Na podlagi 5. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 17/11) izdaja minister za okolje in prostor

Ta pravilnik z namenom varovanja zdravja ljudi in okolja določa za motorje z notranjim zgorevanjem, namenjene za vgradnjo v necestne premične stroje (v nadaljnjem besedilu: motorji), v zvezi z emisijami plinastih onesnaževal in delcev v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 97/68/ES z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (UL L št. 59 z dne 27. 2. 1998, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2010/26/EU z dne 31. marca 2010 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/68/ES o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (UL L št. 86 z dne 1. 4. 2010, str. 29), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 97/68/ES):
– postopek tipske odobritve motorja,
– obseg zahtevane tehnične dokumentacije za tipsko odobritev motorja,
– način označevanja motorjev,
– mejne vrednosti emisij,
– merilne metode emisij,
– pogoje zagotavljanja skladnosti proizvedenih motorjev in
– časovni razpored dajanja na trg motorjev z manjšim emisijami.

(1) Ta pravilnik se uporablja za premične stroje, ki so namenjeni in primerni za premikanje in uporabo na cesti ali izven ceste in imajo vgrajen:
1. motor na kompresijski vžig, katerega efektivna moč je enaka ali večja od 19 kW, vendar ne večja kot 560 kW, ki deluje z različnimi vrtilnimi frekvencami in ne s stalno vrtilno frekvenco;
2. motor na kompresijski vžig, katerega efektivna moč je enaka ali večja od 19 kW, vendar ne večja kot 560 kW, ki deluje s stalno vrtilno frekvenco;
3. bencinski motor na prisilni vžig, katerega efektivna moč ne presega 19 kW;
4. motor, namenjen za pogon železniških pogonskih voz, ki so tirna vozila na lasten pogon, posebej namenjena prevozu blaga oziroma potnikov ali
5. motor, namenjen za pogon lokomotiv, ki so del tirne opreme na lasten pogon za premikanje, ali pogon vagonov, namenjenih za prevoz tovora, potnikov in druge opreme, ki pa same niso namenjene za prevoz tovora, potnikov (razen tistih, ki upravljajo lokomotivo) ali druge opreme, pri čemer se pomožni motor ali motor, namenjen za napajanje opreme za vzdrževanje ali gradnjo na tirih, uvršča v 1. točko tega odstavka.
(2) Ta pravilnik se ne uporablja za motorje, ki se uporabljajo za pogon:
1. dvo in več kolesnih motornih vozil za prevoz potnikov in blaga po cesti;
2. kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnih vozil in zamenljivih vlečenih strojev, izdelanih v eni ali več stopnjah, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 6 km/h;
3. ladij, razen plovil za plovbo po celinskih vodnih poteh;
4. zrakoplovov;
5. vozil, namenjenih za rekreacijo, kot so snežne sani, terenska motorna kolesa in terenska vozila;
6. motorjev, ki se uporabljajo kot vojaška oprema;
7. motorjev za uporabo v strojih, ki so namenjeni predvsem spuščanju in dviganju rešilnih čolnov, in
8. motorjev za uporabo v strojih, ki so namenjeni predvsem spuščanju in dviganju plovil, ki se spuščajo v vodo z obale.
(3) Zahteve iz tega pravilnika niso obvezne za motorje, ki so namenjeni izvozu v države, ki niso članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU).

(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. čas trajanja emisij (EDP) je čas, izražen v urah, ki se uporablja za določanje faktorjev redčenja;
2. dajanje na trg je dejanje, s katerim je izdelek dan v promet na trgu EU proti plačilu ali brezplačno z namenom za uporabo ali prodajo in uporabo v EU;
3. datum izdelave motorja je datum, ko je na motorju izvršeno končno preskušanje in je zapustil proizvodno linijo ter je pripravljen za dobavo ali skladiščenje;
4. delci so snovi, ki se naberejo na posebnem filtrskem materialu pri filtriranju izpušnih plinov motorja na kompresijski vžig, razredčenih s prečiščenim in filtriranim zrakom, tako da temperatura zmesi ne presega 325 K (52 °C);
5. dolžina faze preskušanja je čas med trenutkom, ko preneha vrtilna frekvenca ali navor prejšnje faze preskušanja ali predhodne faze, in trenutkom, ko se začne naslednja faza preskušanja. Dolžina faze preskušanja vključuje tudi čas, v katerem se vrtilna frekvenca ali navor spremenita in stabilizirata ob začetku nove faze preskušanja;
6. družina motorja so motorji iz skupine motorjev, v katero jih je razvrstil proizvajalec tako, da imajo glede na njihovo konstrukcijo podobne emisijske lastnosti izpušnih plinov in ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika;
7. družina motorja majhne količine je družina motorja na prisilni vžig, katere letna proizvodnja ne presega 5.000 motorjev;
8. efektivna moč motorja je moč, ki je izražena v kW in izmerjena na preskusni zavori na koncu ročične gredi z metodo merjenja moči motorjev z notranjim zgorevanjem za cestna vozila v skladu s predpisi, ki urejajo ugotavljanje skladnosti vozil, pri čemer se ne upošteva moč za pogon ventilatorja za hlajenje, razen hladilnega ventilatorja, ki je pritrjen neposredno na ročično gred zračno hlajenega motorja. Efektivna moč motorja mora biti izmerjena pri preskusnih pogojih in ob uporabi referenčnega goriva, določenih s tem pravilnikom;
9. iracionalna strategija uravnavanja emisij je strategija, ki pri delovanju premičnih strojev in naprav v normalnih pogojih obratovanja zmanjšuje učinkovitost sistema za uravnavanje emisij na raven, ki je nižja od pričakovane ravni za uporabljeni postopek preskusa emisij;
10. majhen motor je motor na prisilni vžig, ki je omejen z močjo P < / = 19 kW;
11. mali proizvajalec majhnih motorjev je proizvajalec, katerega celotna letna proizvodnja ne presega 25.000 motorjev;
12. motor na kompresijski vžig je motor, ki deluje po načelu samovžiga zaradi kompresije mešanice zraka in goriva (npr. dizelski motor);
13. motor na prisilni vžig je motor, ki deluje po načelu prisilnega vžiga z električno iskro;
14. motor za ročna orodja je motor, za katerega je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
a) motor se uporablja v delu opreme, ki jo upravljavec ves čas izvajanja njene funkcije nosi v rokah;
b) motor se uporablja v delu opreme, ki obratuje za to, da se izvedejo funkcije, za katere je oprema namenjena, v več položajih, kot je navzgor, navzdol ali vstran ali
c) motor se uporablja v delu opreme, za katero je skupna suha masa motorja in opreme manjša od 20 kg in je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
– upravljavec v času izvajanja funkcij, za katere je oprema namenjena, izmenoma opremo drži v roki ali jo nosi;
– upravljavec v času izvajanja funkcij, za katere je oprema namenjena, opremo drži v roki ali zagotavlja nadzor njenega delovanja ali
– motor je vgrajen v električni generator ali črpalko;
15. nadomestni motor je novo izdelan motor, namenjen za nadomestitev motorja v stroju in je dobavljen samo za ta namen;
16. naknadna obdelava izpušnih plinov je prehod izpušnih plinov skozi napravo ali sistem, ki je namenjen za kemično ali fizikalno spreminjanje plinov pred izpuščanjem v zrak;
17. nastavljivi parameter je katerakoli nastavljiva naprava, sistem ali element konstrukcije, ki lahko vpliva na emisijo ali na zmogljivost motorja med preskušanjem ali pri običajnem obratovanju;
18. nazivna vrtilna frekvenca je največja vrtilna frekvenca pri polni obremenitvi motorja, ki jo dovoljuje regulator vrtilne frekvence in jo določi proizvajalec;
19. odklopna naprava je naprava, ki meri, zaznava ali se odziva na spremenljivke delovanja zaradi aktiviranja, spreminjanja, odlaganja ali prekinjanja delovanja katerekoli sestavine ali funkcije sistema za uravnavanje emisij, ki zmanjšuje učinkovitost sistema za uravnavanje emisij pod pogoji, ki nastanejo med običajno uporabo premičnih strojev in naprav, razen če je uporaba take naprave pomemben del uporabljenega certifikacijskega postopka za preskus emisij;
20. odstotek obremenitve je delež največjega dosegljivega navora pri posamezni vrtilni frekvenci motorja;
21. opisna dokumentacija je opisna mapa z vsemi poročili o preskušanju ali drugimi dokumenti, ki sta jih tehnična služba ali ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), dodala k dokumentaciji med opravljanjem svoje dejavnosti;
22. opisna mapa je mapa ali datoteka s podatki, risbami, fotografijami in drugimi dokumenti, ki jih vložnik predloži tehnični službi ali ministrstvu, kot je predpisano v opisnem listu;
23. opisni listi so dokumenti, navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika;
24. osnovni motor je motor, ki je izbran iz družine motorja in izpolnjuje zahteve iz 24. člena tega pravilnika;
25. plinasta onesnaževala so ogljikov monoksid (CO), ogljikovodiki (predstavljajoč razmerje ogljik/vodik = 1:1,85) in dušikovi oksidi (NO(x), izraženi kot ekvivalent NO(2));
26. plovilo za plovbo po celinskih vodnih poteh je plovilo za uporabo na celinskih vodnih poteh, dolžine 20 metrov ali več in s prostornino 100 m3 (izračunano po enačbi L ∙ B ∙ T, kjer je L največja dolžina trupa razen krmila in poševnika, B največja širina trupa, merjena do zunanjega roba oplate (z izjemo vodnih koles, tornih oblog itd.), in T navpična razdalja med najnižjo točko trupa ali kobilice ter maksimalno linijo potopa) ali vlačilec, izdelan za vleko, potisk ali premik plovil, dolžine 20 metrov ali več, pri čemer se med plovila za plovbo po celinskih vodah ne uvrščajo:
– plovila, namenjena za prevoz potnikov, ki ne prevažajo več kot 12 potnikov poleg posadke;
– plovila z dolžino manj kot 24 metrov v skladu s predpisi, ki urejajo rekreacijska plovila;
– službena plovila, ki pripadajo organom, ki izvajajo nadzor plovbe na celinskih vodah;
– gasilska plovila;
– vojaška plovila;
– ribiška plovila iz registra ribiških plovil Skupnosti in
– morska plovila, tudi morski vlačilci, ki plujejo ali se nahajajo na plimi izpostavljenih vodah ali začasno na celinskih plovnih poteh, če imajo veljavno dovoljenje za plovbo ali varnostno spričevalo iz 42. točke tega odstavka;
27. pomožna naprava za uravnavanje emisij je naprava, ki zaznava obratovalne parametre motorja z namenom nastavitve delovanja kateregakoli dela sistema za uravnavanje emisij;
28. pomožni motor je motor, ki je vgrajen na ali v motorno vozilo, vendar vozilu ne zagotavlja pogona za premikanje;
29. preskusni cikel pomeni zaporedje preskusnih točk, od katerih ima vsaka določeno vrtilno frekvenco in navor, ki ga opravi motor v ustaljenem stanju (preskus NRSC) ali v prehodnih pogojih obratovanja (preskus NRTC);
30. profesionalni motor za ročna orodja za uporabo v različnih legah je motor, za katerega so izpolnjeni pogoji pod a) in b) 14. točke tega odstavka in za katerega je proizvajalec izpolnil zahtevo ministrstva, da bo zanj veljala 3. kategorija časa trajanja emisij, določena v 2. točki dodatka 4 priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika;
31. proizvajalec je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna ministrstvu za postopek izvajanja tipske odobritve in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje z zahtevami iz tega pravilnika, pri tem pa ni nujno, da je neposredno vključen v vse stopnje izdelave motorja;
32. proizvajalec originalne opreme je proizvajalec tipa premičnega stroja ali naprave;
33. prožna shema tipske odobritve je postopek tipske odobritve, ki proizvajalcu motorja omogoča, da v obdobju med dvema zaporednima stopnjama mejnih vrednosti da na trg omejeno število motorjev, namenjenih za vgradnjo v premične stroje in naprave, ki izpolnjujejo le prejšnjo stopnjo mejne vrednosti za emisije;
34. reagent pomeni katerokoli potrebno dodajno sredstvo ali sredstvo, ki ga ni mogoče obnoviti, in se uporablja za učinkovito delovanje sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov;
35. seznam opisne dokumentacije je dokument, v katerem je popisana vsebina opisne dokumentacije in je oštevilčena ali drugače označena, da je mogoče identificirati vse strani s seznama;
36. sistem za dovod goriva so vsi sestavni deli, vključeni v odmerjanje in mešanje goriva;
37. sistem za uravnavanje emisij je naprava, sistem ali element konstrukcije, ki je namenjen uravnavanju ali zmanjševanju emisije;
38. strategija za uravnavanje emisij pomeni kombinacijo sistema za uravnavanje emisij z eno osnovno strategijo za uravnavanje emisij in s sklopom pomožnih strategij za uravnavanje emisij, ki so vključene v celotno načrtovanje motorja ali premičnega stroja, v katerega je vgrajen motor;
39. tehnična služba je organizacija, pooblaščena s strani ministrstva, da kot preskusni laboratoriji izvaja preskuse in preglede;
40. tipska odobritev motorja je postopek, s katerim ministrstvo potrdi, da tip motorja ali družina motorja ustreza tehničnim zahtevam iz tega pravilnika glede ravni emisij plinastih onesnaževal in delcev iz motorja;
41. tip motorja je kategorija motorjev, katerih značilnosti iz dodatka 1 priloge 2 tega pravilnika se bistveno ne razlikujejo;
42. veljavno dovoljenje za plovbo ali varnostno spričevalo je potrdilo, ki dokazuje skladnost z:
– Mednarodno konvencijo za varstvo človeškega življenja na morju, 1974 (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 2/81), ali enakovredno potrdilo ali
– Mednarodno konvencijo o tovornih črtah, 1966 (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 20/70), ali enakovredno potrdilo ter mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja morja, ki dokazuje skladnost z Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973 (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 2/85);
43. vmesna vrtilna frekvenca je vrtilna frekvenca motorja, pri kateri je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– za motorje, ki so zasnovani tako, da obratujejo pri vrtilnih frekvencah polne obremenitve na krivulji navora, je vmesna vrtilna frekvenca enaka frekvenci pri največjem navoru, če se ta nahaja med 60 in 75 odstotki nazivne vrtilne frekvence,
– za motorje, pri katerih je vrtilna frekvenca pri največjem navoru manjša od 60 odstotkov nazivne vrtilne hitrosti, je vmesna vrtilna frekvenca enaka 60 odstotkov nazivne vrtilne frekvence,
– za motorje, pri katerih je vrtilna frekvenca pri največjem navoru večja od 75 odstotkov nazivne vrtilne hitrosti, je vmesna vrtilna frekvenca enaka 75 odstotkov nazivne vrtilne frekvence ali
– za motorje, ki se preskušajo po ciklu G1, je vmesna vrtilna frekvenca 85 odstotkov največje nazivne vrtilne frekvence v skladu s točko 3.5.1.2. priloge 4 tega pravilnika;
44. vrtilna frekvenca pri največjem navoru je vrtilna frekvenca motorja, ki jo določi proizvajalec in pri kateri motor doseže največji navor.
(2) Kratice in simboli, uporabljeni v tem pravilniku, so obrazloženi v 1. delu priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Pristojni upravni organ za tipsko odobritev motorja ali družine motorja, za izdajo ali preklic certifikata o tipski odobritvi motorja in za preverjanje skladnosti proizvodnje z zahtevami iz tega pravilnika ter za povezavo s pristojnimi upravnimi organi drugih držav EU je ministrstvo.

(1) Ministrstvo lahko s pooblastilom določi za tehnično službo pravno osebo, ki je akreditirana kot preskusni laboratorij za preskušanja in pregledovanja po metodah in zahtevah iz tega pravilnika, pri čemer mora izpolnjevati zahteve standarda SIST EN ISO/IEC 17025.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ministrstvo na predlog proizvajalca določi za izvajanje nalog tehnične službe tudi pravno osebo, ki jo je za izvajanje preskusov in pregledov v skladu z Direktivo 97/68/ES določil pristojni upravni organ druge države članice EU.
(3) Za namen izvajanja preskusov in pregledov se lahko tehnične službe iz držav, ki niso članice EU, priglasijo samo v okviru dvostranskih ali večstranskih sporazumov med EU in tretjo državo.
(4) Stroške izvajanja nalog tehnične službe nosi proizvajalec.

(1) Proizvajalec mora vlogo za tipsko odobritev motorja ali družine motorja vložiti na ministrstvo. K vlogi je treba priložiti opisno dokumentacijo na obrazcih iz priloge 2 tega pravilnika.
(2) Proizvajalec posreduje tehnični službi motor, ki je v skladu z značilnostmi tipa motorja, opisanimi v vlogi iz dodatka 1 priloge 2 tega pravilnika, da s preskusi ugotovi skladnost motorja z zahtevami iz tega pravilnika.
(3) Če ministrstvo na podlagi rezultatov ugotavljanja skladnosti tehnične službe ugotovi, da glede na izbrani osnovni motor predloženi motor ne predstavlja družine motorja, opisane v vlogi iz dodatka 2 priloge 2 tega pravilnika, mora proizvajalec dostaviti tehnični službi drug motor.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo naloži proizvajalcu, da za namen ugotavljanja skladnosti dostavi tehnični službi dodatni osnovni motor, ki ga izbere ministrstvo.
(5) Proizvajalec sme zahtevati tipsko odobritev za isti tip motorja ali za isto družino motorja samo v eni državi EU. Zahteva za tipsko odobritev motorja se vloži ločeno za vsak tip ali družino motorja.
(6) Stroške izvajanja nalog v zvezi s tipsko odobritvijo motorja ali družine motorja plača proizvajalec.

(1) Ministrstvo izda proizvajalcu certifikat o tipski odobritvi na podlagi vloge za vsak tip motorja ali družino motorja, če tehnična služba ugotovi, da je preskusni motor v skladu s podatki iz opisne mape in v skladu z določbami tega pravilnika.
(2) Ministrstvo izda certifikat o tipski odobritvi za tip motorja ali za družino motorja tako, da izpolni rubrike na obrazcu certifikata o tipski odobritvi iz priloge 7, ki je sestavni del tega pravilnika, ter sestavi oziroma preveri seznam opisne dokumentacije.
(3) Certifikat o tipski odobritvi in njegove priloge morajo biti oštevilčeni v skladu z metodo iz priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Ministrstvo izda proizvajalcu popoln certifikat o tipski odobritvi, vključno s prilogami, navedenimi v prilogi 7 tega pravilnika.

(1) Motorji na kompresijski vžig, za katere je izdan certifikat o tipski odobritvi v skladu z določbami tega pravilnika, morajo biti opremljeni z naslednjimi oznakami:
– blagovno znamko ali imenom firme proizvajalca;
– oznako tipa motorja ali družine motorja in unikatno identifikacijsko številko;
– številko ES tipske odobritve motorja iz priloge 8 tega pravilnika in
– oznake v skladu s prilogo 13, ki je sestavni del tega pravilnika, če se motor daje na trg na podlagi prožne sheme tipske odobritve.
(2) Motorji na prisilni vžig, za katere je izdan certifikat o tipski odobritvi v skladu z določbami tega pravilnika, morajo biti opremljeni z naslednjimi oznakami:
– blagovno znamko ali imenom firme proizvajalca in
– številko ES tipske odobritve motorja iz priloge 8 tega pravilnika.
(3) Oznake iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti v celotni življenjski dobi motorja čitljive, neizbrisne in nameščene na vidno mesto motorja ter na takem delu motorja, ki je potreben za normalno obratovanje motorja in se ne zamenjuje v času življenjske dobe motorja.
(4) Poleg oznak iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena mora biti vsak motor opremljen tudi s pomožno prestavljivo tablico iz trajnega materiala, na kateri so vpisani podatki iz teh oznak. Tablica mora biti pritrjena tako, da je lahko dostopna in so podatki iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena dobro vidni, ko je motor vgrajen v stroj.
(5) Proizvajalec mora zagotoviti, da oštevilčenje motorjev z identifikacijsko številko omogoča nedvoumno ugotavljanje zaporednosti proizvodnje motorja.
(6) Motor mora biti opremljen z oznakami iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena preden zapusti proizvodno linijo.
(7) Mesto oznak iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba podrobneje navesti na certifikatu o tipski odobritvi motorja iz priloge 7 tega pravilnika.

(1) Za motorje, označene z vidno in trajno številko ES tipske odobritve motorja in za katere je bil izdan certifikat o tipski odobritvi motorja, se šteje, da so emisije plinastih onesnaževal in delcev v skladu z določbami tega pravilnika.
(2) Če je certifikat o tipski odobritvi izdan za družino motorja, se šteje, da so emisije plinastih onesnaževal in delcev vseh motorjev iz družine motorja v skladu z določbami tega pravilnika ne glede na to, da se je ugotavljala skladnost z zahtevami iz tega pravilnika samo na osnovnem motorju.

(1) Če se v postopku tipske odobritve izkaže, da motor glede emisij ni v skladu z določbami tega pravilnika ali da ima specifične lastnosti samo v povezavi z drugimi deli premičnega stroja in se zaradi tega ujemanje z eno ali več zahtevami iz tega pravilnika lahko dokaže samo, če motor obratuje v povezavi s strojem, se mora skladno s temi ugotovitvami omejiti tudi obseg rabe motorja.
(2) Omejitve iz prejšnjega odstavka je treba kot omejeno rabo motorja navesti v certifikat o tipski odobritvi motorja ali družine motorja.

(1) Proizvajalec motorja, za katerega je bil izdan certifikat o tipski odobritvi v skladu s tem pravilnikom, mora ministrstvu poročati o vsaki spremembi podatkov iz opisne dokumentacije.
(2) Zahtevo za spremembo tipske odobritve proizvajalec iz prejšnjega odstavka vloži pri ministrstvu.
(3) Če v postopku spremembe tipske odobritve ministrstvo ugotovi, da so se spremenili podatki iz opisne dokumentacije, mora:
– izdati popravljene strani opisne dokumentacije ter označiti vsako popravljeno stran, da se jasno prikaže vrsta spremembe in datum ponovne izdaje. Ob izdaji popravljene strani opisne dokumentacije je treba popraviti tudi seznam opisne dokumentacije, ki je priložen k certifikatu o tipski odobritvi, in v njem zapisati zadnji datum poprave strani in
– izdati popravljeni certifikat o tipski odobritvi tako, da je označen z naslednjo številko, če se je spremenil katerikoli podatek, vpisan na certifikatu, razen podatkov na njegovih prilogah, ali če so se spremenile zahteve iz tega pravilnika v času od zadnje izdaje certifikata. Iz popravljenega certifikata o tipski odobritvi morajo biti jasno razvidni razlogi za revizijo certifikata in datum ponovne izdaje.
(4) Če ministrstvo na podlagi pregleda opisne dokumentacije oceni, da sprememba opisne dokumentacije zahteva nove preskuse ali preglede motorja, o tem obvesti proizvajalca. Ministrstvo izda popravljen certifikat o tipski odobritvi, če je proizvajalec zagotovil preskušanje motorja pri tehnični službi, motor pa je uspešno prestal zahtevane preskuse in preglede.

(1) Ministrstvo o izdanih, zavrnjenih ali preklicanih tipskih odobritvah motorjev in družin motorja mesečno poroča pristojnim upravnim organom drugih držav EU v obliki seznama s podatki iz priloge 9, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Ministrstvo posreduje pristojnim upravnim organom drugih držav EU na njihovo zahtevo:
– kopijo certifikata o tipski odobritvi in kopijo opisne dokumentacije, za vsak tip motorja ali družino motorja, za katere je izdal, zavrnil ali preklical tipsko odobritev,
– seznam motorjev, ki so bili proizvedeni v skladu z 21. členom tega pravilnika, skupaj s podatki v obliki in obsegu iz priloge 10, ki je sestavni del tega pravilnika, ali
– kopijo izjave proizvajalca iz 22. člena tega pravilnika.
(3) Ministrstvo poroča enkrat letno ali po prejetju ustrezne zahteve Evropski komisiji v obliki in obsegu iz priloge 11, ki je sestavni del tega pravilnika. Podatki, ki jih posreduje, se nanašajo na tipske odobritve, izdane po zadnjem posredovanju teh podatkov Evropski komisiji.
(4) Ministrstvo obvesti pristojne upravne organe drugih držav EU o neskladnosti motorjev v roku enega meseca po preklicu certifikata o tipski odobritvi motorja ali družine motorja. Obvestilu se priloži tudi informacija o vzrokih za preklic certifikata o tipski odobritvi.
(5) Ministrstvo sporoči Evropski komisiji in drugim državam EU imena in naslove tehničnih služb z navedbo strokovnih področij preskušanja, za katere so bile posamezne službe imenovane.

(1) Za merjenje emisij plinastih onesnaževal in delcev se v postopku tipske odobritve ugotavlja skladnost motorjev na kompresijski vžig v skladu s prilogo 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ministrstvo odobri uporabo drugega merilnega sistema ali analizatorja emisij, če njegova uporaba daje enakovredne rezultate, kot so rezultati naslednjih referenčnih merilnih sistemov:
– merilni sistem za emisije plinastih onesnaževal v neobdelanih izpušnih plinih, ki je prikazan na sliki 2 iz priloge 6 tega pravilnika;
– merilni sistem za emisije plinastih onesnaževal v izpušnih plinih, razredčenih s sistemom redčenja s celotnim tokom, ki je prikazan na sliki 3 iz priloge 6 tega pravilnika, in
– merilni sistem za emisije delcev v izpušnih plinih, razredčenih s sistemom redčenja s celotnim tokom, ki deluje ali z ločenim filtrom za vsako fazo preskusnega cikla ali z metodo z enim filtrom, in je prikazan na sliki 13 iz priloge 6 tega pravilnika.
(3) Enakovrednost rezultatov merilnega sistema se mora dokazati na podlagi korelacijske študije najmanj sedmih preskusnih ciklov, izvedenih z merilnim sistemom, katerega enakovrednost rezultatov se dokazuje z enim ali več referenčnih merilnih sistemov iz prejšnjega odstavka. Uporaba merilnega sistema daje enakovredne rezultate, če rezultati meritev ne odstopajo več kot ±5 odstotkov od povprečnih vrednosti emisij, izmerjenih v preskusnih ciklih in korigiranih z utežnim faktorjem, pri čemer se mora uporabiti preskusni cikel, ki je določen v točki 3.7.1.1. priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Pri uvajanju novega merilnega sistema temelji ugotavljanje enakovrednosti na izračunu ponovljivosti in obnovljivosti, kakor je opredeljen v standardu SIST ISO 5725-2.
(5) Če se na motor začasno namešča oprema za vzorčenje emisij plinov in delcev, je treba motorje, ki oddajajo izpušne pline, zmešane z vodo, opremiti s priključkom v izpušnem sistemu motorja, ki se nahaja za motorjem in pred točko, na kateri izpušni plini pridejo v stik z vodo ali drugim hladilnim oziroma čistilnim sredstvom. Mesto tega priključka mora zagotavljati dobro premešan reprezentativni vzorec izpušnih plinov, priključek pa mora biti opremljen s standardnim notranjim cevnim navojem, ki ni večji od pol cole in je zaprt z navojnim čepom, ko ni v uporabi. Dovoljeni so tudi drugačni priključki, če zagotavljajo enakovreden učinek.

(1) Za merjenje emisij plinastih onesnaževal se v postopku tipske odobritve ugotavlja skladnost motorjev na prisilni vžig v skladu s prilogo 6 tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ministrstvo odobri uporabo drugega merilnega sistema ali analizatorja emisij, če njegova uporaba daje enakovredne rezultate, kot so rezultati naslednjih referenčnih merilnih sistemov:
– merilni sistem za emisije plinastih onesnaževal v nerazredčenih izpušnih plinih, ki je prikazan na sliki 2 iz priloge 6 tega pravilnika, in
– merilni sistem za emisije plinastih onesnaževal v izpušnih plinih, razredčenih s sistemom redčenja s celotnim tokom, ki je prikazan na sliki 3 iz priloge 6 tega pravilnika.

(1) Merjenje emisij za elektronsko krmiljene motorje z elektronskim uravnavanjem količine in časovne krivulje vbrizgavanja goriva na III.B in IV. stopnji zmanjšanja emisij se ugotavlja v skladu z zahtevami iz priloge 15, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Izmerjene vrednosti emisij ne smejo ne glede na tehnologijo izdelave elektronsko krmiljenih motorjev presegati mejnih vrednosti, določenih v tabelah 4, 5, 6 in 7 iz 2. dela priloge 1 tega pravilnika.

(1) Izmerjene vrednosti emisij plinastih onesnaževal ogljikovega monoksida, vsote ogljikovodikov in dušikovih oksidov ter emisije delcev iz motorjev na III.A stopnji zmanjšanja emisij ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih v tabeli 1 iz 2. dela priloge 1 tega pravilnika.
(2) Izmerjene vrednosti emisij ogljikovega monoksida, ogljikovodikov in dušikovih oksidov oziroma vsota obeh ter emisije delcev iz motorjev na III.B stopnji zmanjšanja emisij ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih v tabelah 2, 3 in 4 iz 2. dela priloge 1 tega pravilnika.
(3) Izmerjene vrednosti emisij ogljikovega monoksida, ogljikovodikov in dušikovih oksidov ter emisije delcev iz motorjev na IV. stopnji zmanjšanja emisij ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih v tabeli 5 iz 2. dela priloge 1 tega pravilnika.
(4) Izmerjene vrednosti emisij ogljikovega monoksida, ogljikovodikov in dušikovih oksidov iz majhnih motorjev na I. stopnji zmanjšanja emisij ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih v tabeli 6 iz 2. dela priloge 1 tega pravilnika.
(5) Izmerjene vrednosti emisij ogljikovega monoksida, ogljikovodikov in dušikovih oksidov iz majhnih motorjev na II. stopnji zmanjšanja emisij ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih v tabeli 7 iz 2. dela priloge 1 tega pravilnika.
(6) Mejne vrednosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena vključujejo faktorje redčenja, izračunane v skladu z dodatkom 5 priloge 3 tega pravilnika. V primeru mejnih vrednosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne smejo izmerjene emisije v času 30 sekund presegati mejnih vrednosti za več kot 100 odstotkov v vseh naključno izbranih pogojih obremenitve, razen za posebej določene pogoje obratovanja motorja, ki so določeni s tem pravilnikom.

(1) Proizvajalec mora za proizvodnji proces motorjev pred začetkom postopka tipske odobritve motorja posredovati ministrstvu dokazila o pridobljenem certifikatu o skladnosti s standardom SIST EN ISO 9001.
(2) Certifikat iz prejšnjega odstavka se lahko nanaša tudi na drug standard, ki ga kot enakovrednega standardu SIST EN ISO 9001 določi za organ, pristojen za standardizacijo.
(3) Proizvajalec mora ministrstvu predložiti opis podrobnosti certifikata iz prvega odstavka tega člena in ga obveščati o vsaki spremembi njegove veljavnosti ali obsega.

(1) Proizvajalec mora motor, ki je proizveden v skladu s certifikatom o tipski odobritvi, označiti na način iz 7. člena tega pravilnika.
(2) Če certifikat o tipski odobritvi vsebuje pogoje o omejeni rabi motorja iz 9. člena tega pravilnika, mora proizvajalec za vsak proizvedeni motor dostaviti podrobnosti o teh omejitvah in v njih navesti pogoje uporabe motorja, ki se na omejitve nanašajo.
(3) Če je enemu proizvajalcu strojev dobavljena serija motorjev z omejeno rabo istega tipa, lahko proizvajalec najpozneje na dan dobave prvega motorja dostavi samo en opisni list, ki dodatno navaja ustrezne identifikacijske številke motorjev.
(4) Če so motorji na kompresijski vžig dani na trg na podlagi prožne sheme tipske odobritve motorjev, mora proizvajalec zagotoviti, da so motorji označeni v skladu s prilogo 13 tega pravilnika.

(1) Proizvajalec mora redno preverjati lastnosti proizvedenih motorjev v skladu s pogoji iz certifikata o tipski odobritvi in v zvezi z emisijami v skladu z določbami tega pravilnika:
– zagotoviti postopke za učinkovit nadzor nad kakovostjo proizvedenih motorjev;
– imeti dostop do preskusne opreme, potrebne za preverjanje skladnosti vsakega odobrenega tipa motorja;
– zagotoviti, da se rezultati preskusa zabeležijo in da priloženi dokumenti hranijo vsaj tri leta;
– analizirati rezultate vseh vrst preskusov, da se preveri in zagotovi stabilnost značilnosti motorja, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja v industrijskem proizvodnem postopku;
– zagotoviti, da vsako vzorčenje motorjev ali sestavnih delov, ki pokaže neskladnost z zadevno vrsto preskusa, vodi v drugo vzorčenje in drug preskus in
– omogočiti ministrstvu vpogled v celotni sistem nadzora kakovosti proizvodnje motorjev.
(2) Proizvajalec mora vzorec motorjev ali njegovih sestavnih delov, ki ni skladen z odobrenim tipom motorja, zamenjati in izbrati drugega ter na njem s preskusi ponovno ugotoviti skladnost z določbami tega pravilnika. Proizvajalec mora vsako neskladnost s tipom motorja nemudoma odpraviti z ukrepanjem v proizvodnem procesu.

(1) Proizvajalec mora zagotoviti, da so sestavni deli motorja, ki vplivajo na emisijo plinastih onesnaževal in delcev, načrtovani, izdelani in sestavljeni tako, da je kljub vibracijam zagotovljeno običajno obratovanje motorja v skladu z določbami tega pravilnika.
(2) Tehnični ukrepi, ki jih na motorju na kompresijski vžig izvaja proizvajalec, morajo jamčiti, da bodo emisije učinkovito omejene v normalnih pogojih obratovanja in vso življenjsko dobo motorja, kot je navedeno v tabelah 1, 2, 3, 4 in 5 iz 2. dela priloge 1 tega pravilnika.
(3) Tehnični ukrepi, ki jih na motorju na prisilni vžig izvaja proizvajalec, morajo jamčiti, da bodo emisije učinkovito omejene v normalnih pogojih obratovanja in vso življenjsko dobo motorja, kot je navedeno v dodatku 4 priloge 4 tega pravilnika.
(4) Če je v motor vgrajen katalizator ali lovilec saj, mora proizvajalec dokazati na podlagi preskusov trajnosti motorja, ki jih lahko izvaja tudi sam, upoštevajoč merila dobre inženirske prakse, da bodo te naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov delovale pravilno v času normalne življenjske dobe motorja. Načrtna zamenjava delov naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov je dovoljena po določenem času obratovanja.
(5) Nastavitev, zamenjava, razstavljanje, čiščenje ali zamenjava delov motorja, ki se izvaja periodično z namenom, da se preprečijo motnje pri obratovanju motorja, se mora v zvezi z napravo za naknadno obdelavo izpušnih plinov izvesti samo v obsegu, ki je tehnično potreben, da se jamči pravilno delovanje sistema uravnavanja emisij.
(6) Proizvajalec mora dati kupcu priročnik za vzdrževanje naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov in motorja, vključno z obsegom in časovnimi roki ali drugimi primernimi zahtevami, ki pogojujejo aktivnost periodičnega vzdrževanja.
(7) Proizvajalec mora kupcu za delovanje naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov ter za delovanje motorja zagotoviti garancijo skupaj s pogoji za njeno uveljavitev.
(8) Izvod priročnika za kupca, v katerem se določeni obseg vzdrževanja in roki za zamenjavo naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov ter s tem povezani garancijski pogoji, mora biti priložen opisnemu listu iz priloge 2 tega pravilnika. Priročnik in garancija morata biti s strani proizvajalca odobrena pred tipsko odobritvijo motorja.

(1) Pri preverjanju proizvodnje motorjev, ki ga odredi ministrstvo, mora proizvajalec opraviti preskus motorja ter predložiti zapise o rezultatih preskušanja in evidence nadzora proizvodnje.
(2) Preskus iz prejšnjega odstavka se izvede samo na motorjih, ki so bili v skladu s proizvajalčevimi podatki delno ali popolnoma utečeni.
(3) Če se na podlagi preskusa iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da ena od emisij plinastih onesnaževal ali delcev presega mejno vrednost, ki je za motor določena s tem pravilnikom, se uporabi naslednji postopek:
– iz serije se izbere motor in se preskusi s preskusom iz priloge 3 tega pravilnika, pri čemer izmerjene emisije ogljikovega monoksida, ogljikovodikov, dušikovih oksidov in delcev ne smejo presegati količin, navedenih v tabelah iz 2. dela priloge 1 tega pravilnika;
– če izbrani motor ne izpolnjuje zahtev iz tega pravilnika v zvezi z emisijami, lahko proizvajalec zaprosi, da se meritve izvedejo na vzorcu motorjev z enako specifikacijo, ki se izberejo iz iste serije, kot je prvotno izbrani motor. V soglasju s tehnično službo proizvajalec določi število motorjev n v vzorcu. Za vsako plinasto onesnaževalo ter za delce v izpušnih plinih se izračuna srednja vrednost izmerjenih vrednosti srednja vrednost (x). Proizvedena serija motorjev je v skladu s tipom motorja, če je za emisijo vsakega plinastega onesnaževala posebej in za delce izpolnjen naslednji pogoj:

(4) Če ministrstvo ugotovi, da na podlagi preskusov iz prejšnjega odstavka proizvedena serija motorjev ni v skladu z odobrenim tipom motorja, začasno prepove dajanje proizvedenih motorjev na trg ali v uporabo in določi ukrepe, s katerimi mora proizvajalec zagotoviti, da se v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi skladnost proizvodnje z odobrenim tipom motorja.

(1) Proizvajalec mora, če to zahteva ministrstvo, poročati 45 dni po preteku koledarskega leta oziroma na dan, ki ga določi ministrstvo.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati seznam identifikacijskih številk motorjev, ki jih je proizvajalec dal na trg v času od zadnjega poročanja ali od dneva, ki ga določi ministrstvo, ter podatke o morebitnem prenehanju proizvodnje motorjev ali družine motorja, za katere je bila podeljena tipska odobritev.
(3) Če način številčenja motorjev ni jasen, se mora na seznamu identifikacijskih številk iz prejšnjega odstavka podrobno navesti povezava identifikacijske številke motorja s pripadajočo številko tipa motorja ali družino motorja in s številko tipske odobritve.
(4) Kadar ministrstvo ne zahteva poročanja v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora mora proizvajalec hraniti evidenco, ki omogoča pripravo poročila iz drugega in tretjega odstavka tega člena vsaj 20 let.

Proizvajalec mora v 45 dneh po koncu koledarskega leta in po preteku posameznega roka iz 39. člena tega pravilnika posredovati ministrstvu izjavo, v kateri navede tipe motorja in družine motorja skupaj s pripadajočimi identifikacijskimi številkami motorjev, ki jih namerava proizvajati od dne oddaje izjave.

(1) Za zagotovitev nadzora identifikacijskih številk motorjev mora proizvajalec ali njegov zastopnik na zahtevo ministrstvu takoj posredovati potrebne podatke, ki se nanašajo na kupce njegovih motorjev, vključno z identifikacijsko številko, razen če se motorji prodajo proizvajalcu strojev.
(2) Če proizvajalec ne posreduje podatkov iz prejšnjega odstavka, zlasti če ne posreduje zahtevanih podatkov o identifikacijskih številkah motorjev iz poročila o proizvedenih motorjih iz 21. člena tega pravilnika, lahko ministrstvo certifikat o tipski odobritvi motorja, ki ga je izdalo za ta tip motorja ali družino motorja, prekliče.
(3) O preklicu certifikata o tipski odobritvi je treba poročati na način iz četrtega odstavka 11. člena tega pravilnika.

(1) Družino motorja se določi v postopku tipske odobritve glede na značilne konstrukcijske parametre motorja. Če konstrukcijski parametri, ki so skupni motorjem znotraj družine, medsebojno vplivajo drug na drugega, se morajo ti vplivi upoštevati na način, ki zagotavlja vključitev motorjev s podobnimi značilnostmi izpušnih plinov v isto družino.
(2) Motorji pripadajo isti družini motorja, če imajo skupne naslednje konstrukcijske parametre:
1. delovni cikel (dvotaktni, štiritaktni);
2. hladilno sredstvo (zrak, voda, olje);
3. gibna prostornina posameznega valja v območju od 85 do 100 odstotkov največje gibalne prostornine v okviru družine motorjev;
4. način polnjenja z zrakom;
5. vrsto goriva (dizel, bencin);
6. tip ali model zgorevalnega prostora;
7. valje in kanale (oblika, velikost in število);
8. sistem za dovajanje goriva (za motorje na kompresijski vžig: vbrizgavanje prek skupnega voda, vrstna tlačilka, razdelilna tlačilka, enojni element, sistem tlačilk-šoba; za motorje na prisilni vžig: uplinjač, posredno vbrizgavanje, neposredno vbrizgavanje);
9. druge značilnosti (recirkulacija izpušnih plinov v valj, vbrizgavanje vode ali emulzije, vpihavanje zraka, hlajenje polnilnega zraka, vrsta vžiga (kompresijski, prisilni), in
10. naknadno obdelavo izpušnih plinov (oksidacijski katalizator, redukcijski katalizator, tristezni katalizator, termalni reaktor, filter za delcev).
(3) Osnovni motor izbere proizvajalec izmed vseh motorjev družine motorja glede na največjo dobavo goriva na hod valjev pri vrtilni frekvenci največjega navora. Če imata dva ali več motorjev iz družine motorja pri pogojih iz prejšnjega stavka enako največjo dobavo goriva, se osnovni motor izbere glede na največjo dobavo goriva na hod valjev pri nazivni vrtilni frekvenci.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ministrstvo določi za osnovni motor tudi drugi motor, če ugotovi, da ima ta motor zaradi konstruktivnih rešitev znotraj družine motorja največjo emisijo plinastih onesnaževal ali delcev.
(5) Če imajo motorji znotraj družine še druge spremenljive lastnosti, ki bi morda lahko vplivale na emisije izpušnih plinov, je treba pri izbiri osnovnega motorja te lastnosti upoštevati.

(1) Majhni motorji za ročne stroje imajo oznako SH. Majhni motorji za stroje, ki se med uporabo ne držijo v roki, imajo oznako SN. Za razred:
– SH:1 je gibna prostornina SV < 20 cm3;
– SH:2 je gibna prostornina 20 cm3 < / = SV < 50 cm3;
– SH:3 je gibna prostornina SV > / = 50 cm3;
– SN:1 je gibna prostornina SV < 66 cm3;
– SN:2 je gibna prostornina 66 cm3 < / = SV < 100 cm3;
– SN:3 je gibna prostornina 100 cm3 < / = SV < 225 cm3 in
– SN:4 je gibna prostornina SV > / = 225 cm3.
(2) Ne glede na 14. točko prvega odstavka 3. člena tega pravilnika morajo dvotaktni motorji, ki se uporabljajo v motornih odmetalnikih snega, izpolnjevati samo zahteve za razred SH:1, SH:2 ali SH:3.

(1) Pri vgraditvi motorja na premični stroj ali napravo je treba zagotoviti izpolnjevanje omejitev, ki se določijo v okviru postopka tipske odobritve motorja. V zvezi s tipsko odobritvijo motorja morata biti vedno izpolnjeni zahtevi za:
– podtlak na sesalni strani in
– protitlak na izpušni strani.
(2) Podtlak in protitlak iz prejšnjega odstavka ne smeta presegati vrednosti, ki jo je določil proizvajalec v vlogi za tipsko odobritev motorja na dodatku 1 iz priloge 2 ali na dodatku 3 iz priloge 2 tega pravilnika, če gre za družino motorja.

(1) Dajanje na trg motorjev, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, je dovoljeno, ne glede na to, ali so že ali niso vgrajeni v stroje.
(2) Za nove motorje se izda tipska odobritev ali se dovoli dajanje na trg samo, če izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, ne glede na to, ali so že ali niso vgrajeni v stroje.
(3) Šteje se, da motorji, za katere ministrstvo ni izdalo certifikata o tipski odobritvi, izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, če je za njih ali njihovo družino izdal certifikat o tipski odobritvi v skladu z zahtevami Direktive 97/68/ES pristojni upravni organ druge države članice EU ali je za njih ali njihovo družino izdan certifikat v skladu s predpisi iz priloge 12, ki je sestavni del tega pravilnika.

Motorji za vgradnjo v plovila za plovbo po celinskih vodah se lahko dajo na trg, če ne presegajo mejnih vrednosti emisij, določenih v prilogi 14, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Kadar posamezna družina motorjev vključuje več kot en razpon moči, morajo emisijske vrednosti osnovnega motorja in vseh tipov motorjev v okviru iste družine izpolnjevati strožje zahteve razreda višje moči. Proizvajalec, ki vlaga vlogo za tipsko odobritev družine motorjev, v vlogi navede, ali bo omejil opredelitev družin motorjev v skladu z dodatkom 2 iz priloge 2 tega pravilnika na en sam razpon moči.
(2) Emisije plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev razreda P (motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco in močjo 37 kW < / = P < 56 kW) na III.B stopnji zmanjšanja emisij ne smejo presegati mejnih vrednosti iz drugega odstavka 15. člena tega pravilnika.
(3) Emisije plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev razreda Q (motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco in močjo 130 kW < / = P < / = 560 kW) in R (motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco in močjo 56 kW < / = P < 130 kW) na IV. stopnji zmanjšanja emisij ne smejo presegati mejnih vrednosti iz tretjega odstavka 15. člena tega pravilnika.

Za motorje, ki se uporabljajo za razne namene, razen za majhne motorje ter motorje za pogon lokomotiv, železniških pogonskih voz in plovil za plovbo po celinskih vodnih poteh, se lahko poleg določb 6., 9. ter prvega, drugega in tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika pri dajanju na trg uporabi prožna shema tipske odobritve iz priloge 13 tega pravilnika.

(1) Ne glede na določbe 28. člena in 32. člena tega pravilnika se glede emisij nadomestnega motorja, ki je namenjen za zamenjavo motorja v stroju, ki je že bil dan v uporabo, razen za železniške pogonske vozove, lokomotive in plovila za plovbo po celinskih vodnih poteh, uporabljajo iste zahteve, kot so veljale za prvotni motor na dan, ko je bil ta dan na trg ali v uporabo.
(2) Če se v skladu s prejšnjim odstavkom uporabi nadomestni motor, se mora označiti z napisom »NADOMESTNI MOTOR«, ki se s tablico pritrdi na motor ali vstavi v navodilo za uporabo.

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na motorje za vgradnjo v plovila za plovbo po celinskih vodah, se uporabljajo tudi za pomožne motorje za pogon plovil za plovbo po celinskih vodah, če njihova moč presega 560 kW.

(1) Ministrstvo lahko za družino majhnih motorjev na vlogo proizvajalca dovoli, da se v zvezi z dajanjem na trg ali v uporabo in v zvezi z izdajo certifikata o tipski odobritvi družino motorja uporabijo mejne vrednosti iz četrtega odstavka 15. člena tega pravilnika namesto mejnih vrednosti iz petega odstavka 15. člena tega pravilnika.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda, če število proizvedenih motorjev v posamezni družini motorja ni večje od 25.000 enot in se gibne prostornine valjev v motorjih posameznih družin, ki so predmet dovoljenja, razlikujejo.

(1) Ministrstvo preverja skladnost proizvodnje motorjev s pogoji iz certifikata o tipski odobritvi in z zahtevami glede emisij v skladu z določbami tega pravilnika.
(2) Skladnosti proizvodnje motorjev iz prejšnjega odstavka je treba preverjati najmanj enkrat letno.
(3) Obseg in način izvajanja preverjanja skladnosti proizvodnje motorjev določi ministrstvo najmanj en mesec pred začetkom preverjanja in izda odločbo o izvedbi preverjanja skladnosti proizvodnje motorjev.
(4) V odločbi o izvedbi preverjanja skladnosti proizvodnje motorjev ministrstvo določi tudi opravila, ki jih z njegovim pooblastilom izvaja tehnična služba.

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika na trgu opravlja inšpektorat, pristojen za trg, nadzor nad določbami tega pravilnika, ki urejajo emisije plinastih onesnaževal in delcev, pa inšpektorat, pristojen za okolje.

Ministrstvo registrira in nadzoruje identifikacijske številke motorjev, proizvedenih v skladu z zahtevami iz tega pravilnika. Za ta namen ministrstvo po potrebi sodeluje s pristojnimi upravnimi organi za tipsko odobritev motorja ali družine motorja drugih držav članic EU.

(1) Če ministrstvo ugotovi, da motorji, ki so opremljeni s številko ES tipske odobritve motorja, ne ustrezajo izdanemu certifikatu o tipski odobritvi motorja ali družine motorja, izdanemu na območju EU, mora zahtevati od pristojnega upravnega organa druge države EU, ki je izdal certifikat, da preveri usklajenost proizvodnje motorjev s pogoji, pod katerimi je bila izdana tipska odobritev.
(2) Če pristojni upravni organ druge države EU nasprotuje ugotovitvam o neskladnosti motorjev z izdanim certifikatom o tipski odobritvi, ministrstvo sodeluje s pristojnim upravnim organom druge države EU pri medsebojni rešitvi spora. Ministrstvo o teh primerih obvesti tudi Evropsko komisijo, ki po potrebi pripravi ustrezna posvetovanja z namenom, da se spor razreši.
(3) Če ministrstvo prejme od pristojnega upravnega organa druge države EU zahtevo po preveritvi proizvodnje motorjev v skladu s prvim odstavkom tega člena, jo izvede v roku šestih mesecev od datuma prejema zahteve.

(1) Motor razreda P na III.B stopnji zmanjšanja emisij, ki še ni bil dan na trg, mora izpolnjevati zahteve iz tega pravilnika najkasneje do 1. januarja 2012.
(2) Motor na IV. stopnji zmanjšanja emisij, ki še ni bil dan na trg, mora izpolnjevati zahteve iz tega pravilnika za razred:
– Q najkasneje do 31. decembra 2012, in
– R najkasneje do 30. septembra 2013.
(3) Določba tretjega odstavka 15. člena tega pravilnika se ne uporablja za motorje razreda RB za pogon lokomotiv z močjo P < 130 kW, če so bile prodajne pogodbe podpisane pred 20. majem 2004 in se tak motor daje na trg najkasneje do 31. decembra 2012.
(4) Tipska odobritev motorja ali družine motorjev, ki se izda na podlagi ugotavljanja izpolnjevanja zahtev v zvezi z mejnimi vrednostmi, določenimi za posamezno stopnjo zmanjšanja emisij, preneha veljati po datumu obvezne uporabe mejnih vrednosti emisij naslednje stopnje zmanjševanja emisij.

(1) Za motorje, ki se dajejo na trg in so že ali pa še niso vgrajeni v stroje, morajo biti izpolnjene zahteve iz tega pravilnika v zvezi z izdajo certifikata o tipski odobritvi najkasneje do naslednjih datumov:
a) za motorje na III.A stopnji zmanjšanja emisij iz razreda J (motorji s stalno vrtilno frekvenco in močjo 37 kW < / = P < 75 kW) do 31. decembra 2011;
b) za motorje na III.B stopnji zmanjšanja emisij iz razreda:
– M (motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco in močjo 75 kW < / = P < 130 kW) do 31. decembra 2011;
– N (motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco in močjo 56 kW < / = P < 75 kW) do 31. decembra 2011;
– P do 31. decembra 2012;
– RC B (motorji z močjo P > / = 130 kW) do 31. decembra 2011 in
– R B (motorji z močjo P < 130 kW) do 31. decembra 2011;
c) za motorje na IV. stopnji zmanjšanja emisij iz razreda:
– Q do 31. decembra 2013 in
– R do 30. septembra 2014.
(2) Motorje, ki so proizvedeni pred rokom, ki je za posamezni razred motorjev določen v prejšnjem odstavku, je dovoljeno dajati v promet še dve leti po preteku rokov iz prejšnjega odstavka.
(3) Za motorje ali družine motorjev, ki izpolnjujejo zahteve glede mejnih vrednosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka 15. člena tega pravilnika pred potekom rokov iz prvega odstavka tega člena, je dovoljeno posebno označevanje motorjev ali strojev, ki nakazuje, da motorji oziroma stroji, opremljeni s temi motorji, izpolnjujejo zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi pred potekom rokov.

(1) Ministrstvo lahko proizvajalcu na njegovo zahtevo izda dovoljenje, s katerim dovoli dajanje na trg ali v uporabo motorje, ki ne izpolnjujejo zahtev iz tega pravilnika, če so bili proizvedeni na zaključku serije motorjev in jih ima proizvajalec na zalogi v skladiščih ali pa so vgrajeni v strojih v skladišču.
(2) Proizvajalec mora vlogo za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka vložiti pri pristojnemu upravnemu organu, ki je izdal tipsko dovoljenje, pred potekom rokov iz prvega odstavka prejšnjega člena. Če so predmet vloge motorji, za katere se prvič izdaja dovoljenje iz prejšnjega odstavka, mora proizvajalec vložiti vlogo pri pristojnemu upravnemu organu tiste države, v kateri so ti motorji skladiščeni.
(3) K vlogi iz prejšnjega odstavka mora biti v skladu z 21. členom tega pravilnika priložen seznam identifikacijskih številk tistih novih motorjev, za katere se zahteva dovoljenje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ministrstvo izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če:
– so v vlogi navedeni in obrazloženi ekonomski razlogi, s katerimi proizvajalec utemeljuje svoj zahtevek;
– so motorji, za katere proizvajalec zahteva dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, izdelani znotraj časovnega razporeda in skladno s tipom motorja ali osnovnim motorjem, če gre za družino motorja, za katere je veljavnost certifikata o tipski odobritvi že potekla, ali če gre za motor, ki pred uveljavitvijo tega pravilnika ni potreboval odobritve tipa;
– so bili motorji znotraj časovnega razporeda skladiščeni na območju EU in
– število motorjev, za katere proizvajalec zahteva dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ne presega 10 odstotkov vseh motorjev, ki so bili v preteklem koledarskem letu za isti namen dani na trg ali v uporabo na območju Republike Slovenije.
(5) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se izda za določen čas in ne sme za več kot 12 mesecev presegati rokov iz 39. člena tega pravilnika. Če gre za malega proizvajalca motorjev, lahko ministrstvo dovoli preseganje rokov iz 39. člena tega pravilnika za največ 36 mesecev.
(6) Ministrstvo o izdaji dovoljenja iz prvega odstavka tega člena v roku enega meseca obvesti pristojne upravne organe drugih držav EU in v obvestilu pojasni podrobnosti in razloge za izdajo dovoljenja. Obvestilo o izdaji dovoljenja iz prvega odstavka tega člena in pojasnitev razlogov za izdajo dovoljenja ministrstvo posreduje enkrat letno tudi Evropski komisiji.
(7) Ministrstvo izda za vsak motor, za katerega je izdal dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, certifikat o skladnosti s posebno opombo o izjemnem dovoljenju. Za večje število motorjev se lahko izda skupni certifikat o skladnosti, v katerega se zapišejo identifikacijske številke motorjev, za katere je izdan.
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za pogonske motorje, ki so namenjeni za vgradnjo v plovila za plovbo po celinskih vodnih poteh.

(1) Za naslednje stroje, ki imajo vgrajen motor razreda SH:3, se do 1. avgusta 2011 namesto omejitev II. stopnje uporabijo omejitve I. stopnje zmanjšanja emisij:
– ročna verižna žaga, ki je namenjena rezanju lesa in oblikovana za držanje z obema rokama ter ima delovno prostornino motorja večjo od 50 cm3 v skladu s standardom SIST EN ISO 11681-1;
– stroj z ročajem na vrhu, ki je namenjen vrtanju lukenj ali rezanju lesa z verižno žago in je v skladu s standardom SIST EN ISO 11681-2;
– ročna motorna kosa z vrtečim se rezilom, izdelana iz kovine ali plastike, namenjene košenju plevela, grmovja, majhnih dreves in podobnega rastlinja. V skladu s standardom SIST EN ISO 11806 mora biti oblikovana za delo v več položajih, na primer vodoravno ali od zgoraj navzdol, in imeti delovno prostornino motorja večjo od 50 cm3;
– ročne motorne škarje, namenjene obrezovanju žive meje in grmičevja z enim ali več izmenjavajočimi se rezili, ki je v skladu s standardom SIST EN ISO 10517, in
– ročna motorna rezilka, namenjena rezanju trdih materialov, kot so kamen, asfalt, beton ali jeklo, z vrtljivim kovinskim rezilom in z gibno prostornino, večjo od 50 cm3, v skladu s standardom SIST EN ISO 19432.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za stroje z ročajem na vrhu, za profesionalno uporabo večpozicijskih ročnih motornih škarij za živo mejo in verižnih žag za obrezovanje dreves z ročajem na vrhu, v katere so vgrajeni motorji razredov SH:2 in SH:3, uporabljajo omejitve I. stopnje do 31. julija 2013.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje (Uradni list RS, št. 85/03, 22/05, 92/05, 95/07 in 17/11 – ZTZPUS-1).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.