrstvo priskrbi tolmaču štampiljko na njegove stroške.
(5) Odtis štampiljke in podpis tolmača na prevodu, namenjenemu za uporabo v tujini, overi ministrstvo, razen v primerih, ko je z mednarodnimi sporazumi določeno, da listin za njihovo uporabo v tujini ni treba overiti.
32. člen
(Izkaznica)
(1) Tolmač ima izkaznico, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristavkom: "Sodni-a tolmač-ka za ……..jezik".
(2) Izkaznica je izdelana iz plastičnega materiala, velikosti 85,6 x 54 mm, in vsebuje naslednje rubrike:
– SODNI-A TOLMAČ-KA za………….jezik;
– prostor za sliko, osebno ime in stalno prebivališče tolmača;
– prostor za podpis ministra in za pečat ministrstva.
(3) Ministrstvo priskrbi tolmaču izkaznico na njegove stroške.
33. člen
(Sprememba podatkov)
(1) Vsako spremembo osebnega imena, stalnega ali začasnega prebivališča in odsotnost, daljšo kot 6 mesecev, je tolmač dolžan takoj sporočiti ministrstvu, ki spremembo vpiše v imenik tolmačev.
(2) V primeru spremembe osebnega imena, stalnega prebivališča ali jezikovnega področja tolmača zagotovi ministrstvo tolmaču novo štampiljko in izkaznico na njegove stroške.
(3) Tolmač mora po prejemu nove štampiljke in izkaznice staro štampiljko in izkaznico takoj izročiti ministrstvu.
34. člen
(Uničenje štampiljk in izkaznic)
Štampiljko in izkaznico, ki ju tolmač vrne na podlagi tretjega odstavka 17. člena ter tretjega odstavka 33. člena tega pravilnika, ministrstvo komisijsko uniči v skladu s pravili o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.
35. člen
(Tolmačenje in prevajanje)
(1) Tolmač je dolžan pri svojem delu upoštevati določila zakonov in tega pravilnika ter svoje delo opraviti vestno, natančno in po svojem najboljšem znanju.
(2) Pri prevajanju listin je tolmač dolžan podati prevod v roku, ki ga določi sodišče oziroma drug organ, ki ga je imenoval za izdelavo prevoda (v nadaljnjem besedilu: sodišče), na zahtevo stranke pa v roku, ki ga določi stranka, ki pa praviloma ne sme biti krajši kot 30 in ne daljši kot 60 dni.
(3) Če tolmač prevoda ne more opraviti v določenem roku, je o tem dolžan obvestiti sodišče oziroma stranko najkasneje v 15 dneh po prejemu sklepa oziroma odredbe, s katero je bil imenovan za izdelavo prevoda v določeni zadevi, oziroma po prejemu zahteve stranke.
(4) Izjemoma lahko sodišče rok iz drugega odstavka tega člena iz upravičenih razlogov podaljša.
36. člen
(Potrditev prevoda)
(1) Tolmač potrjuje pravilnost prevoda listine pod besedilom z napisanim ali odtisnjenim zaznamkom »Podpisani-a (osebno ime tolmača), z odločbo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije z dne …, št. …, imenovani-a sodni-a tolmač-ka za … jezik, potrjujem, da se ta prevod popolnoma ujema z izvirnikom, ki je sestavljen v …. jeziku.«
(2) Pri prevodu v tuj jezik pripiše tolmač pod zaznamek iz prejšnjega odstavka tudi prevod zaznamka v tujem jeziku.
(3) Pod zaznamek vpiše tolmač datum in kraj sestave zaznamka, ga podpiše in odtisne svojo štampiljko.
(4) Za obličnost prevodov listin se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zakona o notariatu o notarskem poslovanju ter sodnega reda o mednarodni pravni pomoči.
37. člen
(Knjiga prevedenih listin)
Tolmač vodi knjigo prevedenih listin, ki vsebuje:
– zaporedno številko,
– ime in priimek osebe oziroma naziv organa, za katerega se opravlja prevod,
– listino, ki se prevaja, v originalu in prevodu,
– datum prevoda,
– število prevedenih strani,
– podpis tolmača.
38. člen
(Hramba in vrnitev gradiva)
Tolmač je dolžan zaupano gradivo skrbno hraniti, upoštevajoč določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in ga po opravljenem delu skupaj s prevodom vrniti sodišču oziroma stranki.
39. člen
(Nadzor nad delom tolmačev)
(1) Minister nadzoruje delo tolmačev ter lahko od tolmača zahteva na vpogled knjigo prevedenih listin.
(2) Za nadzor nad delom tolmačev minister imenuje komisijo za nadzor, ki jo sestavljata najmanj dva uslužbenca ministrstva, pri čemer je eden izmed njiju v Republiki Sloveniji pridobil najmanj izobrazbo študijskega programa druge stopnje pravne smeri oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne smeri.
(3) Če sodišče zazna nepravilnosti pri delu tolmačev, mora o tem nemudoma obvestiti ministrstvo.
VI. NAGRADA IN POVRNITEV STROŠKOV
40. člen
(Splošna določba)
Tolmači imajo pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom.
41. člen
(Vrsta stroškov)
Stroški iz prejšnjega člena so:
1. potni stroški;
2. stroški za prehrano in prenočišče;
3. nadomestilo plače;
4. materialni stroški v zvezi z delom tolmača.
42. člen
(Potni stroški)
(1) Potni stroški obsegajo stroške prihoda in vrnitve tolmača od kraja njegovega stalnega ali začasnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: prebivališče) do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja delo tolmača. Potni stroški se priznajo v višini izdatkov za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom.
(2) Potni stroški se tolmaču povrnejo za javno prevozno sredstvo, ki ni najcenejše, če bi uporaba najcenejšega javnega prevoznega sredstva glede na vozni red in čas opravljanja dela tolmača, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za tolmača pomenila več kot dve uri dnevne časovne izgube.
(3) Sodišče v primeru javnega prevoza upošteva podatke o ceni javnega prevoza po veljavnem ceniku prevoznika, pri čemer se stroški prevoza obračunajo tako, da je višina povračila dvakratnik cene enosmerne vozovnice oziroma cena povratne vozovnice. Za ceno enosmerne vozovnice v avtobusnem mestnem potniškem prometu se upošteva najnižja cena enkratne vožnje.
(4) Če ni možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom, se tolmaču prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja delo tolmača. Kilometrina se obračunava v višini 15% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
(5) Tolmaču se v primeru iz četrtega odstavka tega člena povrnejo tudi gotovinski stroški, ki so nastali kot posledica uporabe motornega vozila za potovanje, kolikor jih je dejansko utrpel in ob predložitvi originalnih dokazil.
(6) Če je bilo motorno vozilo v uporabi za večje število tolmačev, se v primeru iz četrtega odstavka tega člena povračilo potnih stroškov lahko uveljavlja le enkrat.
43. člen
(Stroški za prehrano in prenočišče)
(1) Stroški za prehrano se tolmačem priznajo v obliki dnevnice.
(2) Pravico do dnevnice ima tolmač, ki ima prebivališče zunaj kraja sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali če opravlja delo tolmača zunaj kraja sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča.
(3) Stroški za prenočišče se priznajo tolmačem s povračilom dejansko plačanih stroškov prenočevanja.
(4) Pravico do povračila stroškov prenočišča ima tolmač, ki ima prebivališče zunaj kraja sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali če opravlja delo tolmača zunaj kraja sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča in je zaradi sodelovanja pri sojenju moral prenočevati v tem kraju.
44. člen
(Odmera stroškov za prehrano, prenočišče in kilometrino)
Dnevnica, stroški prenočišča in kilometrina se odmerijo v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence, v kolikor ta pravilnik ne določa drugače.
45. člen
(Nadomestilo plače oziroma izgubljeni zaslužek)
(1) Tolmač, ki je zaposlen, ima na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas, ki ga zaradi opravljanja dela tolmača porabi za udeležbo na glavni obravnavi.
(2) Delodajalec tolmaču izplača nadomestilo plače, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza višini nadomestila plače na podlagi pisnega obračuna s priloženimi dokazili o višini plače tolmača in o izplačanem nadomestilu.
46. člen
(Materialni stroški v zvezi z delom tolmača)
Materialni stroški v zvezi z delom tolmača se ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade.
47. člen
(Tarifa)
Za izračun nagrade za delo tolmača se uporablja tarifa, določena s tem pravilnikom.
48. člen
(Posebni primeri)
(1) Za izdelavo prevodov v dela prostih dneh (prazniki, dela prosti dnevi, nedelje) in v nočnem času ob delavnikih (od 23. do 6. ure) ter v drugih nujnih primerih se nagrada poveča za 100 odstotkov.
(2) Za izdelavo izjemno zahtevnih prevodov, ki zahtevajo posebno, dodatno poznavanje in študij specialističnega strokovnega izrazoslovja, se sme nagrada ustrezno povečati, vendar največ za 100 odstotkov.
(3) Če je podanih več podlag za odmero povečanja nagrade po prvem in drugem odstavku tega člena, se sme povečanje odmeriti le enkrat po prvem ali enkrat po drugem odstavku tega člena, vsakokrat od skupne vrednosti izražene v eurih, kot je določena s tarifo iz VII. dela tega pravilnika.
VII. TARIFA ZA VREDNOTENJE DELA TOLMAČEV
49. člen
(Izdelava prevoda)
(1) Za pisno izdelavo prevoda listine pripada tolmaču za eno stran:
1. za prevod iz tujega v slovenski jezik 25 eurov,
2. za prevod iz slovenskega v tuj jezik 37 eurov,
3. za prevod iz tujega v tuj jezik 41 eurov.
Ena stran obsega 1500 znakov brez presledkov.
(2) Plačilo za prevod manj kot ene strani je sorazmerno manjše.
(3) Za ustno prevajanje pripada tolmaču 35 eurov za vsake začete pol ure dejanskega prevajanja.
(4) Ko ne prevaja, pripada tolmaču za čakanje na narok oziroma navzočnost na kraju, kjer naj prevaja, za vsake začete pol ure čakanja 10 eurov. Če traja čakanje skupaj z narokom oziroma drugim uradnim dejanjem do pol ure, pripada tolmaču samo plačilo za udeležbo na naroku oziroma drugem uradnem dejanju.
(5) Za čas potovanja na sodišče pripada tolmaču za vsake začete pol ure 10 eurov.
50. člen
(Pregled in overitev prevoda)
Za pregled in overitev prevoda, ki ga je priskrbela stranka sama, pripada tolmaču polovica plačila iz prejšnjega člena.
51. člen
(Izplačilo nagrade in stroškov)
(1) Kadar se nagrada in stroški za prevajanje izplačujejo iz zneskov, ki so bili vnaprej založeni, lahko tolmač po opravljenem študiju gradiva predlaga sodišču zvišanje založenega zneska, če oceni, da zaradi predvidene obsežnosti dela že plačan znesek ne bo zadostoval za izplačilo nagrade in stroškov.
(2) Sodišče odloči o zahtevi za odmero nagrade in povrnitev stroškov najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo dokazovanje s posameznim tolmačem končano.
(3) Sodišče odmerjeno nagrado in stroške izplača v primeru, da se sredstva zagotavljajo:
1. iz vnaprej založenih zneskov, najkasneje v petinštiridesetih dneh od izdaje sklepa o odmeri nagrade in stroškov;
2. iz proračuna, ne prej kot v dvajsetih in ne kasneje kot v petinštiridesetih dneh po pravnomočnosti sklepa o odmeri nagrade in stroškov.
(4) Stroški se prištejejo k bruto nagradi.
(5) Stranka, na zahtevo katere je tolmač prevajal, mora nagrado in stroške plačati v petnajstih dneh od prejema računa oziroma stroškovnika.
(6) Kadar sodišče odloča o zahtevi za odmero nagrade, upošteva vrednost po tarifi, veljavni na dan odmere.
(7) Kadar je stranka dolžna plačati tolmaču nagrado, upošteva vrednost po tarifi, veljavni na dan plačila.
(8) Nagrada in stroški se povečajo za davek na dodano vrednost, le če je tolmač v Republiki Sloveniji davčni zavezanec za ta davek, ne pa tudi, če tolmač uveljavlja izplačilo po zastopniku, pri čemer je zavezanec za ta davek samo zastopnik.
(9) Izplačilo nagrade in stroškov se tolmaču opravi neposredno na njegov račun. Če tolmač uveljavlja izplačilo po zastopniku, ki je lahko fizična ali pravna oseba, se vsi dodatni stroški, povezani z izplačilom preko zastopnika, izplačajo v breme odmerjenih nagrade in stroškov.
(10) Če tolmač uveljavlja izplačilo po zastopniku, mora zastopnik sodišču predložiti:
1. pisno izjavo oziroma pooblastilo tolmača, da v svojem imenu in za svoj račun pooblašča zastopnika za izdajo računa,
2. stroškovnik tolmača, ki je pripravljen v skladu s tarifnim delom pravilnika in ga je tolmač predložil sodišču,
3. sklep sodišča o odmeri nagrade in povrnitvi stroškov tolmaču ter
4. račun, ki mora biti skladen s sklepom sodišča o odmeri nagrade in povrnitvi stroškov.
Sodišče plača račun v tridesetih dneh po prejemu.
(11) Če sodišče ne odloči o zahtevi za odmero nagrade in povrnitvi stroškov v roku, določenem v drugem odstavku tega člena, ima tolmač pravico do zamudnih obresti po zakonu po preteku tega roka dalje do odločitve o odmeri nagrade in povrnitvi stroškov.
(12) Če sodišče odmerjene nagrade in stroškov ne izplača v rokih, določenih v tretjem in desetem odstavku tega člena, ima tolmač pravico do zamudnih obresti po zakonu po preteku zadnjega dne, ko bi odmerjena nagrada in stroški morali biti plačani, do izplačila.
(13) Če stranka, na zahtevo katere je tolmač izdelal prevod, ne plača nagrade in stroškov v petnajstih dneh od prejema računa, ima tolmač pravico do zamudnih obresti po zakonu, od dneva izteka navedenega roka do plačila.
52. člen
(Obrazec)
Obrazec iz drugega odstavka 3. člena pravilnika je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je sestavni del pravilnika.
VIII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
53. člen
(Uporaba nekaterih določb pravilnika)
Stroški in nagrade, ki do dneva uveljavitve tega pravilnika še niso odmerjeni, se odmerijo po tarifi, ki jo določa Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 49/02, 75/03 in 71/07), izplačajo pa v rokih, določenih v tem pravilniku.
54. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 49/02, 75/03 in 71/07).
55. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-127/2010
Ljubljana, dne 20. oktobra 2010
EVA 2010-2011-0016
Aleš Zalar l.r.
Minister za pravosodje
