Na podlagi 61. člena v povezavi s 96. in 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08 – UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 10. seji dne 27. 10. 2011 sprejel

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 in 76/10 – tehnična popravka, 26/11 – obvezna razlaga; v nadaljevanju: OPN MONM) spremeni in dopolni Odlok o ureditvenem načrtu za športno-rekreacijski park Portoval (Uradni list RS, št. 108/01; v nadaljevanju: UN). Spremembe in dopolnitve (v nadaljevanju: SdUN) je izdelalo podjetje GPI, d.o.o. Novo mesto pod številko SdUN-11/2011.
(2) SdUN se nanašajo na umestitev mestne večnamenske dvorane (v nadaljevanju: dvorane) in spremljajočih ureditev v območje izravnanega platoja zahodno od atletskega in nogometnega stadiona (v nadaljevanju: stadiona) v športnorekreacijskem parku Portoval (v nadaljevanju: ŠRP Portoval), vključno s prometnimi in ostalimi ureditvami, ki se vežejo na umestitev dvorane na lokacijo. V vzhodnem delu območja SdUN se uredi parkovna površina z otroškim igriščem in drugimi ureditvami, ki so namenjene oddihu, prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim – kulturne, razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti (v nadaljevanju: park). Spremembe se nanašajo tudi na območje balinišča, druge površine za šport in rekreacijo in infrastrukturne ureditve. Spremembe se v manjšem delu nanašajo tudi na celotno območje UN.
(3) SdUN vsebujejo tekstualni del, grafični del in priloge:
A) Tekstualni del (odlok)

B) Grafični del:
1. Območje urejanja s SdUN               M 1:500
2. Načrt ureditvene situacije            M 1:500
3. Načrt prometne infrastrukture         M 1:500
4. Zbirni načrt infrastrukturnih vodov   M 1:500

C) Priloge:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora, opis obstoječega stanja
3. Strokovne podlage za pripravo SdUN
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev SdUN
6. Povzetek za javnost.

Na koncu 2. člena se doda naslednje besedilo:
»Območje urejanja s SdUN (v nadaljevanju: območje SdUN) obsega del jugovzhodnega območja urejanja z UN. Vključuje dostopno cesto na vzhodnem delu do pomožnega nogometnega igrišča na severu, stadion v osrednjem delu, zahodno tribuno stadiona z lokacijo, ki je namenjena za mestno večnamensko dvorano na zahodu, parkirno hišo z delom Topliške ceste na jugu in zeleno teraso med reko Krko in trgovsko zabaviščnim centrom Tuš (v nadaljevanju: TZC Tuš). V območje SdUN so vključena naslednja zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami: 1386/10, 1371/6, 1379/1, 1379/2, 1379/3, 1380/8, 1372/1, 1386/11, 1386/10, 8/10, 1386/8, 1386/6, 1387, 1414/4, 1388/6, 1388/5, 1414/5, 6/5, 6/34, 6/6, 6/32, 6/33, 6/11, 1341/2, del 1371/7, del 1448/6, del 1371/4, del 1328/10, del 1383/7, del 1383/6 in del 1390/4, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu.
V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
Površina območja SdUN je 8,28 ha in vključuje naslednje dele enot urejanja prostora po OPN MONM: NM/13-OPPN-a in NM/24-a.«

(1) V drugem odstavku 3. člena se dodajo parcelne številke zemljišč, na katerih občina uveljavlja predkupno pravico, in sicer tako, da se besedilo »in 8/5« nadomesti z », 8/5, 8/10, 6/5, 6/34, 6/6, 6/32, 6/33 in 6/11,«.
(2) Na koncu 3. člena se doda naslednje besedilo: »Gradnja objektov na območju ŠRP Portoval in pripadajočih ureditev je v javno korist in je v javnem interesu, saj gre za ureditve, namenjene športu in rekreaciji ter kulturni, vzgojni in izobraževalni dejavnosti.«

Besedilo 4. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Ureditveni načrt za športno in rekreacijsko središče Portoval upošteva strokovna izhodišča, postavljena v Programski zasnovi, izdelani leta 1994 (Uradni list RS, št. 58/95) za celotno ureditveno območje Portoval in podrobneje opredeljen program središča (ŠRC), ki ga je pripravil Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino Občine Novo mesto v letu 1998.
SdUN temeljijo na strokovnih izhodiščih preveritve in umestitve mestne večnamenske dvorane Portoval v športnorekreacijski park Portoval, pridobljenih s strokovnimi podlagami, ki so priloga prostorskemu aktu.
Strokovne rešitve so izdelane na osnovi analize prostora, programskih izhodišč, pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora in njihove analize ter na podlagi določil občinskega prostorskega načrta. Strokovna rešitev za mestno večnamensko dvorano in spremljajoče zunanje ureditve je bila pridobljena na podlagi javnega natečaja.«

(1) Prvi del tretjega stavka prvega odstavka 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zasnovo parka opredeljujeta dve programski težišči, mestna večnamenska dvorana s stadionom in«.
(2) Črta se drugi stavek drugega odstavka 5. člena.
(3) Črta se prvi del tretjega stavka drugega odstavka tako, da se stavek glasi: »Celotno območje ŠRC je urejeno in oblikovano s parkovnimi prvinami, ki soustvarjajo pester urbanokrajinski mozaik ne glede na lego in rabo posameznih površin.«
(4) Črta se drugi del tretjega odstavka tako, da se le-ta glasi: »K takšnemu krajinskemu pristopu sodi tudi načelo o zagotovljeni večnamenski rabi določenih površin.«

(1) V prvem odstavku 6. člena s podnaslovom Promet se v prvem delu stavka za besedilom »II. reda št. 419« doda besedilo », odsek 1203«, drugi del stavka za vejico pa se črta.
(2) Tretji odstavek 6. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Z osrednjega parkirišča so urejeni dostopi neposredno proti stadionu. V sklopu kompleksa mestne večnamenske dvorane se zagotovi večje število parkirnih mest. Število parkirnih mest na terenu je mogoče povečati z morebitno gradnjo dodatnih ploščadi, ki koristijo nivojsko razliko med Topliško cesto in prvo spodnjo teraso ŠRC. S tako, v projektni študiji preverjeno rešitvijo se ekonomično poveča kapacitete parkirišča v dveh ali treh nivojih in omogoči koriščenje parkirišča glede na sezono ali ob večjih prireditvah ločeno ali kombinirano za interno in javno parkiranje. Dodatne ploščadi oziroma objekti za parkiranje se lahko gradijo fazno. Naprej od uvoza na parkirišče je speljana servisna cesta za občasno dostavo in urgentna vozila, ki se razveja in konča z zanko na eni strani ob pomožnem nogometnem igrišču in na drugi strani ob vhodu v park. Od tu dalje vodijo v notranjost območja peš in kolesarske poti. Mimo vhoda v park se mimo teniškega parka nanje priključi še pešpot z Loke, ki je del obrežnega sprehajališča. Vzdolž desnega brega so urejeni prostori za piknike v senci obrežne vegetacije. Pešpoti oziroma kolesarske steze in sprehajalne steze ob reki potekajo po obodu območja in po obeh bregovih od mosta s čolnarno na Loki na eni strani do brvi in preurejene obstoječe čolnarne pri Irči vasi na drugi strani polotoka.«

(1) Črta se peti stavek četrtega odstavka 7. člena s podnaslovom Načela z besedilom »Tako je parkirišče izvedeno v kombinaciji asfalta in travnih plošč (travne plošče se naj ne uporabijo pri parkiriščih za funkcionalno ovirane osebe), večnamenska površina pred vhodi in vzhodno tribuno ter servisne in urgentne poti so iz asfaltbetona, poti so peščene in tlakovane v ozkem pasu po enem ali obeh robovih kot mulde ipd.«
(2) Za zadnjim stavkom četrtega odstavka 7. člena se doda besedilo »Uredi se parkovna površina na zeleni terasi med reko Krko in TZC Tuš.«

Za 7. členom se dodajo novi 7.a, 7.b, 7.c in 7.d členi z naslednjim besedilom:

Dopustne so naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta. Dopustna so vzdrževalna dela in spreminjanje namembnosti objektov znotraj določb tega akta. Dopustno je preoblikovanje terena, dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

Na območju SdUN je dopustna gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov skladno z veljavnimi predpisi. Dopustna je gradnja ograj, škarp in opornih zidov ipd. (nosilni stebri reflektorjev stadiona) kot manj zahtevnih objektov zaradi specifike terena in programov.
Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih objektov:
– objekti za lastne potrebe – od tega uta oziroma senčnica, utrjene dovozne poti,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, od tega kiosk,
– spominska obeležja,
– objekt za telekomunikacijsko opremo.
Dopustna je gradnja naslednjih enostavnih objektov:
– objekti za lastne potrebe: vsi, razen mala komunalna čistilna naprava in rezervoar za utekočinjen naftni plin in nafto,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave,
– začasni objekti,
– vadbeni objekti:
a) namenjeni športu in rekreaciji: igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, športno strelišče, trimska steza,
b) namenjeni obrambi ter zaščiti in reševanju: plezalni in drug podoben objekt, vadišče na prostem,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.

Na območju SdUN je dopustna vrsta objektov, skladna s podrobnejšo namensko rabo – šport in rekreacija. Objekti se lahko namenijo tudi za potrebe dopolnitve programov oziroma za potrebe spremljajočih dejavnosti športnorekreacijskim programom.
Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je na spodaj navedenih območjih dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:

Vse enote urejanja prostora:
12740       Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene
            drugje
21110       Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in
            regionalne ceste
21120       Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
            ceste in gozdne ceste
221         Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna
            komunikacijska omrežja in prenosni
            elektroenergetski vodi – z vsemi razredi in
            podrazredi
222         Distribucijski cevovodi, distribucijski
            elektroenergetski vodi in distribucijska
            komunikacijska omrežja elektroenergetski vodi –
            z vsemi razredi in podrazredi
23020       Energetski objekti – obnovljivi viri (tovrstni
            objekti se umeščajo kot spremljajoča dejavnost
            za potrebe območja SdUN in širše)
24122       Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
            rekreacijo in prosti čas, kot npr. otroška in
            druga javna igrišča
Kompleks mestne večnamenske dvorane (D):
12112       Gostilne, restavracije in točilnice
12420       Garažne stavbe
12610       Stavbe za kulturo in razvedrilo
12650       Športne dvorane
12730       Kulturni spomeniki
Park (ZPI):
12112       Gostilne, restavracije in točilnice
12610       Stavbe za kulturo in razvedrilo
12730       Kulturni spomeniki
24110       Športna igrišča
24122       Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
            rekreacijo in prosti čas, kot npr. otroška in
            druga javna igrišča
Površine za šport in rekreacijo (PŠR1 in PŠR2):
12112       Gostilne, restavracije in točilnice
24110       Športna igrišča
24122       Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
            rekreacijo in prosti čas, kot npr. otroška in
            druga javna igrišča
Balinišče (8):
24110       Športna igrišča
Vzhodna tribuna (2):
12112       Gostilne, restavracije in točilnice
12650       Športne dvorane
24122       Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
            rekreacijo in prosti čas, kot npr. otroška in
            druga javna igrišča.

Na območju SdUN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti, povzete po veljavnem predpisu:

47.2        Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah
            z živili, pijačami in tobačnimi izdelki
47.621      Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah
            s časopisi in revijami
47.64       Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah
            s športno opremo
47.65       Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah
            z igračami in rekviziti za igre in zabavo
47.74       Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah
            z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki
47.8        Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah
47.990      Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
            stojnic in tržnic
56          Dejavnost strežbe jedi in pijač
68          Poslovanje z nepremičninami
77.210      Dajanje športne opreme v najem in zakup
79          Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev
            potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti
82.3        Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
85.5        Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in
            usposabljanje
85.6        Pomožne dejavnosti za izobraževanje
86.9        Druge dejavnosti za zdravje
90          Kulturne in razvedrilne dejavnosti
93          Športne in druge dejavnosti za prosti čas
95.290      Popravila drugih osebnih ali gospodinjskih
            izdelkov
96          Druge storitvene dejavnosti.«

(1) V 8. členu se iz podnaslova ŠPORTNI OBJEKTI – STADION črta pomišljaj in beseda »STADION«, pod podnaslovom pa se doda nov podnaslov »STADION« in naslednji stavek:
»Dopustne so preureditve v smislu obnove stadiona (S).«
Podnaslov ZAHODNA TRIBUNA in besedilo pod njim, ki določa merila in pogoje za gradnjo zahodne tribune, se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»KOMPLEKS MESTNE VEČNAMENSKE DVORANE IN ZAHODNE TRIBUNE STADIONA
Kompleks objektov mestne večnamenske dvorane lahko sestavlja več sklopov, kot so arena, tribuna stadiona z nadstreškom in prostori pod tribuno, parkirišča ter vhodna ploščad. Vse ureditve se izvedejo na podlagi izbrane rešitve javnega natečaja. Dopustna so odstopanja skladno z 49. členom tega odloka.
Lega: Dvorana se umesti v naravni amfiteater med stadionom ter gozdom Portoval. Zahodna tribuna stadiona se umesti med dvorano in stadionom tako, da lahko funkcionalno poveže dvorano in stadion. Zunanje ureditve, prometne površine in parkirišča se umesti smiselno okrog dvorane do Topliške ceste v enem ali več nivojih.
Program: Dvorana je prvenstveno namenjena športnim, kulturnim in zabavnim prireditvam z večjim številom obiskovalcev v času prireditev ter spremljajočim dejavnostim, kot so gostinstvo, sejemska in trgovska dejavnost in podobno. Izven terminov množičnih prireditev se objekti in naprave uporabljajo v druge športne, rekreacijske, upravne in druge namene, določene v 7.d členu tega odloka.
Pod zahodno tribuno stadiona se lahko predvidi sklop atletskih in nogometnih prostorov, ki se lahko funkcionalno povežejo s prostori dvorane.
Parkirišča so namenjena parkiranju vseh uporabnikov dvorane, in sicer tako dnevnemu parkiranju kot tudi parkiranju z drugačnim režimom v času prireditev, kar vključuje tudi parkiranje avtobusov, tovornih, reportažnih in intervencijskih vozil.
Velikost in kapaciteta: Velikost objektov narekujejo s predpisi in normativi določene lastnosti objektov in prostorov za posamezni program. Maksimalni vertikalni gabariti so omejeni z vizuro na kapiteljsko cerkev s Topliške ceste.
Dovozi in dostopi ter ostale prometne in manipulativne površine se predvidijo z dostopnih cest, severno in južno od stadiona. Za urgentni dovoz do dvorane in za dostop do parkirišč se po potrebi uredijo novi priključki na dostopne ceste. Dostop za pešce se lahko zagotovi tudi direktno s Topliške ceste. Zagotovljene morajo biti manipulativne površine za tovorni dovoz opreme, dostop avtodvigala, avtobusov in intervencijskih vozil. Pri zasnovi kompleksa dvorane je potrebno upoštevati varnost za obiskovalce, predvsem pri polnjenju in praznjenju dvorane (jasne in kratke komunikacijske poti). Na območju načrtovanega kompleksa dvorane se lahko izvede intervencijska pot z izvozom na Topliško cesto. Zagotovi se dostop do površine stadiona. Omogoči se tudi navezava na območje PŠR2 oziroma na kmetijska in gozdna zemljišča v zaledju območja SdUN ter navezava na obstoječe pešpoti v gozdu. Pešpot v gozdu se lahko v delu združi s površino za pešce na obodu dvorane. Dostop do gozdnih zemljišč se lahko zagotovi tudi s severne strani območja dvorane. Ureditve kompleksa dvorane morajo omogočiti poleg dostopa na PŠR2 tudi ustrezno infrastrukturno opremljenost tega območja, predvsem priklop na vodovod, fekalno in meteorno kanalizacijo, omrežje javne razsvetljave, električno omrežje in telekomunikacije.
Razporeditev funkcij: Izhaja iz funkcionalne povezave predvidenih programov.
Faznost: Izgradnja se lahko izvede v več fazah z zaključenimi funkcionalnimi sklopi, pri čemer se faznost podreja izgradnji dvorane. Ločena faza je lahko tudi nadkritje tribune stadiona s konzolnim nadstreškom. Če je zaradi ureditev kompleksa dvorane potrebno odstraniti igrala obstoječega igrišča južno od stadiona, se območje otroškega igrišča uredi takoj po odstranitvi obstoječega na za to primernih površinah skladno z 11. členom osnovnega odloka.
Posebna upravna in izvedbena faza je lahko odkop in sanacija zemljišč, kjer bodo postavljeni objekti. V tej fazi je treba pridobiti poseben projekt s predvideno tehnologijo, ki mora poleg zaščite javne infrastrukture predvideti tudi zaščito sosednjih kmetijskih in gozdnih površin.
Konstrukcija: Konstrukcija objektov in stavb ter drugih ureditev se izvede v skladu s sodobnimi spoznanji stroke.
Oblikovanje: Oblikovanje objekta dvorane se izvede na podlagi z javnim natečajem izbrane rešitve. Na strehah in fasadah stavb ter na drugih objektih se lahko namesti energetske in druge tehnološke naprave ter reklamne panoje, ki so lahko tudi samostoječi, vendar ne smejo biti trajno bleščeči. Zahodna tribuna se lahko pokrije z nadstreškom, pod tribuno pa se lahko uredijo prostori, potrebni za izvajanje upravnih in športnih dejavnosti.
Zasnova zunanjih ureditev sledi splošnim oblikovalskim načelom. Zunanje ureditve se podrejajo funkciji objektov in prometnih ureditev. V zasnovi zunanjih ureditev je potrebno upoštevati prehajanje iz urbanega v naravni prostor ob reki Krki in v gozdu Portoval, občasen množičen obisk prireditev ter vsakdanjo uporabo dvorane, ki vključuje treninge profesionalnih in rekreativnih športnikov. Upoštevati je potrebno tudi sprehajalce, uporabnike ŠRP Portoval in gozda Portoval za aktivni oddih in rekreacijo. Zunanje ureditve naj bodo na najbolj frekventnem delu urbano oblikovane in naj na zahodu in severu postopoma prehajajo v naravni prostor gozda. Zasnovane morajo biti tako, da zagotavljajo utrjene površine za množično zbiranje obiskovalcev v času prireditev. Zelene površine naj upoštevajo postopen prehod med urbanim okoljem in naravno krajino gozda Portoval.«
(2) V 8. členu s podnaslovom Športni objekti – stadion, Vzhodna tribuna se določbe o velikosti in kapaciteti vzhodne tribune črtajo.
(3) V istem členu in podnaslovu se določba o dostopu na vzhodno tribuno dopolni tako, da se za besedilom »z nivoja večnamenske vhodne ploščadi v pritličju« doda besedilo », kamor se lahko postavijo tudi igrala,«, številki »2« in »4« pa se črtata.
(4) V istem členu s podnaslovom Konstrukcija se besedilo nadomesti z besedilom »Konstrukcija objektov in stavb ter drugih ureditev se izvede v skladu s sodobnimi spoznanji stroke. Dopustno je konzolno poseganje na površine za pešce«.
(5) V istem členu s podnaslovom Oblikovanje se za besedilom »celotna zahodna fasada« doda besedilo »je lahko«, za besedilom »strešnim oknom« se črta beseda »je«, za besedilom »v gornjem pasu« se črta beseda »je« in na koncu se doda besedilo », sicer pa naj bo objekt oblikovno usklajen z objekti na zahodnem delu stadiona«.

(1) Iz podnaslova 9. člena se črta besedilo »RAZŠIRITEV OBSTOJEČEGA OBJEKTA« in se nadomesti z besedo »PROSTORI«.
(2) Na koncu istega člena se doda nov stavek z besedilom: »Ne glede na zgoraj navedene določbe tega člena se lahko obstoječi objekt uprave ŠP poruši glede na potrebne zunanje ureditve dostopov do mestne večnamenske dvorane.«

Črta se besedilo šestega in sedmega odstavka 10. člena s podnaslovom NADKRITA BALINIŠČA ter se nadomesti z novim besedilom:
»Faznost: samostojna, od drugih ureditev neodvisna faza ob izgrajeni infrastrukturi.
Konstrukcija: dežnikasta jeklena konstrukcija, kombinirana z leseno.«

Črta se besedilo 11. člena s podnaslovom OTROŠKO IGRIŠČE in se nadomesti z novim besedilom:
»OTROŠKO IGRIŠČE
Otroško igrišče južno od stadiona se prestavi na območje zelene terase oziroma parka ob reki Krki. Dopustna je postavitev igral tudi drugod znotraj ŠRP Portoval.«

(1) Na koncu prvega stavka 17. člena s podnaslovom DRUGE UREDITVE ŠPORTNEGA PARKA se črta pika in doda novo naslednje besedilo: » ali več pri ureditvah za potrebe dvorane.«.
(2) Za prvim odstavkom istega člena se doda nov odstavek z naslednjim besedilom:
»Gradnja podpornih zidov, škarp in ograj je možna tudi na meji parcele, namenjene gradnji, če so zagotovljeni pogoji za vzdrževanje stavbe znotraj parcele, namenjene gradnji in upoštevani varstveni pogoji (sanitarni, požarni, intervencijske poti). Na površinah javne prometne infrastrukture je dopustna postavitev urbane opreme sodobnih enostavnih oblik. Postavitev urbane opreme je dopustna tudi na zelenih površinah in na površinah posameznih objektov, namenjenih dostopom javnosti. Merila in pogoji za zgoraj navedene objekte se nanašajo tudi, kadar ne izpolnjujejo kriterijev za nezahtevne in enostavne objekte in bi zato sodili med manj zahtevne objekte.«

Za 17. členom se doda nov 17.a člen z naslednjim besedilom:

POVRŠINA Z UREDITVAMI ZA ŠPORT IN REKREACIJO (PŠR1 IN PŠR2)
Lega: PŠR1 zahodno od prometne zanke vzhodne dostopne ceste, PŠR2 na zahodnem delu ŠRP Portoval, na višinsko nekoliko izpostavljeni lokaciji.
Program: uredijo se površine, namenjene za šport in rekreacijo (igrišča, zelene površine in utrjene površine – odvisno od programa, površine za parkiranje avtomobilov) s spremljajočimi dejavnostmi v paviljonih ipd.
PŠR1 – dopustne so začasne postavitve zabojnikov za potrebe pomožnega nogometnega igrišča do zagotovitve drugih prostorov. Po potrebi se lahko na tem območju zagotavljajo potrebne površine za ustrezen dostop in dovoz do dvorane.
PŠR2 – na zahodnem delu se izvede pešpot.
Velikost in kapaciteta: odprte površine med objekti znotraj območja športnega parka.
Dostop: PŠR1 – preko obstoječe zanke dostopne ceste D-E, PŠR2 – na novo urejen dostop preko površin zunanjih ureditev kompleksa dvorane, ki se v obdobju kmetijske rabe uporablja tudi za dostop do kmetijskih zemljišč na tem območju. Zagotovi se priklop na potrebno infrastrukturo. Ureditve obeh območij morajo zagotoviti možnost dostopa do kmetijskih in gozdnih zemljišč v zaledju območja.
Oblikovanje: sledi splošnim oblikovalskim načelom.«

Črta se celotno besedilo 18. člena s podnaslovom REKREACIJSKI OBJEKTI, POLETNO KOPALIŠČE, ki določa merila in pogoje za poletno kopališče. Nadomesti se z naslednjim besedilom:
»PARK (ZPI)
Lega: na zeleni terasi med reko Krko in TZC Tuš zahodno od obstoječe pešpoti do obstoječih ureditev.
Program: park z otroškim igriščem in drugimi ureditvami, ki so namenjene oddihu, prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti).
Velikost in kapaciteta: približno 0,9 ha površin.
Dostop: s ceste G (navezava z vzhodne dostopne ceste na most na Loki) in s platoja TZC Tuš.
Z ureditvami se omogočita večfunkcionalnost in dobra prehodnost celotnega območja.
Faznost: samostojna, od drugih ureditev neodvisna faza ob izgrajeni infrastrukturi. Posamezne ureditve znotraj območja se lahko izvajajo fazno oziroma etapno po posameznih zaključenih sklopih.
Oblikovanje: celotno območje se ureja kot integralni del objektov v sklopu TZC Tuš in hkrati kot del obvodnega prostora Krke, tako da se oblikuje prepoznaven parkovni ambient z delnim preoblikovanjem reliefa na stiku z objekti TZC Tuš, z doslednim oblikovanjem tlakovanih površin in z jasno strukturiranimi skupinami drevja, ki se zasadijo predvsem na stiku z objekti TZC Tuš.«

(1) Podnaslov 27. člena »Cestna infrastruktura« se nadomesti s podnaslovom »Prometna infrastruktura«.
(2) V drugem stavku prvega odstavka 27. člena se za besedilom »Cestni priključek na cesti R2-419/1203 v km 12+875« črta preostali del stavka in nadomesti z besedilom »se po potrebi rekonstruira skladno s pričakovanimi prometnimi obremenitvami tako, da se zagotovi ustrezni zavijalni radij za turistični avtobus, ustrezne površine za pešce in kolesarje, upoštevajoč posebne dodatne ukrepe v primerih večjih prireditev in upoštevajoč rešitev dvorane in spremljajočih ureditev, pridobljenih z javnim natečajem.«
(3) V prvem stavku drugega odstavka istega člena se črta besedilo »enostranske dvosmerne«.
(4) V tretjem odstavku istega člena se besedilo za besedo »Portoval« nadomesti z besedilom »ter znotraj ŠRP Portoval se prometne ureditve uskladijo z ureditvami za mestno večnamensko dvorano«.
(5) Besedilo četrtega odstavka 27. člena se nadomesti z besedilom »Dopustna je izvedba nadhodov in podhodov preko Topliške ceste za pešpromet kot povezava ŠRP Portoval in zalednih stanovanjskih sosesk na odseku približno od km 12+770 do km 12+875. V tem primeru se predvidi tudi ustrezna rešitev kolesarskega prometa.«.
(6) Doda se zadnji odstavek z besedilom »V času večjih prireditev je potrebno izvajati ukrepe in prometno omrežje optimizirati tako, da bo lahko prevzelo predvidene prometne obremenitve v času prireditvene konice.«

Celotno besedilo 28. člena se nadomesti z novim besedilom:
»Znotraj območja UN so predvidene dostopne ceste, interne ceste, parkirišča, dostopne poti in sprehajalne poti.
Dostopne ceste B-C-D in F-B so predvidene za dvosmerni motorni promet.
Cesta A-B se lahko za potrebe ureditev dvorane preuredi ali ukine.
Normalni priporočen prečni profil ceste B-C-D je naslednji:

– vozni pas                    2x3.25 m     = 6.50 m
– varnostna širina             1x1.00 m     = 2.20 m
                                            (obstoječa)
– kolesarska steza             1x1.20 m     = 2.20 m
                                            (obstoječa)
– hodnik za pešce              1x1.60 m     = 1.60 m
                                            (obstoječi)
– mulda                        1x0.50 m     = 0.50 m
– parkiranje BUS               1x3.00 m     = 3.00 m
– hodnik za pešce              1x2.00 m     = 2.00 m
– utrjena površina za pešce.
Normalni priporočen prečni profil ceste F-B je naslednji:
– vozni pas                    3x3.50 m     = 10.50 m
                                            (obstoječi
                                            priključek)
– varnostna širina             1x1.00 m     = 1.00 m
                                            (obstoječa)
– kolesarska steza             1x1.00 m     = 1.00 m
                                            (obstoječa)
– varnostna širina             1x0.25 m     = 0.25 m
                                            (obstoječa)
– hodnik za pešce              1x1.60 m     = 1.60 m
                                            (obstoječi)
– varnostna širina             1x1.00 m     = 1.00 m
– kolesarska steza             1x1.00 m     = 1.00 m
– varnostna širina             1x0.25 m     = 0.25 m
– hodnik za pešce              1x2.00 m     = 2.00 m
– utrjena površina za pešce.
Izvede se v ustreznem vertikalnem sklonu.
Interne ceste E in C-G so predvidene za promet vozila
dostave, komunale in intervencije.
Normalni priporočen prečni profil ceste E je naslednji:
– vozni pas                    1x5.00 m     = 5.00 m
– hodnik za pešce              1x1.70 m     = 1.70 m.
Normalni priporočen prečni profil ceste C-G je naslednji:
– vozni pas                    2x2.25 m     = 4.50 m
– stranska zelenica            2x1.00 m     = 2.00 m.

Dopustna je enotna površina, namenjena mešanemu prometu, predvsem pa prometu za pešce.
Ob dostopnih cestah se uredijo ustrezne površine za pešce. Ureditve zunanjih površin za pešce v sklopu kompleksa dvorane in stadiona se določijo na podlagi javnega natečaja in natančneje določijo v projektni dokumentaciji.
Dostopne in servisne poti do mestne večnamenske dvorane se izvedejo s ceste B in s ceste D. Z območja kompleksa dvorane se predvidi dostop do površine stadiona in intervencijska pot z izvozom na Topliško cesto. Intervencijske poti so speljane po površinah, namenjenih pešcem po obodu dvorane ter po cesti na vzhodni strani stadiona. Natančna mikrolokacija se prilagodi zasnovi mestne večnamenske dvorane.
Poleg dostopa do dvorane je potrebno zagotoviti tudi dostop do območja PŠR2 preko površin zunanjih ureditev kompleksa dvorane, ki se v obdobju kmetijske rabe območja uporablja tudi za dostop do kmetijskih zemljišč na tem območju. Obstoječa nekategorizirana poljska pot na območju načrtovane dvorane (parc. št. 1341/2, k.o. Šmihel pri Novem mestu) se po potrebi v delu ukine, zato se v tem delu ukine tudi javno dobro. Preko površin zunanjih ureditev dvorane je potrebno zagotoviti tudi dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč v zaledju območja.
Površine za pešce ob dostopnih (B-C-D, F-B) in internih cestah (E in C-G) se dimenzionirajo za potrebe varne in hitre izpraznitve območja ob množičnih dogodkih. Izvedejo se širši pločniki, vhodne in druge ploščadi za pešce.
Na širšem območju ureditve so predvidene sprehajalne poti za pešce in kolesarje.
Površine za pešce so od vozišča ločene z dvignjenim robnikom. Vse prometne površine se izvedejo z elementi za premagovanje arhitektonskih ovir funkcionalno oviranih ljudi in se jim tako omogoči osnovne dostope in uporabo objektov.
Širina poti je 2.5–3.0 m in so v makadamski izvedbi.«

(1) V drugem odstavku 29. člena s podnaslovom Parkirišča se za besedo »stadionu« doda besedilo »(v grafiki označen kot objekt 14)« in črta besedilo: »za kar se predvidi dvonivojsko parkiranje.«. Doda se nov stavek z besedilom: »Zaradi racionalizacije ureditev ob gradnji dvorane se lahko obstoječa parkirna hiša ob Topliški cesti poruši.«
(2) Za drugim odstavkom istega člena se doda nov odstavek z besedilom:
»Parkirišča v sklopu kompleksa mestne večnamenske dvorane morajo imeti zadostno število parkirnih mest glede na predvideno obremenitev območja in upoštevajoč obstoječe in načrtovane parkirne površine v bližnji okolici. Dopustno je združevanje s parkirišči ob stadionu. Po potrebi se lahko uredijo parkirna mesta na območjih PŠR1 in PŠR2 za potrebe bližnjih dejavnosti.«
(3) V tretjem odstavku istega člena se pred številko »5« doda beseda »najmanj«.
(4) Na koncu tretjega odstavka istega člena se doda besedilo »Na območju cestne zanke okrog balinišča se dopusti možnost začasnega parkiranja v času večjih prireditev. Na območju brežine na severnem delu stadiona se lahko zagotovi zadostna površina za parkiranje tudi s postavitvijo opornega zidu oziroma škarpe.«

Doda se nov 29.a člen z naslednjim besedilom:
»Splošno infrastruktura:
Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Kjer je infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega pasu. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Komunalno energetski vodi naj v čim večji možni meri potekajo v koridorjih cest in dostopnih poti – ob cestišču, v cestnem telesu. Priključki in interni razvodi naj potekajo v soglasju z upravljavcem infrastrukture.«

(1) V 30. členu se za prvim odstavkom s podnaslovom Kanalizacija doda nov odstavek z besedilom:
»Zagotovi se priklop posameznega objekta oziroma ureditev na omrežje, če je potrebno glede na predviden program v soglasju z upravljalcem.«
(2) V istem členu se za tretjim odstavkom s podnaslovom Fekalna kanalizacija doda nov odstavek z besedilom:
»Zaradi priklopa mestne večnamenske dvorane na obstoječi fekalni sistem je potrebno izdelati hidravlični izračun, ki je obvezni del projekta. V čim večji meri naj se, da bi se izognili prečrpavanju, ob zasnovi višinskih kot upošteva priključek na fekalno kanalizacijo ob obstoječem pomožnem športnem objektu uprave ŠP na južnem delu stadiona.«
(3) Na koncu četrtega odstavka istega člena s podnaslovom Meteorna kanalizacija se doda stavek z besedilom: »V fazi projektiranja večjih pokritih površin, kot je npr. dvorana, je potrebno preveriti zadostnost kapacitete obstoječega kanala oziroma obstoječi kanal rekonstruirati do ustrezne kapacitete.«
(4) Za četrtim odstavkom istega člena se doda nov odstavek z naslednjim besedilom:
»Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z veljavno zakonodajo na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zbiralnik za vodo ipd.).«

(1) Prvi stavek prvega odstavka 31. člena s podnaslovom Vodovod se nadomesti z novim odstavkom z besedilom: »Primarni vodovod AC – 250 na odseku VH Marof – Drska se na območju pod gozdom Portoval opusti v dveh fazah (1. faza – odsek »Stadion–Topliška cesta«, 2. faza – odsek »Topliška cesta–jašek«). 2. faza se lahko izvede šele po izgradnji novega vodovodnega omrežja na območju Drske. Sočasno se na stroške upravljavca obnovijo tangirani obstoječi priključki.«. Ostalo besedilo prvega odstavka postane drugi odstavek.
(2) V drugem stavku prvega odstavka istega člena osnovnega odloka se črta besedilo », in sicer: od obstoječega priključka, ki ga je potrebno rekonstruirati«, zadnji del stavka pa postane nov stavek, kateremu se na koncu črta piko in doda besedilo », razen v primeru rekonstrukcije cest na območju SdUN.«
(3) Črta se peti stavek prvega odstavka istega člena z besedilom: »Priključki na objekte se izvedejo iz alkaten cevi, če ima objekt vgrajeno notranje hidrantno omrežje.«
(4) V zadnjem stavku prvega odstavka istega člena se črta besedilo »jeklene cevi ali LTŽ cevi« in se nadomesti z besedilom »cevi iz nodularne litine«.
(5) Tretji odstavek istega člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Predvidena poraba vode za območje ureditvenega načrta se zagotovi skladno s tehničnimi smernicami s področja požarnega varstva.
Zagotovi se priklop posameznega objekta oziroma ureditev na omrežje, če je potrebno glede na predviden program.
Dopustna je postavitev zbiralnikov za vodo za potrebe sanitarne vode, zalivanja ipd.«

(1) Črta se prvi stavek 32. člena s podnaslovom Elektrika.
(2) Na koncu drugega odstavka istega člena se doda nov stavek z besedilom: »Zaradi zagotavljanja zadostnega odjema električne energije za potrebe dvorane se lahko predvidi nova TP na območju ureditev dvorane oziroma v sklopu dvorane. Transformator mora biti v tem primeru nameščen v ločenem prostoru (ognjevarnem), kjer mora biti omogočen stalen dostop z možnostjo zamenjave transformatorja v primeru okvare.«
(3) V poglavju »Elektrokabelska kanalizacija:« se doda nov prvi odstavek poglavja z besedilom:
»Zagotovi se priklop posameznega objekta oziroma ureditev na omrežje, če je potrebno glede na predviden program. Izvede se kabelska kanalizacija za reflektorsko osvetlitev nogometnega igrišča na stadionu.«
(4) V poglavju »Nizkonapetostno omrežje« se v prvem stavku poglavja črta navedba kapacitete kabla »PP 41 A 4 x150 + 2.5 mm2« in se nadomesti z besedilom« ustreznih dimenzij«.
(5) V istem poglavju se doda nov drugi odstavek poglavja z besedilom:
»Odjemna mesta se predvidijo kot prostostoječe omarice velikosti glede na moč in število odjemnih mest. Odjemna mesta se predvidijo tudi na lokacijah s sezonsko potrebo po napajanju.«
(6) V poglavju »Zunanja razsvetljava:« se za prvim stavkom poglavja doda besedilo »Na območju stadiona se že zgrajena javna razsvetljava zaradi urejanja površin za pešce prestavi. Mikrolokacija svetil se prilagodi izbrani natečajni rešitvi. Zagotovi se priklop posameznih ureditev na omrežje, če je potrebno glede na predviden program.«
(7) Črta se drugi stavek poglavja iz prejšnjega odstavka.

Črta se besedilo 33. člena s podnaslovom TK omrežje in se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati prisotnost telekomunikacijskih (TK) vodov in vodov kabelske televizije (KTV) ter upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec omrežja.
Obstoječe TK vode, ki bodo ogroženi z novopredvidenimi pozidavami na območju ureditve, se prestavi. Za izvedbo teh ukrepov je potrebno izvesti zakoličenje obstoječega omrežja in izdelati projektno dokumentacijo zaščite in prestavitve TK omrežja v skladu s pogoji upravljavca.
Za potrebe nove zazidave se predvidi dograditev ustrezne TK in KTV kanalizacije.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno naročiti in izdelati projektno dokumentacijo za zaščito obstoječega TK omrežja in za izvedbo TK omrežja in TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. Objekt dvorane se priključi na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo v KJ 11.3 oziroma KJ 11.5.
TK kabelska kanalizacija (Telekom Slovenije, d.d., Telemach, d.o.o., T-2, d.o.o) poteka v skupni trasi in ločenih jaških.«

(1) Spremeni se podnaslov 34. člena, ki se namesto »Plin« glasi »Plin in druge vrste energije«.
(2) V četrtem stavku se besedilo »1 bar« nadomesti z besedilom »1–4 bara«.
(3) V zadnjem stavku se besedilo »1,50 m« nadomesti z besedilom »1,00 m (teme cevi)«.
(4) Na koncu člena se doda besedilo: »Lokacija glavne požarne plinske pipe oziroma priključka se mora nahajati na zunanji strani objekta, trasa priključka pa ne sme potekati pod objektom.
Posege na samem distribucijskem plinovodu sme opravljati le sistemski operater ali usposobljeno strokovno osebje, ki ima z njim sklenjeno pogodbo o izvajanju. Enako velja za konstrukcijske elemente distribucijskega plinovoda.
Na območjih, kjer zgrajeno javno plinovodno omrežje omogoča priključevanje stavb, je priključitev obvezna za stavbe, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 40,0 kW.
V stavbah je potrebno zagotavljati delež moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, pridobljen z obnovljivimi viri energije skladno s predpisi. Za stavbe, ki jih določajo veljavni predpisi, je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo.«

Na koncu 35. člena s podnaslovom Ogrevanje se doda stavek »Delež moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo je potrebno zagotavljati z obnovljivimi viri energije skladno s predpisi.«

Na začetku 36. člena s podnaslovom Odpadki se doda odstavek:
»Predvideti je potrebno mesta za mešane komunalne odpadke in ločeno zbrane odpadke.«

Na koncu 41. člena s PODNASLOVOM VARSTVO PRED POŽAROM se doda nov odstavek z besedilom:
»Za mestno večnamensko dvorano je potrebno izdelati študijo požarne varnosti. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora v sklopu projektne dokumentacije PGD izhajati iz študije požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zunanje ureditve morajo iz varnostnih vidikov zagotoviti hiter in varen umik.«

Za 42. členom s podnaslovom VARSTVO PRI DELU se doda nov 42.a člen z besedilom:

VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI
Objekti in prometne površine morajo biti grajeni brez grajenih in komunikacijskih ovir. Opremijo se z ustrezno signalizacijo tako, da je funkcionalno oviranim osebam omogočen samostojen in varen dostop do prostorov, namenjenih javnosti. Širina hodnika za pešce in sprehajalnih poti mora biti vsaj 1,80 m. Površine dostopnih poti morajo biti utrjene in ne smejo drseti.«

Na koncu 45. člena s podnaslovom POSEBNI UKREPI se doda besedilo:
»Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise.
Pri razsvetljavi gradbišč in pri osvetljevanju objektov (proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov), fasad, objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati mejne vrednosti in ukrepe pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi. Ob vseh glavnih prometnih poteh tekočega in pešprometa mora biti zagotovljena javna razsvetljava ustrezne osvetljenosti v skladu s predpisi, ki obravnavajo ukrepe za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja.
Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.«

Na koncu prvega odstavka 46. člena se doda stavek, ki se glasi: »V novih objektih je treba ojačati prvo ploščo tako, da zdrži rušenje nanjo.«

(1) Za prvim odstavkom 47. člena odloka se dodata nova odstavka z naslednjim besedilom: »Na območju SdUN se nahajata naravna vrednota (128 Krka in 8645 Portoval), ekološko pomembno območje (reka Krka 65100). Območje meji na posebno varstveno območje Nature 2000 (reka Krka, SI3000227). Pri načrtovanju posegov v prostor na teh območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje narave skladno z veljavnimi predpisi.
Gradnja objektov na območju dvorane in parka se na območju naravnih vrednot izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. Ob izvedbi poti naj se ohranja kar največ primarne zarasti.«
(2) V četrtem odstavku istega člena se črtata besedi »in sicer«. Na koncu se doda stavek z besedilom »Obsega dvoje registriranih arheoloških najdišč: Novo mesto – Arheološko najdišče Portoval (EŠD 8711) in Novo mesto – Prazgodovinsko gomilno grobišče Portoval (EŠD 3430), ki ima status kulturnega spomenika.
(3) V petem odstavku istega člena se številka »EŠF 8711« nadomesti z besedilom »Novo mesto – Arheološko najdišče Portoval (EŠD 8711),«, beseda »izvajajo« se nadomesti z besedo »izvaja« in kratica »ZVNKD« se nadomesti z besedilom »pristojne službe s področja varstva kulturne dediščine«.
(4) V šestem odstavku istega člena se besedilo »zgodovinskega gomilnega grobišča« nadomesti s »Prazgodovinskega gomilnega grobišča Portoval (EŠD 3430)«. V zadnjem stavku istega odstavka istega člena se črtata besedi »naravne in«.
(5) V sedmem odstavku se pred besedo »ugotovitev« doda beseda »pozitivnih«, besedi », da so« se nadomestita z besedo »se«, besedilo »izključeni, so rezervne lokacije predvidene« se nadomesti z besedilom »načrtujejo na lokaciji«, črta se vejica za besedo »najdišča« in besedilo »najdišča EŠD 8711« se nadomesti z besedilom »območja Arheološkega najdišča Portoval (EŠD 8711).«
(6) V prvem stavku zadnjega odstavka istega člena se črta besedilo »(Uradni list RS, št. 74/00) in sicer območje 49,39 ha.«.
(7) Na koncu istega člena se dodajo novi trije odstavki z naslednjim besedilom:
»Če se bo zaradi ureditev dvorane posegalo v gozdni rob, ki je varovan z v prejšnjem stavku navedenim odlokom in tudi kot naravna vrednota (Portoval 8645), se obstoječa pešpot ob gozdnem robu prestavi severneje. Sprememba ne bo imela bistvenega vpliva na gozd. Umeščanje poti naj se izvede z občutkom za gozdni rob. Poseg naj bo izveden na način, da bo odstranjenega kar najmanj obstoječega rastlinja.
Poseg (gradnja objektov, odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, zasipavanje, nasipavanje ipd.) na območju ekosistemske naravne vrednote se izvaja na način in v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za živali.
Rekreacijska in športna dejavnost, ki negativno vplivata na rastline in živali, ni dovoljena. Aktivnosti se preusmerjajo na doživljanje in spoznavanje narave.«

Na koncu 48. člena s podnaslovom RUŠITVE OBJEKTOV se doda nov stavek z besedilom »Zaradi ureditev zunanjih površin in dostopnih ploščadi mestne večnamenske dvorane in stadiona se lahko objekt Uprave ŠP poruši.«

Besedilo 49. člena s podnaslovom TOLERANCE se nadomesti z besedilom:
»Pri realizaciji UN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških, ekonomskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše ali racionalnejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika.
Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju UN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati občina in organi ter organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
Pri poteku notranjih cest so dovoljena manjša odstopanja, če se pojavijo utemeljeni razlogi, ki izhajajo iz detajlnih terenskih meritev ali so vezani na umestitev načrtovanih objektov. Dovoljeno je odstopanje tudi pri izvedbi oblike križišč, če se v fazi projektiranja objektov in spremljajočih zunanjih ureditev ugotovi in dokaže, da drugačna oblika križišča zagotavlja prometno ugodnejšo rešitev.
Pri poteku komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez so dovoljena manjša odstopanja zaradi prilagoditve poteku cestnega omrežja in v primerih, ko se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi ustreznejše tehnološke rešitve, pri čemer pa mora biti predhodno izvedena preveritev glede možnih tangenc z ostalo infrastrukturo in z upravljavcem le-te tudi izvedena ustrezna uskladitev.
Odstopanja so dovoljena tudi pri faznosti, s tem da morajo biti gradnje oziroma ureditve načrtovane in izvedene tako, da bo zagotovljeno ustrezno funkcioniranje že zgrajenih objektov ter s posamezno fazo načrtovanih objektov in ureditev.
Dovoljena so tudi druga, manjša odstopanja od ostalih rešitev oziroma ureditev, ki jih pogojujejo specifične zahteve posameznih dejavnosti, pri čemer pa le-te ne smejo spreminjati koncepta, določenega s tem ureditvenim načrtom.«

(1) Za četrtim odstavkom 50. člena s podnaslovom TEHNIČNI ELEMENTI ZA ZAKOLIČEVANJE OBJEKTOV IN PARCEL se doda novo besedilo:
»Na območju mestne večnamenske dvorane in spremljajočih površin se pri določanju parcelnih mej upoštevajo načrtovane ureditve.
Parcela, namenjena gradnji, se določa kot minimalno zemljišče, ki služi objektu glede na program dejavnosti in njegov razvoj, potrebne zelene površine, velikost objekta, potrebne manipulacijske površine in dostope do objekta, potrebne površine za postavitev pomožnih objektov, potrebne površine za razvoj oziroma širitev dejavnosti.
Pri določitvi velikosti parcele, namenjene gradnji, je treba upoštevati obstoječe posestne meje, oblikovanost terena, lego sosednjih objektov, potek infrastrukturnih vodov, lokacije infrastrukturnih objektov in naprav, sanitarno tehnične in požarne zahteve ter možnost razvoja pozidave v enoti urejanja prostora. Vsak investitor posameznega objekta mora imeti neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo.
Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, je možna gradnja več objektov, prav tako je možno deliti ali združevati parcele. Parcele je možno združevati in deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine.«
(2) Na koncu istega člena se doda odstavek:
»Zaradi ureditev načrtovane mestne večnamenske dvorane se po potrebi ukine del obstoječe nekategorizirane javne poti (parc. št. 1341/2, k.o. Šmihel pri Novem mestu). Vzpostavi se novo javno dobro na dostopnih poteh.«

Besedilo 51. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Gradnje, načrtovane z ureditvenim načrtom, se lahko izvajajo v fazah, znotraj posameznih faz pa tudi v etapah. Faznost izvajanja ureditvenega načrta je odvisna od razpoložljivih finančnih virov države, lokalne skupnosti oziroma investitorjev gradenj, pri čemer pa je treba zagotoviti, da bodo posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve. V sklopu zaključenih funkcionalnih celot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča infrastruktura.
Po končanju gradbenih del v sklopu posameznih funkcionalnih celot je treba sanirati začasne površine deponij materiala ter zaključiti zunanje ureditve z ustreznimi poravnavami, oblikovanjem brežin, zatravitvami in zasaditvami.
Dovoljena je sočasna gradnja v UN predvidenih objektov ter komunalne infrastrukture in objektov.«

Črta se besedilo 52. člena za podnaslovom Izgradnja komunalnih naprav in se nadomesti z besedilom:
»Zemljišča je potrebno opremiti v skladu z veljavnim predpisom.
Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi smernicami in mnenji za načrtovanje k temu prostorskemu aktu.«

Črta se besedilo 54. člena.

Po realizaciji s tem SdUN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorske izvedbene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN MONM).

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega SdUN opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto.

SdUN je stalno na vpogled na Mestni občini Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.