Na podlagi 94. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni list RS, št. 23/99, UVG, št. 13/02, 31/03, 10/05, Uradni list RS, št. 101/06, 39/07, 94/08, 98/09) je Občinski svet Občine Žirovnica na 7. seji dne 30. 6. 2011 sprejel uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Žirovnica, ki obsega:

– Statut Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99 z dne 8. 4. 1999),
– Popravek objave v Uradnem listu RS, št. 23/99 (Uradni list RS, št. 71/01 z dne 7. 9. 2001)
– Spremembe Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 109/01 z dne 28. 12. 2001),
– Spremembe Statuta Občine Žirovnica (UVG, št. 34/04 z dne 12. 11. 2004),
– Spremembe Statuta Občine Žirovnica (UVG, št. 17/05 z dne 14. 6. 2005),
– Spremembe Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 39/06 z dne 13. 4. 2006),
– Spremembe statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 61/07 z dne 10. 7. 2007),
– Spremembe Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 98/09 z dne 4. 12. 2009).

Občina je ozemeljsko zaključena lokalna enota, ki je ustanovljena na osnovi zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij.

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter posamezne naloge, ki jih po predhodnem soglasju prenese v občinsko pristojnost država, če zagotovi sredstva za njihovo opravljanje.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in vzajemnosti.
Občina Žirovnica se lahko povezuje v pokrajino.

Občina je pravna oseba.
Sedež Občine Žirovnica je Žirovnica, Breznica 3. Občino predstavlja in zastopa župan.

Občina Žirovnica ima svoj grb in zastavo. Opis in uporabo grba in zastave določa občinski odlok.

Občina ima svoj žig, ki je okrogle oblike in standardne velikosti. Na zgornjem obodu žiga je besedilo: Občina Žirovnica, v sredini grb Občine Žirovnica.

Občina Žirovnica ima občinski praznik, ki se določi z odlokom.

Občina Žirovnica podeljuje zaslužnim posameznikom ter pravnim osebam priznanja in nagrade občine.
Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad določi občina z odlokom.

Območje Občine Žirovnica obsega naselja: Breg, Breznica, Doslovče, Moste, Rodine, Selo pri Žirovnici, Smokuč, Vrba, Zabreznica in Žirovnica.
Občinski svet z odlokom določi način obeleževanja meje občine.

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki so pomembni za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno vamost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru svojih pristojnosti.

Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini.

Občina predpisuje davke in druge občinske dajatve.

Organi občine so:
– občinski svet
– župan,
– nadzorni odbor.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Drugi organi občine so:
– komisija, ustanovljena po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– štab civilne zaščite,
– svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj,
– ter druge organe občine, katerih ustanovitev in naloge so določene z zakonom.
S posebnim aktom se določi izplačevanje nagrad članom organov občine oziroma uresničevanje drugih pravic za čas opravljanja funkcije.

Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

Organi občine se volijo za štiri leta.

Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet lahko sklene, da se seja zapre za javnost. Člani sveta o tem odločijo na podlagi glasovanja. Sklep je sprejet, če se zanj odloči več kot polovica prisotnih članov. V tem primeru se po seji izda uradno tiskovno poročilo.
Javnosti v skladu z zakonom niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih organov občine, ki vsebujejo osebne ali tajne podatke ter druge podatke, ki jih kot zaupne lahko določi organ občine na podlagi zakona.

Organi občine so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njunega delovanja v vojni,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– imenuje člane drugih organov občine, ki so ustanovljeni na podlagi tretjega odstavka 13. Člena,
– imenuje volilno komisijo za občinske volitve,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor zakon oziroma po njegovem pooblastilu statut občine ne določata drugače,
– odloča o najemu dolgoročnih posojil,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– potrjuje cene za opravljanje komunalnih storitev,
– odloča o prevzemu opravljanja državnih nalog,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut.

Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug organ občine.

Občinski svet Občine Žirovnica ima štirinajst članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru, delom v občinski upravi, ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta.
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in ima v občini stalno prebivališče.
Pravico voliti člana občinskega sveta imajo pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena tudi tujci.
Za volitve občinskega sveta je Občina Žirovnica ena volilna enota.

Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo, oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 20. člena statuta ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta.
Če član občinskega sveta odstopi, mu mandat preneha, ko poda odstopno izjavo županu, v ostalih primerih pa članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka tega člena.
Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema odstopne izjave. Kolikor tega ne stori, lahko član občinskega sveta v roku osmih dni od poteka roka vloži tožbo na upravno sodišče.
Za preostanek mandatne dobe se nadomestitev člana občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, opravi v skladu z določili zakona o lokalnih volitvah.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
Če član občinskega sveta odstopi prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata, se opravijo nadomestne volitve v skladu z določili zakona o lokalnih volitvah.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan, najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi. Do potrditve mandata novega župana vodi sejo najstarejši član novoizvoljenega občinskega sveta.

Občinski svet občine predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.

Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.

Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan za vodenje seje lahko pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če župan ne da pooblastila, sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta. Župan sklicuje sejo na lastno pobudo. Župan mora sklicati sejo najmanj šestkrat v letu. Dnevni red predlaga na lastno pobudo.
Župan mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj štirje člani občinskega sveta. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red, predlagan dnevni red pa župan lahko dopolni z novimi točkami.

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ne določa drugače.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določata zakon ali ta statut ali kadar na predlog najmanj petih članov občinskega sveta tako odloči občinski svet.

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov občine.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.

Občinski svet lahko imenuje tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisije in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov.
Predsednik komisije ali odbora mora biti član občinskega sveta.
Članstvo v odboru ali komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi.

Občinski svet Občine Žirovnica lahko ustanovi z odlokom kot svoja posvetovalna telesa vaške odbore.
Vaški odbor se ustanovi za posamezno naselje v občini. Vaški odbor ima tri člane.
Člane vaških odborov imenuje in razrešuje občinski svet na predlog zbora občanov posameznih naselij.
Vaški odbor predlaga občinskemu svetu odločitve, ki se nanašajo na naselje, katerega zastopa.
Občinski funkcionarji ne morejo biti člani vaških odborov.

Komisija in odbori občinskega sveta obravnavajo zadeve iz določene pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo mnenja in predloge ter amandmaje.
Komisije in odbori lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Naloge nadzornega odbora so:
– nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzor namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev,
– nadzor finančnega poslovanja porabnikov občinskega proračuna.

Nadzorni odbor ima tri člane.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora so imenovani z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Kandidate določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na krajevno običajen način.
Praviloma naj bi člani nadzornega odbora imeli ekonomska, pravna in tehnična znanja. Najmanj 1/3 članov mora imeti visoko ali univerzitetno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Razrešitev člana nadzornega odbora opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
Razlogi za razrešitev so:
– izguba volilne pravice,
– trajna nezmožnost opravljanja funkcije,
– pravnomočna sodba na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev,
– začetek oziroma neprenehanje opravljanja nezdružljive funkcije,
– odstop.
Občinski svet mora v primeru razrešitve člana nadzornega odbora v roku 60 dni od razrešitve imenovati novega člana nadzornega odbora.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.

Nadzorni odbor ima poslovnik, ki ureja njegovo delovanje in ga sprejme z večino glasov vseh članov.

Nadzorni odbor mora podati mnenje k predlogu proračuna in zaključnega računa.

Nadzorni odbor sprejme letni program svojega delovanja, s katerim seznani župana in občinski svet.
V letnem programu določi nadzorovane osebe, predmet in obseg nadzora, predviden čas izvedbe nadzora, člana ali člane, ki bodo izvedli nadzor in lokacijo nadzora (na sedežu nadzorovane osebe ali na sejah).

Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in pridobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Nadzorovane osebe so dolžne predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku in izvesti predlagane ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Nadzorni odbor izdela o vsakem nadzoru osnutek poročila in ga posreduje nadzorovanim osebam, ki so upravičene izraziti svoje mnenje in ugovarjati ugotovitvam nadzornega odbora.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora v roku 45 dni po prejemu poročila ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi. Občinski svet mora obravnavati vsako poročilo.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, v roku 15 dni o kršitvah obvesti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
Nadzorni odbor mora v skladu s sprejetim programom dela izdelati letno poročilo in ga posredovati občinskemu svetu do konca januarja za preteklo leto.

Nadzorni odbor obvešča javnost o svojih ugotovitvah. Javnosti morajo biti dostopna dokončna poročila o posameznih nadzorih in letno poročilo.
Pri obveščanju mora nadzorni odbor spoštovati pravice strank, ter varovati osebne podatke, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom ali z akti občinskega sveta, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebno integriteto posameznika.

Članom nadzornega odbora pripada nagrada za njihovo delo. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo nagrajevanje članov občinskega sveta.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave. Višina potrebnih sredstev se opredeli s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

Občina ima župana in podžupana.

Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan na podlagi predlogov članov občinskega sveta in po lastni argumentirani presoji imenuje in razrešuje predstavnike občine v organih javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina. Župan o odločitvi obvesti občinski svet na prvi naslednji seji.

Župana volijo volivci na neposrednih tajnih volitvah.
Mandatna doba župana traja štiri leta. Začne se s potekom mandatne dobe prejšnjega župana in traja do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta.
Pravico voliti župana ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet.
Tujec ne more biti izvoljen za župana.

Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost izvajanja takšne odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

Župan se ima pravico udeleževati sej delovnih teles občinskega sveta, sej nadzornega odbora pa le na povabilo.

Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali ob zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svojih pristojnosti.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati na občinskem svetu.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

Funkcija župana ni združljiva s funkcijo podžupana in člana občinskega sveta, članstvom v nadzornem odboru in delom v občinski upravi, ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru, delom v občinski upravi, ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali več naselij, kar je odvisno od tega, ali se zadeve nanašajo na prebivalce posameznega naselja, več naselij ali celotno občino.
Vabilo za zbor občanov je potrebno objaviti najmanj 10 dni pred zborom občanov v sredstvih javnega obveščanja.

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta, mora pa ga sklicati če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini, oziroma v posameznem naselju. Zahteva mora biti podprta s podpisi najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma posameznem naselju na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega bivališča.
Na zboru občanov mora sodelovati najmanj 2 % volivcev v občini ali v posameznem naselju, da so stališča, predlogi, pobude oziroma mnenja veljavno sprejeta.
Odločitev volivcev na zboru občanov ne zavezuje občinskih organov. Občinski organi morajo odločitve obvezno preučiti in o tem obvestiti vaške odbore občine oziroma posameznega naselja.

Zbor občanov v občini:
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– obravnava pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter daje pobude v zvezi s tem, ter oblikuje mnenja,
– obravnava pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občin, oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlaga, obravnava in oblikuje stališča o spremembah območij naselij, imen naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravlja naloge zbora volivcev v skladu z zakonom,
– oblikuje stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi,
– obravnava stališča, za katere tako določa zakon oziroma predpis občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet oziroma župan.

Občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu, ter splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki ter druge dajatve. Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini, oziroma če tako določata zakon ali na njegovi podlagi statut občine.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, ali politična stranka v občini. Pobuda mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, ter obrazložitev. Pobuda mora biti podprta s podpisi 50 volivcev v občini, na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v roku, ki ga določi župan v aktu, s katerim določi način dajanja podpore, podprlo najmanj pet odstotkov volivcev s podpisi, overjenimi v skladu z zakonom.
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh od vložitve zahteve.
Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči o zahtevi občinskega sveta v 15 dneh.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, razen v primeru odločitve o samoprispevku, ki mora biti izglasovana z večino glasovalnih upravičencev oziroma upravičenk na določenem območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina.
Ob vloženem predlogu oziroma dani pobudi za razpis referenduma župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. V primeru, da je splošni akt na referendumu potrjen, se objavi skupaj z objavo o izidu referenduma.
V primeru zavrnitve splošnega akta ali njegovih posameznih določb se splošni akt ne objavi, dokler se ne spremeni v skladu z voljo volivcev. Odločitev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.

Postopek za izvedbo referenduma izpeljejo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za posamezno naselje.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se primerno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo referendum.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo novega, ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primemo uporabljajo določbe zakona o lokalni samoupravi, ki urejajo referendum.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine. Pristojni organ je dolžan obravnavati vlogo in nanjo odgovoriti najkasneje v 30 dneh.

Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana.

Predstojnik občinske uprave je župan.
Delo občinske uprave vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave.

Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva občinski svet lahko ustanovi občinsko inšpekcijo. Organizacija in opredelitev nalog občinskega inšpektorja se določita z odlokom.

Direktor občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu.

Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi.

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdaja občinski svet.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti države.

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene pristojnosti države odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom določeno drugače.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti države in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom določeno drugače.

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh skladno s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz pristojnosti države na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča pristojni državni organ, ki ga določi zakon.

O izločitvi direktorja občinske uprave in zaposlenih v občinski upravi iz upravnega postopka in drugih nalog oziroma zadev odloča župan.
O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
O izločitvi uradne osebe v zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugo uradno osebo.
O izločitvi se odloči s sklepom.

Na območju Občine Žirovnica se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode,
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov,
– urejanje in čiščenje javnih površin,
– urejanje in vzdrževanje občinskih cest,
– dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem,
– urejanje pokopališč,
– pogrebne storitve,
– skrb za zapuščene živali,
– upravljanje in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture,
– upravljanje, vzdrževanje in obnova drugih infrastrukturnih objektov in naprav v lasti občine, namenjenih za opravljanje javnih služb,
– varstvo pred požari,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– dejavnost vzgoje in izobraževanja,
– osnovno zdravstvo in lekarniško dejavnost,
– osebno pomoč družini,
– knjižničarstvo in
– dejavnost muzejev.

Občina zagotavlja javne službe v oblikah, ki jih za posamezno javno službo predpisuje zakon.

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste gospodarskih javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje več občin, občinski sveti občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
Z aktom o ustanovitvi se določijo naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in način delitve stroškov za delo skupnega organa.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja odloča župan do vrednosti, ki jo določi odlok o proračunu občine za posamezno leto.
Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
O pridobitvi in odtujitvi premičnin zavodov in javnih podjetij odločajo predstojniki zavodov in direktorji javnih podjetij na podlagi letnega finančnega programa, ki ga potrdi pristojni organ zavodov ali javnih podjetij.
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan.

Občina pridobiva prihodke iz sredstev države, iz lastnih virov in iz zadolžitev občine.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Občinski svet sprejme proračun in zaključni račun za posamezno leto z odlokom.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij in nalog občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.
Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če v tem roku proračun ni sprejet, se začasno financiranje občinskega proračuna lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.
Zaključni račun mora biti pred obravnavo na občinskem svetu revidiran najmanj v obsegu, ki ga določa zakon.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine oziroma od njega pooblaščena oseba.
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta v skladu z določili Zakona o javnih financah.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna.
Zgornja meja 5 % ne velja v primeru neenakomernega dotekanja prihodkov iz naslova evropskih sredstev.
O najetju posojila odloča župan.

V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, v katero se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna.
Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.

Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
2. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.
Sredstva se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja.
O uporabi sredstev iz prvega odstavka tega člena odloča občinski svet s posebnim odlokom.
Župan odloča o uporabi sredstev v posameznem primeru na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave do zneska, določenega v odloku o proračunu Občine Žirovnica. O uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili.

Občina se sme zadolževati le na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, v skladu z zakonom o financiranju občin. Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina se lahko zadolžuje v tujini na podlagi zakona.

Občina se lahko zadolži za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. O zadolžitvi odloča občinski svet.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 % realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštev odloča občinski svet.
Občina mora o zadolževanju in izdajanju poroštev po tem členu obveščati ministrstvo, pristojno za finance.

Prihodki občine za financiranje porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje primerne porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.

Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– dodeljena sredstva požarne takse,
– drugi prihodki, določeni z odloki in zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi v skladu z zakonom.

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, postopek za sprejem odlokov in drugih aktov ter uresničevanje pravic in dolžnosti občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in prenesene državne pristojnosti.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na 2. stopnji župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon, o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojni državni organ, ki ga določi zakon.

Statut, odloki in drugi splošni akti, kakor tudi posamični pravni akti, za katere tako določa zakon, morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila soglasja občine posega v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti, prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Odbori in komisije občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov na državni ravni, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Občina Žirovnica se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitve občinskih svetov, sprejetih z dvotretjinsko večino vseh članov.
Odločitev o vključitvi ali izključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na širšo lokalno skupnost ali pokrajino. S potrditvijo statusa širše lokalne skupnosti ali pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti širše lokalne skupnosti ali pokrajine.

Na širšo lokalno skupnost ali pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje širši lokalni skupnosti ali pokrajini, in so določene s statutom, so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– urejanje zadev s področja medobčinske infrastrukture.

Župan je član pokrajinskega sveta po funkciji, ostale člane pa izvoli občinski svet izmed svojih članov, na tajnem glasovanju.
Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
Statut Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Statut in spremembe statuta se sprejemajo, kot to določa Poslovnik o delu Občinskega sveta Občine Žirovnica. Predlog za spremembo statuta lahko predlaga najmanj 5 članov občinskega sveta.

Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta.
V tem roku je potrebno uskladiti predpise in druge splošne akte občine z določbami tega statuta.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

V 97. členu se besede »Uradnem listu RS« nadomestijo z besedami »Uradnem vestniku Gorenjske«.

Naziv »tajnik občine« se v členih, kjer se pojavlja, nadomesti z nazivom »direktor občinske uprave«.

V poglavju Prehodne in končne določbe se doda nov 107. člen, ki se glasi: »Oblika nazivov, ki jih imajo občinski funkcionarji, drugi organi občine ter delavci občinske uprave, se uporablja glede na trenutno zasedbo (moški, ženska).«
Dosedanji 107., 108. in 109. člen postanejo 108., 109. in 110. člen.

Spremembe statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.

Spremembe statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.

Spremembe statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.