Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Za kulturne spomenike državnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine: Vrba na Gorenjskem – Rojstna hiša Franceta Prešerna (EŠD 840), Vrba na Gorenjskem – Cerkev sv. Marka (EŠD 839) in Vrba na Gorenjskem – Vaška lipa (EŠD 18489).
(2) Enote iz prejšnjega odstavka imajo za Republiko Slovenijo izjemen kulturni pomen in posebno kulturno vrednost, ker so izrazit dosežek ustvarjalnosti, zgodovinske in simbolne pričevalnosti ter pomemben del prostora in dediščine Republike Slovenije.
(3) Enote imajo poseben družbeni pomen, ki je arheološki, arhitekturni, etnološki, naselbinski, umetnostni, vrtnoarhitekturni in zgodovinski.
(4) Enote so varovane z namenom celostnega ohranjanja kulturne, zgodovinske in simbolne vloge vseh treh enot dediščine, njihovega pomena znotraj grajenih struktur z vso ohranjeno materialno in nematerialno substanco. Razglasitev omogoča boljšo posamezno in celostno prepoznavnost ter spodbuja spomeniškovarstveno in znanstvenoraziskovalno delo ter primerno rabo spomenikov.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– rojstna hiša Franceta Prešerna (1800–1849) je simbolni in zgodovinski prostor rojstva in otroštva pesnika Franceta Prešerna, avtorja Poezij in slovenske himne. Objekt je vrhkletna gorenjska domačija, materializirana priča načina življenja v 19. stoletju. Hiša je muzej, prostor spominjanja in čaščenja pesnika v kritičnih letih tik pred drugo svetovno vojno in med njo. Spominska hiša je bila prva tovrstna institucija v Sloveniji, ki ohranja muzejsko namembnost do danes,
– cerkev sv. Marka je simbolno povezana s prostorom rojstva in otroštva Franceta Prešerna ter z njegovim iskanjem idealnega prostora in načina bivanja, posebej opevanega v Sonetih nesreče. Cerkev je tipična gorenjska srednjeveška enoladijska podružnica s kakovostno opremo in poslikavami ter z izjemno ohranjenimi krajinskimi elementi na dvignjenem robu ježe pod Karavankami. Sakralni objekt z zvonikom je osnovna dominanta in označevalec vasi,
– vaška (srenjska) lipa je edino starejše, simbolno slovansko drevo, ki je na Gorenjskem in v Sloveniji ohranjeno skupaj s srenjskimi kamni na originalni lokaciji vaškega središča, križišča poti in odločanja šestnajstih vaških veljakov, posestnikov,
– enote dediščine so posamezno in skupaj izjemna celota, ki znotraj vasi Vrba in vplivnega območja simbolno označujejo prostor življenja pesnika Franceta Prešerna in njegovih sonarodnjakov ter pesnikov in pisateljev, ki so mu sledili. Zgradba je tudi rojstna hiša ljubljanskega nadškofa Antona Vovka. Objekti so nezamenljiv del identitete narodnega razvoja.

(1) Spomeniki obsegajo naslednje nepremičnine:
– Vrba na Gorenjskem – Rojstna hiša Franceta Prešerna (EŠD 840): stavbo št. 515 in parceli št. 663/1 in 679, vse k. o. Zabreznica,
– Vrba na Gorenjskem – Cerkev sv. Marka (EŠD 839): stavbo št. 537 in parceli št. 682 in 683, vse k. o. Zabreznica,
– Vrba na Gorenjskem – Vaška lipa (EŠD 18489): parcelo št. 1143/4 (osrednji del parcele od parcele št. 659 na vzhodu do parcele št. 635/1 na zahodu, obe k. o. Zabreznica), k. o. Zabreznica.
(2) Vplivno območje spomenikov obsega parcele št. 1716 (zahodni in osrednji del parcele do parcele št. 422, k. o. Doslovče), 386, 387 (južni del parcele do parcele št. 389, k. o. Doslovče), 390, 391, 393 (južni del parcele do parcel št. 389 in 395, obe k. o. Doslovče), 408/1, 408/2, 409, 410, 411, 412, 413, 414, 415, 416, 417, 418, 419, 420, 421, 424 (zahodni del parcele do parcele št. 422, k. o. Doslovče), vse k. o. Doslovče; parcele št. 1139/4, 1140/2, 1140/3, 1141, 1142, 1143/4 (del parcele brez osrednjega dela z vaško lipo), 1143/2, 1143/3, 1143/5, 1143/6, 1144 (vzhodni del parcele do severnega vogala parcele št. 629, k. o. Zabreznica), 1145 (južni del parcele do severnega vogala parcele št. 638, k. o. Zabreznica), 1147/1 (južni in osrednji del parcele do parcele št. 1146, k. o. Zabreznica), 1165, 1166, 582, 583, 584, 585, 586, 587, 588, 589, 590, 591/1, 591/2, 591/3, 592/1, 592/2, 593, 594, 595, 596/1, 596/2, 596/3, 596/4, 597, 598, 599/1, 599/2, 599/3, 599/4, 599/5, 600/1, 600/2, 601, 602/1, 602/2, 602/3, 602/4, 604, 605/1, 605/2, 606/1, 606/2, 606/3, 606/4, 607, 608, 609, 610/1, 611/3, 613/1, 613/2, 614, 615/1, 615/2, 616, 617/1 (južni del parcele do stavbe), 620, 629, 630/3, 632/2, 633, 634, 635/1, 635/2, 636, 637/1, 637/2, 638, 639, 640, 641/1, 641/2, 641/3, 641/4, 641/5, 641/6, 641/7, 641/8, 641/9, 642, 643/1, 643/2, 644, 645, 646/2, 649/2, 650, 651, 652, 653, 654/2, 656/2, 656/4, 656/5, 658/1, 658/2, 659, 660/1, 660/2, 661/1, 661/2, 662, 663/2, 664/1, 664/2, 665/2, 666/1, 667/1, 667/2, 667/3, 668/2, 670/2, 671/2, 672/1, 672/2, 673/1, 673/2, 674, 675/2, 676/2, 677/2, 678/1, 678/2, 678/3, 680, 681, 684, 685, 686, 687/1, 687/2, 688, 689, 690,691, 692, 693, 694, 695, 696, 697, 720, 721, 722, 723, 724, 725, 726, 727, 728, 729, 730, 731, 732, 734, 735 (severozahodni del parcele do parcele št. 717, k. o. Zabreznica), 736/1, 736/2, 736/3, 736/4, 736/5, 737/1, 737/2, 738, 739, 740 (severozahodni del parcele do parcele št. 717, k. o. Zabreznica), 741, 742 (severozahodni del parcele do parcele št. 743, k. o. Zabreznica), 768, 769/2, 770/2, 771/2, 776/2, 777, 778, 779/2, 780, 781, 782, 783, 784, 785, 786, 787, 788, 789, 790, 791, 793/2, 794/2, 796/2, 797/2, 798/2, 800/2, 800/3 in 801/2, vse k. o. Zabreznica.
(3) Meje spomenikov in njihovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 16. februarja 2004, Uradni list RS, št. 19/04, datoteka z dne 10. januarja 2011; izvorno merilo 1 : 2880) in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.
(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Varovane sestavine spomenikov so:
Vrba na Gorenjskem – Rojstna hiša Franceta Prešerna (EŠD 840):
– stavba v celoti z vsemi gabariti, tlorisi in temeljnimi značilnostmi, gradbenimi detajli in materiali,
– namembnost objekta,
– spominski plošči na vhodnem pročelju,
– notranja ureditev veže s črno kuhinjo, hiše (izbe) in kamre,
– vsa stavbna oprema in pohištvo v varovanih prostorih,
– neposredna okolica domačije,
– strešna kritina je lahko obstoječi bobrovec ali primarne lesene skodle; na strehi je mogoče namestiti primerne snegolove;
Vrba na Gorenjskem – Cerkev sv. Marka (EŠD 839):
– cerkev v celoti, zunanjost z lopo in zvonikom ter skodlasta streha,
– namembnost objekta,
– notranja ureditev z oltarji (glavni in stranska),
– prezentacija stare apside v cerkvi in stenskih poslikav,
– leseni, rekonstruiran strop v ladji,
– spominsko poprsje nadškofa Antona Vovka (E. Guštin, 1993),
– neposredna okolica cerkve z zatravljeno brežino;
Vrba na Gorenjskem – Vaška lipa (EŠD 18489):
– drevo,
– šestnajst srenjskih kamnov,
– zelenica v širini krošnje drevesa.

(1) Za spomenika Vrba na Gorenjskem – Rojstna hiša Franceta Prešerna (EŠD 840) in Vrba na Gorenjskem – Cerkev sv. Marka (EŠD 839) velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje varovanih sestavin posameznega spomenika s parcelacijo, gabariti, oblikami streh,
– ohranjanje sedanje namembnosti celote skladno z varovanimi vrednotami spomenika,
– vse posege v spomenik podrediti ohranjanju oblike, konstrukcij, materialov, strukture in barvne podobe,
– prepoved spreminjanja varovanih sestavin spomenika; v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja,
– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite delov spomenika,
– prepoved postavljanja ali gradnje objektov trajnega ali začasnega značaja v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo, nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo spomenika in so skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda,
– ohranjanje vedut na spomenik in iz spomenika na okolico,
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika, namembnosti in pravic lastnika,
– označitev posameznega spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika,
– redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov,
– morebitno osvetljevanje mora biti racionalno, usklajeno z zakonodajo in izklopljeno med 22.00 zvečer in 6.00 zjutraj,
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
(2) Za notranjo opremo velja varstveni režim, ki določa:
– pristojni zavod predpiše popis oziroma inventarno knjigo opreme za kulturni spomenik; popis izdela upravljavec spomenika najpozneje v dveh letih po uveljavitvi akta o razglasitvi,
– ohranjanje notranje opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenost (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti),
– dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje – restavriranje izvirnih sestavin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme,
– dovoljena sta premeščanje in raba opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali objekta (npr. pohištvo, posodje, paramenti), razen če raba ogroža obstoj te opreme,
– izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge promocije, vendar le po muzealskih standardih in s soglasjem pristojnih strokovnih služb.
(3) Za spomenik Vrba na Gorenjskem – Vaška lipa (EŠD 18489), ki je tudi naravna vrednota (Vrba – lipa št. 1163), velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje, ohranjanje in morebitno nadomeščanje elementov oblikovane narave,
– prepoved postavljanja ali gradnje objektov trajnega ali začasnega značaja v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo, nosilci reklam ali drugih oznak,
– vse gradnje se odmaknejo od drevesa vsaj tri metre od projekcije obstoječe velikosti krošnje na tla,
– ob urejanju ceste in pločnikov se posegi ob drevesu izvajajo ročno, tako da se ne poškoduje koreninski sistem lipe, če to ni možno, se speljejo na nasprotni strani cestišča,
– ob morebitni sanaciji drevesa je treba predhodno pridobiti pisno strokovno mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave OE Kranj,
– vsa obžagovalna in druga vzdrževalna dela lahko izvaja samo pooblaščeno podjetje, ki zaposluje specialista arboristike,
– drevesu se je treba izogibati ob zimskem soljenju cest,
– na drevo se ne obešajo, lepijo ali pribijajo nobeni predmeti,
– označitev spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika in je nameščena v tleh ob spomeniku,
– osvetljevanje lipe ni dovoljeno,
– prepovedano je poseganje v varovano območje tako, da bi bilo to vizualno, fizično ali mikroklimatsko okrnjeno z zapiranjem pogledov, obzidavo, gradnjo in s postavljanjem objektov ali neustrezne urbane opreme (mestnega pohištva),
– varovana je namembnost javnega prostora (zelenice okoli drevesa),
– vozne površine križišča morajo biti urejene tako, da omogočajo pronicanje vode do korenin lipe.

Znotraj vplivnega območja velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje morfologije, gručastega značaja vasi v odprti krajini na robu savske terase, razmerij pozidanega in nepozidanega prostora,
– ohranjanje dominantnosti cerkve sv. Marka na nepozidani, jugozahodni strani vasi,
– ohranjanje obstoječe parcelacije in namembnosti kmetijskih površin,
– ohranjanje značilnosti odprte kulturne krajine vasi s kozolci, drevesnimi živicami, sadovnjaki in drevesi,
– ohranjanje vedut na vas in iz vasi na okolico,
– ohranjanje značilnih robov vasi s sadovnjaki in kozolci,
– prepoved gradnje na parcelah, kjer so arheološke ostaline,
– prepoved gradnje in postavljanja začasnih objektov na območju obstoječih odprtih prostorov, zlasti travniških površin in vrtov, razen kadar so ti nujni za učinkovitejše ohranjanje in rabo spomenika, njegovo dostopnost in prezentacijo,
– dopustne so s kulturnovarstvenimi pogoji usklajene nujne, predvsem podzemne komunalne, energetske in telekomunikacijske ureditve,
– prilagoditev morebitnih nadomestnih gradenj v vplivnem prostoru spomenika v gabaritih in funkciji, kot jih podrobno določa izvedbeni prostorski akt,
– za stavbno dediščino ohranjanje zunanjih gabaritov, gradiv in konstrukcijskih zasnov, oblikovanost zunanjščin (členitev objekta in fasad in njihove barve, oblika in naklon strešin, kritina, zunanje stavbno pohištvo, detajli), komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter z lego in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb),
– ohranjanje nepozidanega prostora na jugozahodu pod ježo, jugovzhodu in severovzhodu,
– morebitna širitev vasi Vrba proti severozahodu se mora prilagoditi ohranjanju značilnih urbanističnih konstant iz prvih šestih alinej tega člena,
– dodatno ureditev parkirišča za obisk spomenikov kot zeleno površino na južnem delu vplivnega območja (pod ježo).

(1) Lastniki in upravljavci posameznega spomenika spodbujajo in omogočajo javnosti dostop do njega in takšno predstavitev, da dostop in ogledi ne ogrožajo varovanja in osnovne funkcije.
(2) Notranjost muzejsko prezentirane domačije je odprta v skladu z varstvenim režimom in v okviru rednega, javno objavljenega urnika, ki mora zagotavljati odprtje najmanj 40 ur tedensko. Upravljavec lahko pobira vstopnino kot nadomestilo za vzdrževanje objekta in posebej za strokovno vodenje ali za posamezne prireditve. Najmanj trikrat letno mora biti zagotovljen brezplačen dostop v hišo (3. december, 8. februar in ob dnevih kulturne dediščine).
(3) Cerkev je odprta za sakralne potrebe. Vodeni in najavljeni obiski se prilagajajo urnikom in potrebam primarne namembnosti. Za vodene oglede lastnik lahko pobira vstopnino. Lastnik lahko v cerkvi izvaja posamezne kulturne prireditve (koncerte, predavanja), če so skladni z osnovno namembnostjo.

Za vse posege v spomenike in njihovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda.

Država ima predkupno pravico na naslednjih parcelah v vplivnem območju spomenika: 1166, 680, 663/2 in 664/2, vse k. o. Zabreznica.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

(1) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
(2) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status vplivnega območja kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 9. členu tega odloka.

Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.