Na podlagi tretjega odstavka 5. člena in šestega odstavka 17. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) ter tretjega odstavka 53. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A in 108/09) izdaja minister za okolje in prostor

(1) Ta pravilnik določa obliko in način priprave pobude za pripravo državnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: pobuda) ter podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave državnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrt).
(2) Ta pravilnik določa tudi kaj se šteje za projekt nameravanega posega v okolje in njegove sestavine, če se skupaj s postopkom priprave načrta izvede postopek presoje vplivov na okolje.

(1) V postopku priprave načrta se v fazi odločanja o pripravi načrta izdelata pobuda in analiza smernic, podatkov in predlogov javnosti (v nadaljnjem besedilu: analiza smernic), v fazi načrtovanja variant študija variant ter v fazi načrtovanja potrjene variante ali rešitve načrt. V vseh teh fazah se izdelajo strokovne podlage.
(2) Če se pobuda nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se v skladu s temi predpisi prostorska ureditev šteje za investicijo, pobuda se šteje za dokument identifikacije investicijskega projekta, študija variant pa za predinvesticijsko zasnovo. Obe dokumentaciji se pripravita v skladu s tem pravilnikom, obravnavata pa v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih financ tako, da se v postopku potrditve dokumenta identifikacije investicijskega projekta potrdi pobuda, v postopku potrditve predinvesticijske zasnove pa se potrdi študija variant.
(3) Če se skupaj s postopkom priprave načrta izvede tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: postopek celovite presoje vplivov na okolje), se pobuda šteje tudi kot vloga o nameri priprave plana v postopku celovite presoje vplivov na okolje, študija variant pa kot plan v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Če se skupaj s postopkom priprave načrta izvede postopek presoje vplivov na okolje, se osnutek načrta šteje za projekt nameravanega posega v okolje.
(4) Če je zaradi funkcionalne povezanosti posameznih prostorskih ureditev smiselno za več pobud pripraviti en načrt, se za celovito rešitev:
– izdelajo usklajene strokovne podlage,
– v fazi odločanja o pripravi načrta uskladijo idejne rešitve posameznih prostorskih ureditev in pripravi enotna pobuda,
– v fazi načrtovanja variant in potrditve predloga najustreznejše variante ali rešitve uporabi metoda, ki omogoča primerjavo in izbiro celovite rešitve in izdela enotna študija variant ter
– v fazi načrtovanja potrjene variante in sprejema načrta izdela enotni načrt.
(5) Pobudo, analizo smernic, študijo variant in načrt v postopku priprave načrta izdeluje usposobljena interdisciplinarna skupina strokovnjakov z vseh za načrtovano prostorsko ureditev pomembnih področij, ki jo vodi prostorski načrtovalec v skladu s predpisi o urejanju prostora. Strokovne podlage v postopku priprave načrta izdelujejo strokovnjaki, ki po svoji strokovni izobrazbi in pooblastilih ustrezajo vrsti in vsebini strokovnih podlag.

(1) Dokumentacija v postopku priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija) se praviloma izdela s tekstualnim in grafičnim delom ter prilogami, če so te potrebne. Tekstualni in grafični del morata biti med seboj usklajena.
(2) Arhiviranje in vpogled v dokumentacijo se zagotavljata v digitalni in analogni obliki, ki morata biti usklajeni. Analogna oblika se pripravi v formatu A4 in tako, da vezava onemogoča dodajanje ali odvzemanje listov. Če se tekstualni del, grafični del in priloge vežejo skupaj, morajo ti biti med seboj jasno ločeni.
(3) Dokumentacija, izdelana v postopku priprave načrta, se na naslovni strani platnice opremi z:
– nazivom pobudnika priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: pobudnik), koordinatorja priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: koordinator) in investitorja,
– nazivom prostorske ureditve, za katero se dokumentacija pripravi, ali nazivom načrta v postopku priprave, katerega se dokumentacija pripravi,
– nazivom vrste dokumentacije,
– nazivom izdelovalca te dokumentacije in
– datumom njene priprave.
(4) Dokumentacija, izdelana v postopku priprave načrta, vsebuje naslednje notranje naslovne liste:
– notranji naslovni list s podatki z naslovne strani platnice iz prejšnjega odstavka ter s podatkom o odgovornem vodji izdelave dokumentacije in podatki o morebitnih podizvajalcih in sodelavcih ter
– kazalo vsebine dokumentacije.
(5) Digitalna oblika dokumentacije se pripravi v obliki in na način, ki ga določajo tehnična pravila za pripravo načrtov in začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v digitalni obliki v skladu s predpisi, ki urejajo prostorski informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: tehnična pravila).
(6) Določbe tega člena veljajo za vso dokumentacijo, ki se izdela v postopku priprave načrta, če ta pravilnik ne določa drugače. Vsebina in struktura dokumentacije, ki se izdela v postopku priprave posameznega načrta, se določi s projektno nalogo za izdelavo te dokumentacije. Pred pripravo projektne naloge se določijo bistvene vsebine za načrtovano prostorsko ureditev ter sestava skupine strokovnjakov in izdelovalcev strokovnih podlag iz petega odstavka 2. člena in četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika. Projektno nalogo mora naročnik te dokumentacije predhodno uskladiti s koordinatorjem.

(1) Glede na cilje in značilnosti prostorske ureditve ter značilnosti prostora, se v postopku priprave načrta s strokovnimi podlagami predvsem:
– opredelijo cilji celovitega prostorskega razvoja in varstva okolja, s katerimi se uskladijo cilji prostorske ureditve,
– ugotovijo in analizirajo problemi, vključno s tistimi, povezanimi z dosedanjim prostorskim razvojem, ugotovijo nove razvojne potrebe in možnosti, težnje in različne pobude na obravnavanem območju,
– analizira stanje glede fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora,
– analizirajo prostorske, tehnične in tehnološke možnosti prostorske ureditve,
– analizira ranljivost prostora in ugotovijo pričakovani vplivi prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora in okolja,
– analizirajo pričakovani učinki prostorske ureditve na gospodarski razvoj,
– analizirajo pričakovani vplivi prostorske ureditve na družbeno-socialno okolje,
– opravi vrednotenje in primerjava ali utemeljitev rešitev ter
– pripravijo in utemeljijo predlogi strokovnih rešitev prostorske ureditve.
(2) V postopku priprave načrta se uporabijo tudi že izdelane strokovne podlage, študije, raziskave in druga dokumentacija, ki ni bila izdelana v postopku priprave načrta.
(3) V postopku priprave načrta se uporabljajo:
– podatki o dejanskem stanju v prostoru v skladu s prepisi, ki urejajo prostorski informacijski sistem,
– podatki o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih aktov, vključno z namensko rabo prostora,
– podatki o pravnih režimih, ki se nanašajo na varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen posebni pravni režim,
– podatki o upravnih aktih, ki se nanašajo na gradnje, in
– drugi podatki, ki so pomembni za pripravo načrta, vključno s podatki nosilcev urejanja prostora.
(4) V postopku priprave načrta se za vrednotenje in primerjavo uporabljajo naslednje metode:
– analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT analiza),
– analiza vplivov,
– analiza stroškov in koristi,
– analiza tveganj,
– analiza občutljivosti,
– multikriterijska analiza in
– druge primerne metode, ki upoštevajo pravila stroke in posebnosti posameznega področja.

(1) Idejne rešitve so tehnične rešitve prostorske ureditve, ki so izdelane tako podrobno, da se lahko, glede na hkrati razpoložljive podatke in strokovne podlage, določi njihova izvedljivost ali ustreznost. Za podrobnejšo vsebino in obseg tekstualnega in grafičnega dela idejnih rešitev se uporabljajo pravila stroke.
(2) Idejne rešitve se izdelajo kot celovite urbanistične, krajinske, okoljske in arhitekturne ali gradbeno tehnične strokovne rešitve. Idejne rešitve vsebujejo tudi opis in prikaz območja, namenjenega izvedbi in obratovanju prostorske ureditve.
(3) Idejne rešitve se izdelajo v postopku priprave pobude, dopolnijo v postopku priprave analize smernic in podrobneje obdelajo v postopku priprave študije variant.
(4) Idejne rešitve v postopku priprave načrta izdelujejo strokovnjaki, ki po svoji strokovni izobrazbi in pooblastilih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ustrezajo vrsti in vsebini idejnih rešitev.

(1) V postopku priprave načrta se kot ena od obveznih prilog izdela tudi povzetek za javnost, ki pregledno in razumljivo predstavi načrtovano prostorsko ureditev.
(2) Povzetek za javnost se izdela v formatu A3 in vsebuje:
– naslovnico s podatki o pobudniku in koordinatorju, investitorju in izdelovalcu načrta, z nazivom načrta in vrsto dokumentacije ali faze postopka, za katero se povzetek za javnost pripravi, ter s podatki o kartografski podlagi in datumu izdelave povzetka za javnost,
– shemo postopka priprave načrta z označeno fazo postopka, v kateri se povzetek za javnost izdela,
– opis prostorske ureditve, namena priprave načrta in faze, v kateri se povzetek za javnost izdela, in
– grafični prikaz prostorske ureditve in njenega območja v širšem prostoru, v merilu publikacijskih kart ali v merilu in obdelavi, ki je formatu A3 primerna, ki mora vsebovati oznako za orientacijo grafičnega izrisa, grafično ali številčno merilo, ter legendo tistih sestavin, ki so na izrisu prikazane.
(3) Povzetek za javnost se pripravi v vseh primerih, v katerih se dokumentacija predstavlja javnosti. Priloži se k najmanj naslednji dokumentaciji in aktom v postopku priprave načrta:
– pobudi za seznanitev javnosti z njo ali za organizacijo posveta,
– sklepu o pripravi načrta, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) za seznanitev javnosti s sprejetimi sklepi vlade,
– študiji variant za seznanitev javnosti z variantami in s predlogom najustreznejše variante ali rešitve,
– predlogu najustreznejše variante ali rešitve, ki ga koordinator pošlje nosilcem urejanja prostora,
– sklepu o potrditvi najustreznejše variante ali rešitve, ki ga sprejme vlada, za seznanitev javnosti s sprejetimi sklepi vlade,
– osnutku načrta za seznanitev javnosti z načrtovano prostorsko ureditvijo,
– predlogu načrta, ki ga koordinator pošlje nosilcem urejanja prostora, in
– uredbi o načrtu, ki jo sprejme vlada, za seznanitev javnosti z veljavnim načrtom.
(4) Vsebina povzetka za javnost se prilagodi njegovemu namenu in fazi postopka, v kateri se povzetek za javnost izdela. Pri določitvi števila izvodov povzetka za javnost v analogni in digitalni obliki se upošteva namen povzetka za javnost, pri čemer se večje število izvodov v analogni obliki zagotovi za seznanitev javnosti na javnih razgrnitvah ali posvetih. Temu številu se prišteje najmanj pet izvodov povzetka za javnost v analogni obliki za hranjenje v spisu ali zadevi postopka priprave načrta, ki ga vodi koordinator.
(5) Ves čas postopka priprave načrta se za seznanjanje udeležencev postopka priprave načrta, vlade, Državnega zbora Republike Slovenije ali drugih zainteresiranih ter javnosti zagotavljajo tudi dodatni grafični prikazi prostorske ureditve. Ti prikazi se praviloma izdelajo v skladu s četrto alinejo drugega odstavka tega člena, v legendo pa se dodajo tudi podatki iz prve alineje drugega odstavka tega člena. Vsebina in oblika se glede na namen grafičnega prikaza predhodno uskladita s koordinatorjem.

(1) Faza odločanja o pripravi načrta vključuje proces strokovnega dela, katerega rezultat je priprava pobude in analize smernic ter sprejemanje odločitev na seji prostorske konference in priprava sklepa o pripravi načrta.
(2) Oblika pobude in analize smernic ter način njune priprave je enak tudi, če se v pobudi ali analizi smernic utemeljuje, da se prostorska ureditev ne načrtuje v variantah.

(1) Tekstualni del pobude vsebuje:
1. uvodno obrazložitev, ki vsebuje:
– predmet in namen pobude,
– opredelitev prostorske ureditve z:
a) navedbo investitorja in upravljavca, ki bo upravljal z izvedeno prostorsko ureditvijo, če je znan,
b) navedbo, ali je investitor uporabnik sredstev javnih financ in
c) opredelitvijo gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in načrtovanih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, in druge posege v prostor,
– opredelitev ciljev prostorske ureditve in
– utemeljitev skladnosti prostorske ureditve z nacionalnimi programi, strategijami in drugimi razvojnimi akti in dokumenti;
2. analizo, ki vsebuje:
– opis razlogov za načrtovanje prostorske ureditve in opredelitev njenih razvojnih možnosti,
– analiza predhodno izdelane dokumentacije,
– analizo stanja, ki vključuje prikaz stanja prostora v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: prikaz stanja prostora) in okoljska izhodišča v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter
– predstavitev možnih variant;
3. opredelitev idejnih rešitev prostorske ureditve z:
– opisom in obrazložitvijo predlogov izvedljivih variant prostorske ureditve ali utemeljitvijo predloga ene izvedljive rešitve na podlagi analize prednosti in slabosti ali utemeljitvijo, če variante niso smiselne,
– ugotovitvami o možnostih in omejitvah v prostoru, ki za posamezni predlog izvedljive variante izpostavijo pričakovane probleme pri umeščanju v prostor ter
– opredelitvijo in obrazložitvijo območij predlogov izvedljivih variant;
4. opredelitev vrednostnega obsega stroškov projekta in predstavitev pričakovanih koristi za vse izvedljive variante vsebuje:
– okvirno oceno stroškov priprave načrta s predvidenimi viri financiranja,
– okvirno oceno celotne investicijske vrednosti vsake variante, vključno z izdatki za spremljajoče ureditve in ukrepe, in sicer na podlagi analize vrednosti že izvedenih primerljivih investicij ali drugih verodostojnih izhodišč, ter predstavitev predvidenih virov financiranja in
– opredelitev drugih temeljnih prvin, ki določajo investicijo, skupaj z informacijo o pričakovani stopnji izrabe zmogljivosti in ekonomski upravičenosti projekta;
5. utemeljitev smiselnosti in možnosti nadaljnje priprave načrta in drugih faz priprave in izvedbe projekta z okvirnim časovnim načrtom ter priporočili za nadaljnje načrtovanje;
6. seznam vseh uporabljenih razpoložljivih podatkov in strokovnih podlag z navedbo virov in njihovega datuma.
(2) Grafični del pobude vsebuje:
– prikaz predlogov izvedljivih variant na podatkih iz prikaza stanja prostora z opredelitvijo njihovih območij in
– prikaz možnosti in omejitev v prostoru, iz katerega so vidna problematična območja (osnutek problemske karte).
(3) V prilogi pobuda vsebuje najmanj:
– idejne rešitve prostorske ureditve, če so izdelane kot samostojna strokovna podlaga,
– sklep o potrditvi dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 2. člena tega pravilnika, če je investitor uporabnik sredstev javnih financ in
– povzetek za javnost.
(4) Pri določitvi števila izvodov pobude v analogni in digitalni obliki se upošteva po en izvod za pridobitev smernic in podatkov nosilcev urejanja prostora ter predlogov javnosti.

(1) V postopku priprave pobude se na podlagi javno razpoložljivih podatkov in strokovnih podlag ter fazi priprave načrta in prostorski ureditvi prilagojenih analiz iz druge do sedme alineje prvega odstavka 4. člena (v nadaljnjem besedilu: predhodne analize):
– opredelijo cilji celovitega prostorskega razvoja in varstva okolja, s katerimi se uskladijo cilji prostorske ureditve,
– opravi predhodno vrednotenje in utemeljitev možnih variant, pri čemer se upoštevajo morebitne že izdelane variante, njihove optimizacije in predlogi novih variant, izdelanih na podlagi rezultatov predhodnih analiz, ter
– opredelijo predlogi izvedljivih variant ali
– utemelji predlog ene izvedljive rešitve na podlagi analize prednosti in slabosti ali
– utemelji predlog ene izvedljive rešitve, če variante niso smiselne.
(2) Predhodno vrednotenje se opravi tako, da se za posamezen predlog izvedljive variante ob upoštevanju razvojnih in varstvenih izhodišč ugotovijo, ocenijo in utemeljijo možnosti in omejitve v prostoru in izpostavijo pričakovani problemi pri umeščanju v prostor.
(3) Predlogi izvedljivih variant se izdelajo v obliki idejnih rešitev. Za izvedljive se štejejo variante, ki so s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega vidika in ob upoštevanju okvirne investicijske vrednosti ocenjene kot smiselne in potencialno sprejemljive.
(4) Predlogom izvedljivih variant se območje določi tako, da se zajamejo območja, za katera se glede na razpoložljive podatke in strokovne podlage za pripravo pobude ocenjuje, da so potrebna za izvedbo prostorske ureditve, in območje, znotraj katerega morajo nosilci urejanja prostora dati smernice, druge razpoložljive podatke in strokovne podlage iz njihove pristojnosti upravljanja in načrtovanja, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev. Območja predlogov izvedljivih variant se v digitalni obliki določijo in prikažejo v obliki in na način, ki ga določajo tehnična pravila.

(1) Tekstualni del analize smernic vsebuje:
1. uvodno obrazložitev, ki vsebuje:
– predmet in namen analize smernic,
– opredelitev prostorske ureditve v skladu z drugo alinejo 1. točke prvega odstavka 8. člena in
– opredelitev ciljev prostorske ureditve;
2. seznam pridobljenih smernic in podatkov o nosilcih urejanja prostora, ki so smernice in podatke dali, z navedbo datumov njihove izdaje ali s podatki o datumu vročitve vloge, če ta niso bila izdana;
3. seznam pridobljenih predlogov, priporočil, usmeritev, mnenj in pobud javnosti (v nadaljnjem besedilu: predlogi javnosti) in podatkov o tem, kdo je predloge dal;
4. pojasnila glede upoštevanja:
– smernic nosilcev urejanja prostora in
– predlogov javnosti;
5. seznam potrebnih strokovnih podlag in manjkajočih podatkov ter predloge načina njihove pridobitve ali navedbo obsega s tem povezanih nalog;
6. ugotovitve o vseh nasprotujočih si javnih interesih, ugotovljenih v območju načrtovanja prostorske ureditve;
7. opis predlaganih variant z območji iz pobude, ki so na podlagi analize smernic ocenjene kot izvedljive, opis morebitnih dodatnih predlogov izvedljivih variant z območji ter opis predlogov za izločitev variant, ki na podlagi analize smernic niso izvedljive;
8. opis predlogov za potrebne optimizacije in usmeritev za nadaljnje načrtovanje variant v študiji variant.
(2) Grafični del analize smernic vsebuje:
– prikaz predlogov izvedljivih variant z območji na podatkih iz prikaza stanja prostora in
– prikaz območij nasprotujočih si interesov (problemska karta), ki za posamezno varianto izpostavi problematična območja z usmeritvami za nadaljnje načrtovanje variant na teh območjih.
(3) V prilogi analiza smernic vsebuje najmanj:
– smernice nosilcev urejanja prostora in predloge javnosti in
– povzetek za javnost, če se analiza smernic predstavlja javnosti.
(4) Pri določitvi števila izvodov analize smernic v analogni in digitalni obliki se upošteva po en izvod za sklic prostorske konference.

(1) Pri pripravi analize smernic se proučijo pridobljene smernice, podatki nosilcev urejanja prostora in predlogi javnosti in se ugotovi, katere podatke in strokovne podlage je treba še pridobiti ter se predlaga obseg s tem povezanih nalog. Glede na pridobljene smernice, podatke nosilcev urejanja prostora in predloge javnosti se preverijo v pobudi zastavljeni cilji prostorske ureditve in dopolnijo idejne rešitve tako, da se lahko oceni izvedljivost morebitnih predlogov za optimizacijo izvedljivih variant iz pobude ali predlogov novih variant ter opredelijo možnosti in način njihovega upoštevanja pri pripravi študije variant ali načrta. V povezavi s tem se dopolni osnutek problemske karte iz pobude, tako da se opredelijo tudi nasprotujoči si javni interesi v območju načrtovanja prostorske ureditve, ugotovljeni v fazi priprave analize smernic. Na podlagi dopolnjenih idejnih rešitev, predhodnih analiz in na njih temelječega vrednotenja in utemeljitve se opredelijo predlogi izvedljivih variant in njihovih območij in podajo usmeritve za nadaljnje načrtovanje v študiji variant.
(2) Analiza smernic se upošteva pri pripravi osnutka sklepa o pripravi načrta, pri oblikovanju odločitev prostorske konference in pri pripravi projektne naloge za izvedbo faze načrtovanja variant.

(1) Načrtovanje variant je proces interdisciplinarnega strokovnega dela, katerega rezultat je izbira najustreznejše variante prostorske ureditve. Rezultat tega dela je lahko tudi utemeljitev in obrazložitev ustreznosti ene rešitve.
(2) Oblika študije variant in način njene priprave je enak tudi, če se v njej utemeljuje, da se prostorska ureditev ne načrtuje v variantah.

(1) Strokovna podlaga za načrtovanje variant so podrobneje obdelane idejne rešitve. Te rešitve se vrednotijo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.
(2) Vsebine za vrednotenje se smiselno porazdelijo po posameznih strokovnih podlagah ali po poglavjih v študiji variant in se ne smejo podvajati, lahko pa se združujejo. Glede na obseg in zahtevnost prostorske ureditve se v projektni nalogi določi, ali se posamezne strokovne podlage za vrednotenje izdelajo kot samostojni elaborati ali kot poglavja v študiji variant.
(3) Če se vsebine za vrednotenje s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika izdelajo kot elaborati, vsebujejo najmanj:
1. kratko predstavitev problema, ciljev prostorske ureditve in izhodišč za njeno načrtovanje ter namen elaborata;
2. kratek opis obravnavanih variant;
3. opis metode z izhodišči in prioritetami za vrednotenje z obravnavanega vidika;
4. obravnavo področij posameznega vidika, ki vsebuje najmanj:
– opis in utemeljitev ciljev, meril, kazalnikov in vrednostnih lestvic z opisi predpostavk in značilnosti, ki so podlaga za razvrstitev variant v posamezni razred vrednostne lestvice,
– dopolnitev in nadgradnja predhodnih analiz in
– vrednotenje variant s posameznega vidika z opredelitvijo pričakovanih vplivov ali učinkov ter prednosti in slabosti z utemeljitvijo;
5. zaključne ugotovitve s predlogom in utemeljitvijo najprimernejše variante z obravnavanega vidika;
6. prikaze variant glede na vsebine, ki jih elaborat obravnava (tematske karte).
(4) Če se vsebine za vrednotenje s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika izdelajo kot poglavja v študiji variant, se vsebina iz prejšnjega odstavka smiselno prilagodi in porazdeli po vsebinah študije variant.
(5) Vsebine za vrednotenje s prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika vsebujejo tudi predlagane ukrepe, ki se preverijo, tehnično obdelajo in stroškovno ocenijo pri podrobnejši obdelavi idejnih rešitev in upoštevajo pri vrednotenju z ekonomskega vidika.
(6) Podlaga za vrednotenje z ekonomskega vidika so vsebine za vrednotenje iz prejšnjega odstavka in druge strokovne podlage in podatki, ki v skladu s pravili stroke določajo finančne in družbenoekonomske posledice posamezne variante.

(1) Podrobneje obdelane idejne rešitve so temeljna strokovna podlaga za vrednotenje prostorske ureditve s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.
(2) Podrobneje obdelane idejne rešitve vsebujejo enakovredno obdelane rešitve prostorske ureditve v natančnosti merila najmanj 1:5 000, s tehničnim poročilom, ki vsebuje tudi opredelitev in kratek opis rešitev za zmanjšanje ali preprečitev negativnih vplivov na okolje in druge ukrepe (npr. potrebne rušitve objektov, bistvene prilagoditve gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ipd.) z oceno vseh stroškov izvedbe ter z oceno potrebnega časa gradnje in možnosti etapne gradnje. Ocenijo se tudi stroški nepredvidenih del in možna tveganja pri izvedbi (kot posledica tveganosti ukrepa, geoloških in hidroloških razmer, zahtevnost tehnologije gradnje ipd.).
(3) Idejne rešitve se podrobneje obdelajo za vse variante, za katere je v sklepu o pripravi načrta določeno, da se obravnavajo v študiji variant.
(4) Za vse idejne rešitve se na podlagi tehničnih in tehnoloških pogojev določi območje, namenjeno izvedbi in obratovanju prostorske ureditve.
(5) Idejne rešitve in njihova območja ter tehnično poročilo se v postopku priprave študije variant dopolnjujejo v skladu z ugotovitvami vsebin za vrednotenje s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.

Pri vrednotenju s prostorskega vidika se obravnavajo za prostorsko ureditev bistvene prostorsko razvojne vsebine, kakor npr.:
– vplivi na regionalni razvoj: povezanost regionalnih središč z državnim središčem in večjimi središči sosednjih držav, medsebojna povezanost regionalnih središč, območja regionalne in nacionalne prepoznavnosti, prostorske ureditve regionalnega pomena, razvitost naselij (opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo, z državnimi funkcijami, z gospodarskimi conami regionalnega pomena in družbeno infrastrukturo, stanovanjskimi območji), razvitost podeželja (opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo, gospodarskimi conami, dostopnost) ipd.;
– razvoj dejavnosti: gospodarske dejavnosti, vključno z gospodarsko javno infrastrukturo, stanovanja, osrednje dejavnosti (storitve, družbene dejavnosti), šport in rekreacija, turizem in prostočasne dejavnosti, pridobivanje mineralnih surovin, kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje z vodami, energetika ipd.;
– fizične in morfološke značilnosti: povezave v prostoru, strukturne značilnosti naselja, naselja in njihov (fizični) razvoj, krajina (krajinska zgradba) ipd.;
– kulturne značilnosti prostora: kakovost bivalnega okolja, kulturna dediščina, zaznavne značilnosti prostora ipd.;
– druge, za prostorsko ureditev bistvene vsebine.

(1) Vrednotenje z varstvenega vidika se opravi kot strateško ocenjevanje vplivov variant prostorske ureditve na okolje.
(2) Če je za načrt treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, se izvede strateško ocenjevanje vplivov variant prostorske ureditve na okolje v okoljskem poročilu v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo).
(3) Če za načrt ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje, se izvede strateško ocenjevanje vplivov variant prostorske ureditve na okolje, pri katerem se obravnavajo za prostorsko ureditev bistvene varstvene vsebine, ob smiselnim upoštevanju vsebin, ki se obravnavajo, če je treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.

Pri vrednotenju s funkcionalnega vidika se obravnavajo za prostorsko ureditev bistvene funkcionalno tehnološke vsebine, kakor npr.:
– zahtevnost gradnje (tehnološki pogoji gradnje, organizacija gradbišča ipd.);
– čas in etapnost gradnje;
– učinkovitost obratovanja (prometna, energetska, transportno organizacijska, zaščitna ipd.);
– varnost obratovanja (prometna varnost, medsebojni vplivi prostorskih ureditev, možnosti poškodb ipd.);
– tveganje obratovanja (pričakovana razsežnost posledic nesreč pri obratovanju na naravno in grajeno okolje, zdravje ljudi ipd.);
– druge, za prostorsko ureditev bistvene vsebine.

(1) Vrednotenje z ekonomskega vidika temelji na finančni in ekonomski analizi, kjer se izdelajo pripadajoči izračuni za ugotavljanje učinkovitosti in presojo upravičenosti vsake od obravnavanih variant.
(2) Pri vrednotenju z ekonomskega vidika se zagotovi najmanj:
1. povzetek vrednotenja variant s prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika s povzetkom vseh vplivov, ki jih je mogoče ovrednotiti z denarjem (omilitveni ukrepi, pričakovani stroški sanacije vplivov med gradnjo in obratovanjem ipd.);
2. analizo stanja z določitvijo potreb in analizo tržnih možnosti, vključno z analizo za tiste dele dejavnosti, ki se tržijo ali izvajajo v okviru javne službe ali s katerimi se pridobivajo prihodki s prodajo proizvodov ali storitev;
3. analizo variant z oceno investicijskih stroškov za vse ureditve in ukrepe, ki jih je treba izvesti v okviru posamezne variante ter ocenjene koristi variant za ekonomsko dobo investicije;
4. analizo zaposlenih po posameznih variantah ter vpliva na zaposlovanje z vidika ekonomske in socialne strukture družbe;
5. okvirni časovni načrt izvedbe investicije z dinamiko investiranja po variantah;
6. okvirno finančno konstrukcijo posameznih variant z obvezno analizo o smiselnosti vključitve javno-zasebnega partnerstva;
7. izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov za posamezno varianto (doba vračanja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, relativna neto sedanja vrednost in količnik relativne koristnosti) ter opis tistih stroškov in koristi, ki jih ni mogoče ovrednotiti z denarjem;
8. analizo tveganja za vsako posamezno varianto z opredelitvijo in upoštevanjem kritičnih danosti v prostoru, pogojev gradnje in drugih pričakovanih problemov pri gradnji in obratovanju investicije (npr. tveganost ukrepa – geološke in hidrološke razmere, potrebne rušitve objektov, njihov obseg in število, promet med gradnjo, zahtevnost gradnje, čas gradnje, etapnost gradnje ipd.);
9. analizo občutljivosti izračunanih finančnih in ekonomskih kazalnikov za posamezno varianto z upoštevanjem ključnih vsebin, ki izhajajo iz analize tveganja;
10. druge, glede na vrsto investicije bistvene vsebine.

(1) Študija variant vsebuje naslednje vsebinske sklope:
– osnovni podatki in določitev variant,
– vrednotenje in primerjava variant,
– predlog najustreznejše variante in
– priloge.
(2) Vsebinski sklop z osnovnimi podatki in z določitvijo variant vsebuje:
1. uvodni del, ki vsebuje:
– predmet in namen študije variant,
– opredelitev prostorske ureditve v skladu z drugo alinejo 1. točke prvega odstavka 8. člena,
– opredelitev ciljev prostorske ureditve in
– kratko kronologijo dotedanjega postopka;
2. opis in prikaz obravnavanih variant z območji.
(3) Vsebinski sklop z vrednotenjem in primerjavo variant vsebuje:
1. predstavitev in obrazložitev metod, uporabljenih za vrednotenje po posameznih vidikih, in metod, uporabljenih za sintezno vrednotenje in medsebojno primerjavo variant;
2. vrednotenje variant po vseh vidikih, pripravljeno v obliki povzetkov vrednotenj po posameznih vidikih ali kot poglavja z obravnavanimi vidiki;
3. sintezno vrednotenje, ki vsebuje:
– opis in obrazložitev prednosti in slabosti posameznih variant po prostorskem, varstvenem, funkcionalnem in ekonomskem vidiku, vključno z opredelitvijo stopnje uresničitve ciljev,
– predstavitev ključnih meril, upoštevanih pri izboru predloga najustreznejše variante, in utemeljitev njihove pomembnosti in
– sintezno vrednotenje variant z zaključnimi ugotovitvami in opredelitev predloga najustreznejše variante z utemeljitvijo.
4. grafični prikaz z zbirno karto vseh primerjanih variant z območjem v primernem merilu na topografski geodetski podlagi in po potrebi druge prikaze, ki so pomembni z vidika utemeljitve predloga najustreznejše variante.
(4) Vsebinski sklop s predlogom najustreznejše variante vsebuje:
1. tekstualni del, ki vsebuje:
– opis predloga najustreznejše variante z območjem,
– obrazložitev predloga najustreznejše variante glede na sintezno vrednotenje in sprejemljivost v lokalnem okolju ter
– predloge za potrebne optimizacije in usmeritve za nadaljnje načrtovanje predloga najustreznejše variante v načrtu;
2. grafični del, ki vsebuje:
– prikaz predloga najustreznejše variante z območjem v analogni obliki na topografski geodetski podlagi s podatki iz prikaza stanja prostora, po potrebi tudi s podatki o zemljiških parcelah, ter
– glede na vrsto prostorske ureditve in glede na posebnosti prostora, v katerem se načrtuje, lahko tudi vzdolžne in prečne profile, značilne poglede, fotomontaže ipd.
(5) Študija variant v prilogah vsebuje:
1. podrobneje obdelane idejne rešitve iz 14. člena tega pravilnika;
2. vsebine za vrednotenje iz 15. do 18. člena tega pravilnika, če vrednotenje variant po posameznih vidikih v študiji variant vsebuje njihove povzetke;
3. poročilo o vključevanju javnosti in sprejemljivosti prostorske ureditve v lokalnem okolju, vključno s stališči do pripomb;
4. analizo smernic, dopolnjeno z odločitvami prostorske konference, ki se nanašajo na to dokumentacijo, ter z obrazložitvijo razlogov za morebitno neupoštevanje smernic; grafični del analize smernic se priloži ali dopolni, če je zaradi jasnosti tekstualnega dela to potrebno;
5. sklep o potrditvi dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 2. člena tega pravilnika, če je investitor uporabnik sredstev javnih financ;
6. obrazložitev presoje posledic na posamezna področja ter izpolnjena preglednica o tej presoji, ki jo kot sestavni del gradiva vlade določajo predpisi, ki urejajo poslovanje vlade;
7. seznam vseh upoštevanih podatkov in strokovnih podlag z navedbo virov in njihovega datuma;
8. povzetek za javnost.
(6) Glede na obseg študije variant se v projektni nalogi določi, ali naj študija variant vsebuje tudi izvleček vseh bistvenih vsebin. Izvleček vsebuje:
– uvodni del z opisom predmeta in namena študije variant,
– kratek opis obravnavanih variant ali utemeljitev rešitve, če variant ni bilo,
– ocene variant po posameznih vidikih, opis njihovih prednosti in slabosti ter njihova razvrstitev po primernosti,
– obrazložitev predloga najustreznejše variante glede na skupno vrednotenje in sprejemljivost v lokalnem okolju,
– opis in prikaz predloga najustreznejše variante z območjem in
– predloge potrebnih optimizacij in usmeritve za nadaljnje načrtovanje predloga najustreznejše variante v načrtu.
(7) Če se variante pridobijo z javnim natečajem, se v natečajno gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, uvrsti tudi analiza smernic iz 10. člena tega pravilnika, natečajne rešitve pa se ocenijo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.
(8) Za seznanitev javnosti in občin s študijo variant se pripravi predstavitveno gradivo, ki čimbolj nazorno prikazuje vse primerjane variante in predlog najustreznejše variante z območjem v primernem merilu (ureditvena situacija). Te se prikažejo:
– na topografski geodetski podlagi glede na vrsto prostorske ureditve in glede na posebnosti prostora, v katerem se načrtuje, lahko tudi na digitalnem ortofoto načrtu ali s podatki o zemljiških parcelah,
– z vzdolžnimi ali prečnimi profili in značilnimi pogledi, fotomontažami ipd., če je glede na vrsto prostorske ureditve to potrebno, ter
– če je glede na prostorsko ureditev to smiselno, tudi s predlogi potrebnih optimizacij in usmeritvami za nadaljnje načrtovanje predloga najustreznejše variante v načrtu.
(9) Pri določitvi števila izvodov študije variant v analogni in digitalni obliki se upošteva:
– najmanj po en izvod na občino za seznanitev javnosti in občin ter po en izvod za seznanitev javnosti, ki poteka na sedežu koordinatorja in pobudnika,
– po en izvod za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora in
– po en izvod za pošiljanje predloga najustreznejše variante v potrditev vladi.

(1) Na podlagi analize smernic, usmeritev za nadaljnje načrtovanje in usmeritev iz problemske karte se idejne rešitve podrobneje obdelajo tako, da se vsaka varianta iz sklepa o pripravi načrta enakovredno obdela. Na podlagi podrobneje obdelanih idejnih rešitev se opravi vrednotenje s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Pred tem se oblikuje enotna vrednostna lestvica, ki se uporabi za vrednotenje variant v okviru prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika vrednotenja, če je glede na prostorsko ureditev primerno, pa tudi v okviru ekonomskega vidika.
(2) Po posameznih vidikih se opredelijo področja obravnave, cilji, merila, kazalniki in vrednostne lestvice z opisi značilnosti, ki so podlaga za razvrstitev variant v posamezni razred vrednostne lestvice, na podlagi naslednjih izhodišč:
– področja obravnave so za prostorsko ureditev bistvene zaokrožene vsebinske celote (poglavja), kakor npr. dejavnost v prostoru (poselitev, turizem, kmetijstvo, gozdarstvo ipd.), okoljska sestavina (tla, relief, vegetacija, površinske vode ipd.), funkcionalno tehnična značilnost (npr. energetska učinkovitost ipd.) ali ekonomska vsebina;
– cilji opredeljujejo čemu se pri načrtovanju prostorske ureditve sledi oziroma kaj se prizadeva uresničiti; naravnani morajo biti na načrtovano prostorsko ureditev; varianta prostorske ureditve, ki v večji meri zagotavlja uresničevanje ciljev, je ustreznejša;
– merila so značilnost ali entiteta (obstoj nečesa) znotraj posameznega področja obravnave (npr. dostopnost do regionalnih središč ali gospodarskih con, vpliv na obstoječo in načrtovano poselitev, pomen za razvoj naselij v širšem območju; obstoj območij z varstvenimi režimi, obstoj ranljivih območij ipd.); predstavljajo okvir za presojo ustreznosti prostorske ureditve glede na zastavljene cilje; nanje se nanašajo kazalniki;
– kazalniki opisujejo spremembe v okviru posameznih meril; izražajo se s količinsko ali kakovostno opredeljenim podatkom, s katerim se lahko oceni vrsta, obseg, smer ali pomen spremembe ali učinka, ki ga bo povzročila prostorska ureditev, ali oceni smotrnost prostorskih ureditev z vidika donosnosti in drugih ekonomskih meril (npr. število objektov, ki se rušijo, število regionalnih središč, ki jih bo povezala prometnica, dolžina poteka prek vodovarstvenega območja, število prečkanj vodotokov, površina in pridelovalni potencial trajno zasedenih kmetijskih zemljišč, število območij in objektov kulturne dediščine, na katera ima prostorska ureditev vpliv, in stopnja razvrednotenja varovanih vrednot, obseg in način poseganja v poselitvena območja ipd.); kazalniki obsegajo kazalnike in kazalce v skladu s pravili ekonomske stroke; so podlaga za ugotavljanje, kako način in v kolikšni meri se s posamezno varianto prostorske ureditve uresničujejo zastavljeni cilji; prednost imajo količinsko merljivi kazalniki, za vsebine, kjer to ni mogoče, se uporabijo smiselni opisi in strokovne ocene (kakovostno merljivi kazalniki);
– vrednostne lestvice so imenske, urejenostne, razmične ali razmernostne lestvice ocen, s katerimi se lahko znotraj posameznega kazalnika, merila in področja obravnave razvrstijo posamezne variante prostorske ureditve glede njihove ustreznosti, ob upoštevanju vrste, obsega, smeri in pomena spremembe ali učinka, ki ga bo povzročila; praviloma se uporablja tri- ali petstopenjska lestvica;
– opisi značilnosti, ki so podlaga za oceno oziroma razvrstitev variant v posamezni razred vrednostne lestvice, omogočajo pregledno prirejanje ocen posameznim variantam; nanašajo se na določen obseg ali pomen spremembe ali učinka;
– razvrstitev v posameznih razred vrednostne lestvice se lahko dopolni z opredelitvijo vrstnega reda.
(3) Predlog najustreznejše variante s prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika temelji na rezultatih multikriterijske analize ali druge ustrezne metode vrednotenja ob upoštevanju vsebin, ki jih je mogoče ovrednotiti z denarjem, in vsebin, ki denarno niso merljive. Upoštevajo se vse, za določen vidik vrednotenja in glede na značilnosti prostorske ureditve bistvene vsebine. Za vrednotenje z ekonomskega vidika se na podlagi zbranih podatkov in ugotovitev vrednotenj iz 15. do 17. člena in morebitnih dodatnih informacij zagotovijo vsa potrebna izhodišča za preverjanje finančnih in ekonomskih posledic obravnavanih variant z analizo stroškov in koristi.
(4) Na podlagi rezultatov vrednotenja po vseh vidikih se izdela sintezno vrednotenje, s katerim se primerjajo vse obravnavane variante in poda predlog najustreznejše variante. V sinteznem vrednotenju se vrednotijo vsebine, ki jih je mogoče ovrednotiti z denarjem, in vsebine, ki denarno niso merljive. Predlog najustreznejše variante temelji praviloma na rezultatih multikriterijske analize, v kombinaciji z analizo stroškov in koristi ali pridobljenih z drugimi ustreznimi metodami.
(5) Pri določitvi vsebine in metode ter izvedbi sinteznega vrednotenja se upoštevajo naslednja izhodišča:
– zagotovijo se preglednost in objektivnost vsebine in metode sinteznega vrednotenja;
– metoda se predstavi kratko, jasno in razumljivo tudi širši strokovni javnosti;
– opredelijo in utemeljijo se ključni cilji prostorske ureditve in ključna merila, ki se upoštevajo pri sinteznem vrednotenju variant in določitvi predloga najustreznejše variante;
– izpostavijo se vsebine, ki jih je mogoče ovrednotiti z denarjem, in vsebine, ki denarno niso merljive;
– vsebine vrednotenja po posameznih vidikih se v skupnem vrednotenju ne smejo podvajati ali ponavljati na način, ki bi preveč poudaril pomen posamezne vsebine;
– predlagana najustreznejša varianta mora biti v danih pogojih optimalna rešitev, ki upošteva cilje prostorske ureditve in njeno funkcijo, sprejemljivost z vidika razvoja v prostoru in varstva okolja ter je sprejemljiva za lokalno okolje;
– če se prostorske ureditve ne načrtujejo v variantah, je predlog najustreznejše variante utemeljena rešitev.
(6) Predlogu najustreznejše variante se območje določi tako, da se zajamejo območja, za katera se glede na razpoložljive podatke in strokovne podlage za pripravo študije variant ocenjuje, da so potrebna za izvedbo prostorske ureditve, za njeno nadaljnje podrobnejše načrtovanje, izvajanje pripravljalnih del in ob upoštevanju možnih sprememb rešitev prostorske ureditve v fazi javne razgrnitve in obravnave načrta. Pri določitvi območja predloga najustreznejše variante se upoštevajo tudi območja, znotraj katerih lahko nosilci urejanja prostora določijo pogoje za podrobnejše načrtovanje predloga najustreznejše variante. Območja variant se v analogni obliki prikažejo v skladu z 2. točko četrtega odstavka prejšnjega člena. V digitalni obliki se območje variant določi in prikaže v obliki in na način, ki ga določajo tehnična pravila.
(7) Po opravljeni seznanitvi javnosti s študijo variant se pripravijo stališča do pripomb in predlogov, danih v okviru seznanitve javnosti in občin s predlogi upoštevanja utemeljenih pripomb in predlogov pri nadaljnjem delu. Pripravi se poročilo o vključevanju javnosti in sprejemljivosti prostorske ureditve v lokalnem okolju.
(8) Ob upoštevanju stališč do pripomb in predlogov iz prejšnjega odstavka se lahko spremenita ali dopolnita utemeljitev in obrazložitev ter se spremeni območje predloga najustreznejše variante in dodajo morebitni dodatni predlogi za nadaljnje optimizacije predloga najustreznejše variante v načrtu.

Načrtovanje potrjene variante je proces interdisciplinarnega strokovnega dela, katerega rezultat je sprejetje načrta.

(1) Načrt vsebuje prikaz in opis območja načrta. Območje načrta se v analogni obliki prikaže v skladu z 32. členom tega pravilnika, v digitalni obliki pa v obliki in na način, ki ga določajo tehnična pravila.
(2) Območje načrta se praviloma opiše tako, da se v tekstualnem delu načrta po katastrskih občinah, označenih z imenom in šifro, navedejo zemljišča s parcelnimi številkami, ki so v skladu z izdelanim geodetskim načrtom v skladu s predpisi, ki urejajo geodetski načrt (v nadaljnjem besedilu: geodetski načrt), v celoti ali deloma znotraj območja načrta. Zemljišča s parcelnimi številkami se navedejo ločeno za območja:
– načrtovane prostorske ureditve, vključno s površinami, potrebnimi za njeno nemoteno rabo (prostorska ureditev, za katero je bila dana pobuda),
– prostorskih ureditev, potrebnih za delovanje načrtovane prostorske ureditve (potrebna nova gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro, nadomestni habitati, območja za odvzem in deponiranje materiala, območja omejene rabe prostora, dostopne poti za vzdrževanje ipd.),
– prostorskih ureditev, potrebnih zaradi prilagoditev obstoječih prostorskih ureditev (deviacije obstoječe gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in drugih prostorskih ureditev ipd.) ter
– začasnih prostorskih ureditev, potrebnih le v času gradnje (gradbišča, dostopne poti v času gradnje, začasne deponije ipd.).
(3) Območja omejene rabe se določijo z načrtom, če v skladu s predpisi, ki urejajo področje posamezne prostorske ureditve, ni mogoče določiti ustreznega režima.
(4) Pri spremembah in dopolnitvah načrta ali če na podlagi načrta preneha veljati drug načrt, se izdela tudi prečiščen prikaz in opis območja spremenjenega ali v delu razveljavljenega načrta.

(1) Načrt vsebuje tudi prikaz in opis umestitve načrtovane prostorske ureditve v prostor. Ta se v analogni obliki opiše s prostorskimi izvedbenimi pogoji, prikaže pa v skladu s tretjim odstavkom 32. člena tega pravilnika.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji morajo biti določeni tako, da zaradi načrta ni onemogočeno izvajanje prostorskih aktov izven območja načrta.

(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti, lege, velikosti in oblikovanja posegov v prostor določajo:
– načrtovane objekte v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, in druge posege v prostor,
– dopustne dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo področje standardne klasifikacije dejavnosti,
– urbanistične, arhitekture in krajinsko arhitekturne rešitve s funkcionalno, tehnično in oblikovalsko zasnovo objektov in posegov v prostor,
– pogoje in usmeritve za projektiranje, gradnjo novih objektov ter za projektiranje, rekonstrukcijo in odstranitev novih in obstoječih objektov ter urejanje vseh drugih površin, vključno s pogoji za postavitev enostavnih ali nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost in izvedbo drugih del,
– pogoje in usmeritve za urejanje novih in obstoječih javnih in drugih skupnih površin,
– lego novih in obstoječih objektov na zemljišču, pri čemer se določijo tudi objekti, ki se jim spremeni namembnost ali se odstranijo, vključno z ureditvijo in rabo zemljišč odstranjenih objektov, ter
– tlorisne in višinske gabarite novih in obstoječih objektov, pripadajočih površin in pogoje za podrobnejše arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovanje.
(2) S pogoji iz prejšnjega odstavka se določijo tudi:
– območja in načini sanacije zemljišč, potrebni za izvedbo prostorske ureditve, ter raba in urejanje teh zemljišč po zaključeni gradnji in
– dopustna uporaba objektov in vseh drugih površin, na katerih je načrtovana prostorska ureditev, v času do začetka gradnje načrtovane prostorske ureditve.
(3) S pogoji iz prvega odstavka tega člena se lahko izrecno določi, da izvedba posameznih objektov druge gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo ter grajenega javnega dobra v območju načrta ni dopustna.

(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede potrebnih križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje se določijo kot rešitve ali pogoji in usmeritve glede potrebnih križanj ali prestavitev obstoječe ali načrtovane vodovodne, kanalizacijske, energetske in druge komunalne opreme ali gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter glede načina in obveznosti priključevanja načrtovanih prostorskih ureditev nanje.
(2) Pogoji glede potrebnih križanj ali prestavitev ter priključevanja prostorskih ureditev se nanašajo na:
– potek in zmogljivost novih ali prenovljenih priključkov,
– horizontalne in vertikalne odmike med posameznimi vodi ter način njihovega križanja ali približevanja ter
– tehnične usmeritve za projektiranje priključkov.

Pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se prikažejo in opišejo kot funkcionalne, tehnične in oblikovne rešitve prostorskih ureditev, ki se načrtujejo kot ukrepi celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja in razvoja krajinske prepoznavnosti, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, varovanja tal in zraka, pred prekomernim hrupom, smradom, tresljaji in sevanji ter glede na higienske in zdravstvene zahteve, ter kot pogoji ali zahteve za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam, pogoji ali zahteve za varčevanje z energijo, seizmološke, hidrološke in druge geotehnične zahteve kakor tudi ukrepi za zagotavljanje varnosti na ogroženih območjih, zahteve glede varstva pred požarom ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za dejavnost obrambe države, in določijo tehnične usmeritve za njihovo projektiranje in izvedbo na način, določen v 24. členu tega pravilnika.

(1) Parcelacija se v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, izvede v skladu z načrtom parcel iz načrta. Če vrsta prostorske ureditve to zahteva, tekstualni del načrta določi dodatna merila in pogoje za parcelacijo.
(2) Načrt parcel določi območje načrta in znotraj njega tudi območja v skladu z 22. členom tega pravilnika. Na načrtu parcel se poleg tehničnih elementov, ki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: tehnični elementi), omogočajo prenos območja načrta v naravo, lahko prikažejo tudi tehnični elementi, ki omogočajo prenos prostorske ureditve v naravo.
(3) Pri izdelavi načrta parcel se glede na vrsto prostorske ureditve upoštevajo predvsem:
– namen, velikost in zmogljivost prostorske ureditve, tako da se zagotovi pogoje za njeno nemoteno uporabo in vzdrževanje,
– možnosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– možnosti zagotavljanja dostopa do parcele,
– tlorisna zasnova in tipologija načrtovane pozidave,
– naravne danosti in značilnosti grajene strukture,
– omejitve za uporabo zemljišča, kadar so te določene s predpisi nosilcev urejanja prostora, ter
– lastniška in parcelna struktura zemljišč, pri čemer je treba omogočiti rabo sosednjih zemljišč in izvajanje obstoječih pravic.

(1) V načrtu se lahko določi etapnost izvedbe načrta ali posamezne prostorske ureditve.
(2) Če je etapnost izvedbe načrta predvidena, se jo določi tako, da so posamezne etape zaključene funkcionalne celote, ki lahko izpolnjujejo svoj namen tudi brez izgradnje drugih delov prostorske ureditve.

(1) V načrtu se določijo tudi drugi pogoji in zahteve za njegovo izvajanje, predvsem pa:
– druge obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju načrta (obveznosti v zvezi s predpisanimi spremljanji stanja, organizacijo gradbišča ter odvzemi in deponiranjem materiala ipd.),
– morebitna obveznost pridobitve posameznih projektnih rešitev z javnim natečajem,
– nadzor nad izvajanjem načrta.
(2) V načrtu se določijo tudi pogoji in zahteve za izvajanje načrta na podlagi projektnih pogojev, ki jih nosilci urejanja prostora podajo z dnem izdaje mnenja k predlogu načrta in so v skladu s 4. točko prvega odstavka 33. člena tega pravilnika v obvezni prilogi tega načrta.

(1) Tekstualni del načrta je uredba, s katero vlada sprejme načrt. Ob neskladnosti tekstualnega in grafičnega dela se uporablja tekstualni del načrta.
(2) Analogna oblika načrta se pripravi tako, da so tekstualni del, grafični del načrta in njegove obvezne priloge vezane kot knjiga, in tako, da vezava onemogoča dodajanje ali odvzemanje listov. Analogne oblike osnutka in predloga načrta ni treba vezati kot knjigo. Če je dokumentacija obsežnejša, se jo zveže v več delih, ki morajo biti označeni z zaporednimi številkami.
(3) Sprejeti načrt se na naslovni strani platnice in na hrbtu vseh delov opremi z nazivom načrta in z datumom, ko ga je sprejela vlada.
(4) Sprejeti načrt vsebuje notranje naslovne liste, ki vsebujejo:
– naslovni list z nazivom načrta, navedbo organa, ki je načrt sprejel, z njegovim žigom in z datumom sprejetja načrta na vladi,
– naslovni list s podatki o pobudniku in koordinatorju, investitorju, izdelovalcu načrta in morebitnih podizvajalcih in sodelavcih, izdelovalcih vseh strokovnih podlag in odgovornem vodji izdelave načrta s podpisom in identifikacijsko številko odgovornega prostorskega načrtovalca,
– izjavo izdelovalca načrtovalca, da je načrt izdelan v skladu z državnim strateškim prostorskim aktom in predpisi, ki veljajo na območju načrta ali se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev, opremljeno z njegovim podpisom in osebnim žigom, ter
– kazalo vsebine načrta.
(5) Na začetku grafičnega dela načrta se vstavi kazalo vsebine grafičnega dela z grafičnimi načrti, na začetku obveznih prilog pa kazalo vseh obveznih prilog načrta. Pred prilogo iz 4. točke prvega odstavka 33. člena tega pravilnika se vstavi seznam nosilcev urejanja prostora, ki so sodelovali pri pripravi načrta s seznamom pridobljenih smernic, mnenj, danih pogojev za podrobnejše načrtovanje in projektnih pogojev z navedbo datumov njihove izdaje ali s podatki o datumu vročitve vloge, če ta niso bila izdana.

(1) Tekstualni del načrta vsebuje naslednja poglavja:
1. splošne določbe, v katerih se:
– opiše podlaga za pripravo načrta,
– navede, ali je bil skupaj s postopkom priprave načrta izveden tudi postopek presoje vplivov na okolje in če ni bil izveden, ali ni bil izveden, ker se z načrtom niso načrtovali posegi v okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali ni bil izveden, ker ni bilo mogoče zagotoviti vseh vsebin za predpisane podlage, potrebne za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje,
– navedejo datum izdelave, številka načrta in izdelovalec načrta ter
– opiše vsebina načrta;
2. načrtovane prostorske ureditve, kjer se navedejo vse prostorske ureditve, ki se načrtujejo z načrtom;
3. območje načrta v skladu z drugim odstavkom 22. člena tega pravilnika;
4. prostorski izvedbeni pogoji za izvedbo prostorske ureditve, pri čemer se ti določijo za vsako prostorsko ureditev v skladu s 24. do 29. členom tega pravilnika;
5. dopustna odstopanja, če so dovoljena;
6. nadzor nad izvajanjem načrta;
7. prehodna ureditev in uveljavitev načrta.
(2) Če je posamezna vsebina določena in prikazana v grafičnem delu tako podrobno, da je s tekstualnim delom ni treba dodatno določiti, se v tekstualnem delu načrta navede le napotilo na ustrezni grafični prikaz.
(3) Pri spremembah in dopolnitvah načrta ali če na podlagi načrta preneha veljati drug načrt, se izdela tudi prečiščeno besedilo tekstualnega dela spremenjenega ali v delu razveljavljenega načrta.

(1) Grafični del načrta vsebuje naslednje grafične prikaze:
1. prikaz območja načrta in prostorske ureditve v širšem prostoru s prikazom povezav s sosednjimi območji,
2. prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor,
3. prikaz območja načrta z načrtom parcel in
4. prikaz območja načrta za objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Prikaz območja načrta in prostorske ureditve v širšem prostoru s prikazom povezav s sosednjimi območji se izdela na topografski karti ali digitalnem ortofoto načrtu kot pregledna situacija načrtovane prostorske ureditve. Prikazuje območje načrta s shematskim prikazom načrtovane prostorske ureditve.
(3) Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor se izdela na geodetskem načrtu, kakor je v skladu s predpisi, ki urejajo geodetski načrt, predviden za pripravo prostorskih načrtov. Na njem se prikažejo vsebine iz 24. do 26. in 28. člena tega pravilnika. Umestitev prostorske ureditve se prikaže na:
– ureditveni situaciji načrtovane prostorske ureditve,
– ureditveni situaciji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra (križanja ali prestavitve gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje) ter,
– odvisno od prostorske ureditve, tudi na prečnih in vzdolžnih prerezih ter pogledih.
Ureditvene situacije se lahko prikažejo tudi skupaj, če je ob tem zagotovljena ustrezna čitljivost.
(4) Prikaz območja načrta z načrtom parcel se izdela na geodetskem načrtu, ki vsebuje samo podatke o zemljiških parcelah. Na prikazu območja načrta z načrtom parcel se prikažejo vsebine iz 22. in 27. člena tega pravilnika. Če je zaradi jasnosti ali ustrezne orientacije to smiselno, se na tem prikazu shematsko in v manj vidni barvi prikaže tudi načrtovana prostorska ureditev. Koordinate tehničnih elementov se v fazi predloga načrta, ki ga koordinator in pobudnik pošljeta v sprejetje vladi, pripišejo na prikaz ali pa se priložijo takoj za prikazom kot seznam.
(5) Prikaz območja načrta za objavo v Uradnem listu Republike Slovenije se izdela kot prikaz območja načrta s podatki in v merilu, prilagojenem pogojem objave v digitalni obliki Uradnega lista Republike Slovenije. Ta prikaz se izdela za obravnavo predloga načrta na vladi in se objavi skupaj s tekstualnim delom načrta v Uradnem listu Republike Slovenije, k načrtu pa se ne prilaga.
(6) Merilo prikaza območja načrta in prostorske ureditve v širšem prostoru s prikazom povezav s sosednjimi območji je odvisno od obsežnosti načrtovane prostorske ureditve, vendar ne sme biti manjše od merila 1:50 000. Prikaz območja načrta in prostorske ureditve v širšem prostoru naj ne bi bil manjši od 1:50 000 in praviloma ne večji od 1:10 000. Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor in prikaz območja načrta z načrtom parcel se izdelata najmanj v merilu 1:5 000. Posamezne prostorske ureditve v prikazu umestitve prostorske ureditve v prostor se lahko prikažejo tudi podrobneje. Ne glede na merilo prikaza območja načrta z načrtom parcel morajo biti na njem številke parcel jasno čitljive.
(7) Za obsežnejše prostorske ureditve se vsebine grafičnega prikaza lahko prikažejo na ločenih grafičnih listih. V tem primeru mora legenda vsakega grafičnega lista vsebovati tudi shematski prikaz položaja posameznega grafičnega lista glede na celotno prostorsko ureditev in območje načrta. Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor in prikaz območja načrta z načrtom parcel se lahko prikažeta na istem grafičnem listu, če je to glede čitljivosti smiselno.
(8) Vsak izris grafičnega prikaza mora biti opremljen s številko grafičnega lista, nazivom načrta, nazivom grafičnega prikaza in morebitnim podnaslovom (situacije, prerezi, pogledi ipd.), legendo tistih sestavin, ki so na izrisu prikazane, orientacijo grafičnega izrisa (praviloma sever–jug), oznako merila, datumom izdelave faze načrta ter datumom izdaje certifikata geodetskega načrta in številko geodetskega načrta.
(9) Grafični prikazi, ki so zaupni, morajo imeti zapisano oznako zaupnosti.
(10) Pri spremembah in dopolnitvah načrta ali če na podlagi načrta preneha veljati drug načrt, se izdela tudi prečiščene prikaze grafičnega dela spremenjenega ali v delu razveljavljenega načrta.

(1) Načrt ima naslednje obvezne priloge:
1. izvleček iz državnega strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje, s shematskim prikazom zasnove prostorskega razvoja širšega območja prostorske ureditve;
2. prikaz stanja prostora za obravnavano območje s prikazano mejo območja načrta, iz katerega je razvidno stanje podatkov in režimov v času priprave posamezne faze načrta;
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve načrta, pri čemer se navede seznam naslovov vseh strokovnih podlag z navedbo številke projekta, datuma izdelave in izdelovalca strokovne podlage, strokovne podlage pa se k načrtu praviloma priložijo le v digitalni obliki; k načrtu se priložijo predvsem naslednje strokovne podlage:
– študija variant,
– geodetski načrt s certifikatom,
– podrobnejše tehnične rešitve iz 35. člena tega pravilnika in
– strokovne podlage v zvezi z analizo in preprečitvijo negativnih vplivov na okolje, npr. hidrološko-hidravlična analiza v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ipd.;
4. smernice, morebitni pogoji za podrobnejše načrtovanje, mnenja in projektni pogoji nosilcev urejanja prostora s pojasnili glede njihovega upoštevanja, z navedbo datumov njihove izdaje ali s podatki o datumu vročitve vloge, če ta niso bila izdana, ki se pripravijo v analizi smernic;
5. obrazložitev in utemeljitev načrta, ki vsebuje predvsem:
– pojasnila v zvezi z razlogi za pripravo načrta,
– obrazložitev in utemeljitev prostorske ureditve, v kateri se opiše kronologija postopka s kratko predstavitvijo ključnih dogodkov, ki so vplivali na potek postopka in oblikovanje rešitev, vključno v zvezi z načinom pridobitve variant ali rešitve,
– poročilo o vključevanju javnosti in sprejemljivosti prostorske ureditve v lokalnem okolju ves čas postopka priprave načrta, ki vsebuje predloge upoštevanja utemeljenih pripomb in predlogov javnosti iz analize smernic, študije variant in osnutka načrta, poročila o vključevanju javnosti in ocene variant ali rešitve glede sprejemljivosti v lokalnem okolju, stališča do pripomb in predlogov javnosti in občin ter druga poročila o izvedenih posvetih ali delavnicah,
– usmeritve za določitev enot urejanja prostora in območij podrobnejše namenske rabe prostora v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: enote urejanja prostora in območja podrobnejše namenske rabe prostora) v skladu s 34. členom tega pravilnika;
6. povzetek za javnost;
7. okoljsko poročilo, če se je skupaj s pripravo načrta izvedel tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje, sicer se rešitve v zvezi s preprečitvijo negativnih vplivov na okolje obrazložijo v obrazložitvi in utemeljitvi iz 5. točke tega odstavka;
8. poročilo o vplivih na okolje in okoljevarstveno soglasje, če se je skupaj s pripravo načrta izvedel tudi postopek presoje vplivov na okolje;
9. s sklepom potrjena investicijska zasnova v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, če je investitor uporabnik sredstev javnih financ, ki se izdela, če so bile na podlagi podrobnejših strokovnih podlag ter javne razgrnitve osnutka načrta ugotovljene take spremembe, da je treba pred izdelavo investicijskega programa ponovno preveriti upravičenost v predlogu načrta načrtovane potrjene variante.
(2) Obvezne priloge načrta morajo biti na vpogled javnosti na sedežu koordinatorja v vseh fazah priprave in veljavnosti načrta.

(1) V obvezni prilogi iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena se opišejo tudi usmeritve za določitev enot urejanja prostora in območij podrobnejše namenske rabe prostora. Pri njihovi pripravi se upoštevajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(2) Načrt poda usmeritve za določitev ene enote urejanja prostora in ene podrobnejše namenske rabe prostora. Glede na vsebino načrta lahko načrt poda usmeritve za določitev več enot urejanja prostora ali več manjših območij znotraj posamezne enote urejanja prostora in več območij podrobnejše namenske rabe prostora. Pri tem se upošteva:
– funkcionalna zaokroženost načrtovane prostorske ureditve,
– enovitost prostorskih izvedbenih pogojev in
– območja v skladu s 22. členom tega pravilnika.
(3) Usmeritve za določitev enot urejanja prostora in območij podrobnejše namenske rabe prostora se prikažejo, če je to zaradi jasnosti opisa potrebno. Pri tem se upoštevajo enotni grafični znaki v skladu s predpisi, ki določajo vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta. V digitalni obliki se usmeritve za določitev enot urejanja prostora in območij podrobnejše namenske rabe prostora prikažejo v obliki in na način, ki ga določajo tehnična pravila.

(1) Za najustreznejšo varianto ali rešitev se ob upoštevanju morebitnih pogojev za podrobnejše načrtovanje izdelajo podrobnejše tehnične rešitve in druge podrobnejše strokovne podlage iz 4. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: podrobnejše strokovne podlage). Te rešitve vključujejo tudi rešitve novih ali prenovljenih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, objektov in posegov v prostor, ki se načrtujejo kot ukrep ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Te rešitve vsebujejo tudi opis in prikaz območja, namenjenega izvedbi in obratovanju prostorske ureditve.
(2) Če se skupaj s postopkom priprave načrta izvede postopek presoje vplivov na okolje, se podrobnejše tehnične rešitve pripravijo najmanj z vsebino, kakor je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, določena za idejni projekt, pri tem pa se navedejo le tisti lokacijski podatki, ki so glede na namen te strokovne podlage smiselni in potrebni. Če se skupaj s postopkom priprave načrta postopek presoje vplivov na okolje ne izvede, se podrobnejše tehnične rešitve lahko pripravijo najmanj z vsebino, kakor je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, določena za idejno zasnovo.
(3) Na podlagi tako pripravljenih podrobnejših tehničnih rešitev in podrobnejših strokovnih podlag se izdela osnutek načrta s prostorskimi izvedbenimi pogoji za umestitev prostorske ureditve v prostor. Podrobnejše tehnične rešitve se v postopku priprave osnutka načrta dopolnjujejo v skladu z ugotovitvami podrobnejših strokovnih podlag.
(4) Po opravljeni seznanitvi javnosti z osnutkom načrta se pripravijo stališča do pripomb in predlogov, danih v okviru seznanitve javnosti in občin s predlogi upoštevanja utemeljenih pripomb in predlogov pri nadaljnjem delu. Pripravi se poročilo o vključevanju javnosti in sprejemljivosti prostorske ureditve v lokalnem okolju.
(5) Na podlagi stališč do pripomb iz prejšnjega odstavka, se podrobnejše tehnične rešitve in podrobnejše strokovne podlage dopolnijo. Izdela se predlog načrta.
(6) Po sprejemu načrta se izdela sprejeti načrt.

(1) Osnutek načrta vsebuje:
– tekstualni del, razen prečiščenega opisa območja iz četrtega odstavka 22. člena tega pravilnika in prečiščenega besedila iz tretjega odstavka 31. člena tega pravilnika,
– grafični del, razen prečiščenega prikaza območja iz četrtega odstavka 22. člena tega pravilnika, koordinat tehničnih elementov iz četrtega odstavka 32. člena tega pravilnika in prečiščenih prikazov iz desetega odstavka 32. člena tega pravilnika, ter
– vse obvezne priloge, razen investicijske zasnove iz 9. točke prvega odstavka 33. člena tega pravilnika.
(2) Za seznanitev javnosti in občin z osnutkom načrta se pripravi predstavitveno gradivo, ki čimbolj nazorno prikazuje prostorsko ureditev z območjem v primernem merilu (ureditvena situacija). Te se prikažejo:
– v obliki pregledne karte prostorske ureditve na digitalnem ortofoto načrtu,
– podrobneje prikazane prostorske ureditve po območjih seznanitev javnosti in občin na digitalnem ortofoto načrtu ter
– če je glede na prostorsko ureditev ali glede na posebne značilnosti prostora, v katerem se načrtuje, to potrebno, tudi z vzdolžnimi ali prečnimi profili in značilni pogledi, fotomontažami ipd.
(3) Če se skupaj s postopkom priprave načrta postopek presoje vplivov na okolje ne izvede, mora za seznanitev javnosti in občin grafični del osnutka načrta ter predstavitveno gradivo vsebovati tudi zbirno karto vseh primerjanih variant in predlog najustreznejše variante z območjem v skladu s prvo alinejo osmega odstavka 19. člena tega pravilnika.
(4) Pri določitvi števila izvodov osnutka načrta v analogni in digitalni obliki se upošteva najmanj po en izvod za vsako občino za seznanitev javnosti in občin ter po en izvod za seznanitev javnosti, ki poteka na sedežu koordinatorja in pobudnika.

(1) Predlog načrta, ki ga koordinator pošlje državnim nosilcem urejanja prostora, da k njemu podajo mnenja, vsebuje vse obvezne priloge, ki so določene za osnutek načrta. Za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora se k predlogu načrta priloži tudi analiza smernic, dopolnjena z odločitvami prostorske konference, ki se nanašajo na to dokumentacijo, ter z obrazložitvijo razlogov za morebitno neupoštevanje smernic ali pogojev za podrobnejše načrtovanje predloga najustreznejše variante ali rešitve. Grafični del analize smernic se priloži ali dopolni, če je za jasnost tekstualnega dela to potrebno. Po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora se ta in pridobljeni projektni pogoji priložijo k analizi smernic.
(2) K predlogu načrta, ki ga koordinator in pobudnik pošljeta v sprejetje vladi, se priložijo:
– prečiščen prikaz in opis območja iz četrtega odstavka 22. člena tega pravilnika,
– prečiščeno besedilo iz tretjega odstavka 31. člena tega pravilnika,
– koordinate tehničnih elementov iz četrtega odstavka 32. člena tega pravilnika,
– prečiščeni prikazi iz desetega odstavka 32. člena tega pravilnika,
– s sklepom potrjena investicijska zasnova v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, če je investitor uporabnik sredstev javnih financ in če je bila investicijska zasnova izdelana, in
– obrazložitev presoje posledic na posamezna področja ter izpolnjena preglednica o tej presoji, ki jo kot sestavni del gradiva vlade določajo predpisi, ki urejajo poslovanje vlade.
(3) Pri določitvi števila izvodov predloga načrta v analogni in digitalni obliki se upošteva:
– po en izvod za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora in
– po en izvod za pošiljanje predloga načrta v sprejetje vladi.

(1) Sprejeti načrt se izdela v vsebini in obliki iz 30. do 33. člena tega pravilnika. Priloži se mu kopija uredbe, objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Pri določitvi števila izvodov sprejetega načrta v analogni in digitalni obliki se upošteva število občin in upravnih enot, na območju katerih je načrtovana prostorska ureditev, ter število elaboratov, ki jih prevzameta pobudnik in investitor. Temu številu se prištejeta po dva izvoda v analogni in digitalni obliki za hranjenje načrta pri koordinatorju ter dva izvoda v digitalni obliki za organa, pristojna za izdajo upravnih dovoljenj in za nadzor nad izvajanjem načrta v okviru ministrstva, pristojnega za prostor.
(3) Sprejeti načrt mora biti na krajih, določenih z uredbo, na vpogled v digitalni in analogni obliki z dnem uveljavitve uredbe o njegovem sprejetju.

(1) Občina, ki namerava načrtovati prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju načrta, v pobudi vladi opredeli območje, na katerem namerava načrtovati, tako, da ga je mogoče določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru. Območje, na katerem namerava načrtovati, v pobudi opiše tako, da po katastrskih občinah navede zemljišča s parcelnimi številkami, ki so v celoti ali deloma znotraj tega območja, prikaže pa tako, da je na podatkih o zemljiških parcelah v primernem merilu razviden položaj tega območja glede na območje načrta. V digitalni obliki občina območje, na katerem namerava načrtovati, prikaže v obliki in na način, ki ga za prikaz območja načrta v digitalni obliki določajo tehnična pravila. Občina za zemljišča v območju, na katerem namerava načrtovati, priloži k pobudi tudi opis in prikaz spremembe stanja v zemljiškem katastru, iz katerega je razvidno zemljiško katastrsko stanje zemljišč v času sprejetja načrta glede na stanje na dan priprave pobude ter opis in prikaz položajne usklajenosti zemljišč glede na zemljiški kataster.
(2) Občina, ki je s soglasjem vlade načrtovala prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju načrta in je na območju načrta sprejela občinski prostorski akt, pošlje po sprejetju takega akta območje, na katerem je načrtovala, v digitalni obliki na način iz prejšnjega odstavka vladi, da lahko ta s spremembo in dopolnitvijo načrta ugotovi, ali načrt zaradi takega občinskega prostorskega akta v določenem delu preneha veljati. Občina za zemljišča v območju, na katerem je načrtovala, priloži tudi opis in prikaz spremembe stanja v zemljiškem katastru, iz katerega je razvidno zemljiško katastrsko stanje zemljišč v času izdaje soglasja vlade glede na stanje na dan sprejetja občinskega prostorskega akta ter opis in prikaz položajne usklajenosti zemljišč glede na zemljiški kataster.

Če je bil dokument identifikacije investicijskega projekta v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, izdelan in potrjen pred uveljavitvijo tega pravilnika, pobuda v prilogi vsebuje ta, s sklepom potrjen dokument. V tem primeru pobuda obravnava tudi variante prostorske ureditve, obravnavane v tem dokumentu.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta ter o načinu priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave (Uradni list RS, št. 99/07 in 80/10 – ZUPUDPP).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.