Na podlagi 61. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 107/10), ter 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1) je Občinski svet Občine Žirovnica na 8. redni seji dne 27. 10. 2011 sprejel

Tehnični pravilnik določa pogoje za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije. Vsebina pravilnika:
I. Splošne določbe
II. Načrtovanje in tehnična izvedba objektov in naprav za odvajanje odpadnih vod javnega značaja
III. Objekti na kanalizacijskem sistemu in njihova uporaba
IV. Kanalizacijski priključki
V. Vzdrževanje kanalskega omrežja in objektov
VI. Končne določbe
V primerih, ko na noben način ni mogoče izpolniti zahtev iz tega tehničnega pravilnika, izda izvajalec javne službe, na predlog projektanta ali izvajalca del, podan v obliki elaborata, soglasje na predloženo tehnično rešitev, ali sam predpiše drugo ustreznejšo tehnično rešitev.

Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji v Občini Žirovnica se mora upoštevati za vsa območja na katerih se izvajajo storitve javne službe v skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica. V pravilniku uporabljeni pojmi so identični pojmom iz odloka.

Ta pravilnik predpisuje in opredeljuje tehnične normative za projektiranje, način izvedbe, uporabe in vzdrževanje naprav za odvajanje komunalnih in padavinskih voda kanalizacijskega sistema.

Poleg določil tega pravilnika je potrebno upoštevati tudi vse veljavne zakone, pravilnike in predpise, ki urejajo tovrstno dejavnost. Prav tako je potrebno upoštevati določila vseh standardov tega področja, še posebej SIST EN 1610 – vgradnja kanalov.

Ta pravilnik je obvezen za vse udeležence pri planiranju, projektiranju, v upravnih postopkih, gradnji in uporabi kanalizacijskega omrežja.

Načrtovanje javne kanalizacije mora upoštevati naslednje pogoje in načela:
– Trase kanalizacijskih vodov morajo zagotavljati najoptimalnejše rešitve gradnje javne kanalizacije tako s finančnega vidika kot tudi z vidika priključevanja objektov;
– Kanalizacijski sistemi se projektirajo v ločenem sistemu, izjemoma lahko v mešanem sistemu (predvsem ob rekonstrukcijah in obnovah obstoječega mešanega sistema) kjer je že obstoječ mešan sistem, ločitev pa ni možna ali ni smiselna, kar je potrebno opredeliti v projektni dokumentaciji. Na območjih kjer se gradi samo fekalna kanalizacija je potrebno v idejni zasnovi opredeliti rešitve odvoda meteornih vod z javnih površin;
– Zagotavljati mora potrebno zaščito zdravja ljudi, podtalnice, vodotokov in predvideti način čiščenja odpadne vode;
– Trase morajo v največji možni meri potekati po javnih površinah (ceste, poti, javne zelenice …);
– Vsi objekti na območju trase javne kanalizacije morajo imeti prikazane situacije priklopov;
– Padci javne kanalizacije morajo biti določeni tako, da omogočajo normalno odtekanje odpadnih vod in preprečujejo nabiranje usedlin in zadrževanje le-teh na dnu kanalov;
– Hidravlični izračun: količina odvedene vode je osnova za dimenzioniranje sistema in objektov;
– Polnitev kanala naj bo pri kanalizaciji ločenega sistema (za komunalne vode) maksimalno 50 % profila, za kanalizacijo mešanega tipa in meteorno kanalizacijo pa 70 %;
– Projekti črpališč morajo vsebovati gradbeni, strojno tehnološki in elektro del;
– Uskladitev načrtovane trase javne kanalizacije z ostalimi komunalnimi vodi mora biti taka, da je ob primeru okvare možen strojni izkop. Na lokacijah, kjer tega ni možno zagotoviti, je potrebno infrastrukturne vode nad kanalom položiti v prehodni kolektor, zaščitno cev ali kineto;
– Upoštevati je potrebno geološko sestavo tal, poplavna območja, podtalnico, statično nosilnost kanala;
– Izkopi morajo biti dimenzionirani tako, da je zagotovljeno strokovno in varno vgrajevanje cevovodov;
– Najmanjša začetna globina kanalov za komunalno odpadno vodo je 1.4 m za dimenzijo cevi nad 300 mm;
– Najmanjša začetna globina meteornega kanala je 0,8 m;
– Najmanjši profil cevi javne kanalizacije je 200 mm;
– Najmanjši profil tlačnega voda je 80 mm;
– Določiti je potrebno material za posteljico, stranski zasip, glavni zasip, določiti debeline plasti, način in stopnjo utrjevanja glede na statični izračun cevovoda in predlagati material za vgrad­njo;
– V popisu del morajo biti upoštevana vsa predvidljiva dela.

Vrste projektne dokumentacije:
– Idejna zasnova (IDZ), katere namen je pridobitev projektnih pogojev oziroma soglasij pristojnih soglasodajalcev;
– Idejni projekt (IDP), katerega namen je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del, ki se izdela le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če to izrecno pisno zahteva investitor;
– Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), katerega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja;
– Projekt za izvedbo (PZI), katerega namen je za izvedbo gradnje;
– Projekt izvedenih del (PID), katerega namen je pridobitev uporabnega dovoljenja in vzpostavitev katastra novozgrajene kanalizacije.
Podrobnejša vsebina posamezne projektne dokumentacije je določena v predpisu, ki predpisuje vsebino projektne dokumentacije.
Poleg le-te je v PID-u je potrebno v opisnem delu navesti: vgrajeni material cevi, jaškov, pokrovov in proizvajalce le-teh, svetle mere cevi in jaškov, dolžine kanalov, število vgrajenih jaškov in število priklopov. V grafičnem delu: koordinate jaškov, kote pokrovov, kote dna jaškov, kote priklopov in stacionaže direktnih priklopov.

Za gradnjo in obnovo javne komunalne infrastrukture je zahtevana uporaba gradbenih proizvodov, ki imajo pridobljene ustrezne listine o skladnosti na podlagi veljavnih harmoniziranih standardov, ki so navedeni v seznamu le-teh in njihova uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov za nameravano uporabo ter so označeni z znakom CE, ali gradbenih proizvodov, za katere so tisti, ki so dali proizvod na trg (proizvajalci, uvozniki) pridobili slovensko tehnično soglasje (ETA), ali gradbenih proizvodov, ki so skladni s slovenskimi tehničnimi predpisi in slovenskimi standardi. Vsi vgrajeni gradbeni materiali (cevi, revizijski jaški, pokrovi) in ostali polizdelki, ki se vgrajujejo v objekt morajo vsebovati vtisnjene ali na drug način razvidne podatke, iz katerih je mogoče razbrati in slediti poreklo materiala (serijska številka, tip, število šarže).
Cevi javne kanalizacije morajo biti iz atestiranih materialov, z možnostjo vgradnje na način, ki zagotavlja vodotesnost. V hidravličnem izračunu mora biti podana potrebna dimenzija cevi (DN) notranjega premera. Pri izbiri materiala za cevi je potrebno upoštevati statične obremenitve cevi, hidravlične zahteve, sestavo tal, višino podtalnice, poplavno območje, življenjsko dobo, abrazivnost, odpornost na mehanske, kemične in druge vplive (npr. pri čiščenju kanalov) ter možnost izdelave enostavnih naknadnih priključkov.
Cevi javne kanalizacije morajo imeti, glede na pogoje vgradnje, ustrezno obodno togost, ta je najmanj SN 8. Materiali morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev.

Revizijski jaški naj bodo locirani na sredini cestišča ali med kolesnicami. Vgrajujejo se na mestih, kjer se menja naklon, smer, profil kanala in kjer se združujeta dva ali več kanalov. Največji dovoljeni razmik dveh jaškov na medsebojni razdalji je 50 m. Svetli premer jaška do globine 2 m je minimalno premera 80 cm, pri večji globini pa premera 100 cm. Za priključevanje hišnih priključkov in drugih kanalov mora dno jaška imeti izdelane koritnice. V primeru, ko je višinska razlika med vtočnim in iztočnim kanalom večja od 0,5 m je potrebno zgraditi kaskadni jašek s suhim izlivom ali vgraditi vrtinčni jašek. Pri izbiri materiala za jaške je potrebno upoštevati statične obremenitve, hidravlične zahteve, sestavo tal, višino podtalnice, poplavno območje. Jaški morajo biti atestirani. Priporočena je vgradnja jaškov, katerih zgornji del se zaključuje s konusom.
Izbran material za jaške mora omogočati enostavno priključevanje cevi in zagotavljati vodotesnost spojev.

Pokrovi jaškov javne kanalizacije morajo imeti zaklep in tesnilo proti ropotu, kolikor so vgrajeni v povozno površino. Nosilnost pokrovov in vrsta materiala je pogojena z namembnostjo in lego kanala v prostoru. Dovoljena je vgradnja atestiranih pokrovov min. dimenzij 60 cm okrogle oblike. Okvir pokrova mora biti vdelan v armirano betonski venec debeline 20 cm. Pokrovi na gramoznih ali peščenih površinah morajo biti zaščiteni pred vsipom materiala iz okolice v jašek. Na kanalizacijskem sistemu mora biti nameščeno ustrezno število takih pokrovov, da omogočajo prezračevanje kanalizacije.
Pokrovi jaškov morajo po gradnji ostati vidni. Izjeme so mož­ne le pod posebnimi pogoji, ki jih v obliki soglasja izda izvajalec.

Zasipni material: posteljica, stranski zasip, glavni zasip, debeline plasti in način in stopnja utrjevanja glede na statični izračun cevovoda in predlagan material za vgradnjo mora biti v skladu s standardom SIST EN 1610.

Vgrajevanje materialov se izvaja po navodilih proizvajalca kanalskih cevi in v skladu s projektom in standardom SIST EN 1610. Polaganje kanalizacijskih cevovodov se izvaja na osnovi specifikacije proizvajalca cevi. Za kanale, kjer so s statičnim izračunom ugotovljene večje obremenitve na cev, se izvede obbetoniranje kanalskih cevi do potrebne višine.

Križanja kanalizacije z drugimi podzemnimi instalacijami načeloma potekajo pravokotno na os kanalizacije. Izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije z drugimi instalacijami lahko manjši, vendar ne manj kot 45°. Horizontalne odmike določa standard SIST EN 805. Minimalni horizontalni odmik od stene kanalske cevi do druge instalacije je 0,4 m, svetli odmik osi pa 1,0 m. Minimalni vertikalni odmik od temena kanalizacijske cevi do ostalih komunalnih naprav je 0,6 m. Minimalni horizontalni odmik od dna cevi do temeljev objekta je 1,5 m oziroma temelji objektov statično ne smejo vplivati na kanalsko cev.
Križanja in odmiki javnega kanala od drugih komunalnih objektov in naprav se izvaja v odmikih, ki zagotavljajo možnost strojnega izkopa v primeru rekonstrukcij in drugih potrebnih posegov na omrežju.

Izvajalec gradnje javne kanalizacije je pred tehničnim prevzemom objektov in naprav dolžan le-to očistiti in odstraniti vse odpadke iz jaškov in vgrajenih kanalizacijskih cevi. Pred tehničnim prevzemom objektov je potrebno za novozgrajeni kanal opraviti preizkus vodotesnosti sistema z vodo ali zrakom po standardu SIST EN 1610, kar velja tudi za rekonstrukcijo posameznega kanala. Preizkus lahko opravi za to usposobljeno – akreditirano podjetje.

Namen objektov na kanalizacijskem sistemu je zagotovitev nemotene uporabe, delovanja, kontrole čiščenja in vzdrževanja sistema.

Črpališča se gradijo tam, kjer ni mogoč ali ekonomsko upravičen gravitacijski odvod. Urejen mora biti dostop za specialna vozila do črpališča. V črpališčih se za nivojska stikala uporabi hidrostatične sonde, ali po kvaliteti njim podobna nivojska stikala. Črpališča morajo imeti urejeno prezračevanje. Elektro omarica z instrumenti in opremo za kontrolo napajanja objekta je locirana v neposredni bližini objekta po zahtevah elektro-distributerja. Zagotoviti je potrebno ukrepe, ki preprečujejo nastanek kondenza v elektro omarici.
Črpališča morajo biti izvedena tako, da v primeru izpada električne energije ali okvare, ne pride do zalitja črpališča. Imeti morajo prostornino vsaj za 1h izračunanega max. dotoka v črpališče, po prejemu javljanja napake. Imeti morajo urejeno brezžično povezavo (GSM modem), ki v primeru okvare ali izpada električne energije napako javi dežurnemu na Centralni čistilni napravi Jesenice. Iz sporočila o napaki mora biti, poleg časa nastanka napake, razvidna tudi vrsta napake:
– minimalni nivo – suhi tek
– maksimalni nivo
– izpad napajanja
– zaščita motorja (bimetal).
Zmogljivost črpalk se določi na osnovi maksimalnega dotoka v črpališče. Črpališče mora imeti vsaj dve črpalki, ki morata biti tako dimenzionirani, da ena črpalka lahko prečrpa vse odtočne količine. Črpalki sta montirani na nerjavečem vodilu. Delovanje črpalk v črpališču je izmenično, istočasno delujeta le v izjemnih primerih. Delovni volumen črpalnega jaška mora biti takšen, da je število vklopov črpalk v skladu z njihovimi karakteristikami. Določiti je potrebno maksimalno dopustno hitrost v tlačnem vodu in naprej dolvodno v gravitacijskem vodu. V primeru, da je dolžina tlačnega voda več kot 50 m, je potrebno vgraditi čistilni kos. Upoštevati je potrebno tlačna nihanja v tlačnem vodu vsled vklopa in izklopa črpalk. Najmanjša dimenzija tlačnega voda je 80 mm. Najmanjša globina tlačnega voda je 0,8 m. Uporaba rezalnih nožev na črpalkah ni dovoljena. Ugodnejša je oprema črpališča z večjim številom obratovalnih ur gibljivih in pomičnih delov strojne opreme na dobo rednih remontov. Objekt je fizično varovan z ograjo.

Razbremenilniki so objekti, ki služijo razbremenjevanju kanalizacijskega sistema ob močnejšem dežju. Projektirani morajo biti tako, da zagotavljajo odvod prvega onesnaženega vala do čistilne naprave.

Zadrževalni bazeni so objekti, ki začasno zadržujejo odvod padavinske vode. Pri projektiranju je potrebno upoštevati predvsem sledeče parametre: dotok, gravitacijski iztok, maksimalni iztok in način čiščenja.

Lovilci lahkih tekočin se vgrajujejo z namenom izločitve lahkih tekočin, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijsko omrežje. Dimenzionirani in izdelani morajo biti v skladu s standardom SIST EN 858. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Določitev kriterijev za gradnjo lovilcev olj je opredeljena v predpisu, ki predpisuje emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Lovilci maščob se vgrajujejo z namenom izločitve maščob, ki jih ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Izdelani morajo biti po veljavnih standardih. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci maščob morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Uporabnik mora imeti izdelan poslovnik za lovilec maščob ter mora voditi evidenco predaje maščob pooblaščenemu prevzemniku. Vgradnja lovilcev maščob v gostinskih lokalih in ostalih objektih, kjer se pripravlja hrana, je obvezna.

Peskolovi se vgrajujejo z namenom preprečitve vnosa peska in drugih usedljivih snovi v kanalizacijo.

Čistilna naprava (v nadaljevanju: ČN) za čiščenje odpadne vode mora zadostiti naslednjim zahtevam:
– upoštevati se morajo veljavni predpisi in standardi;
– čistilna naprava ne sme biti preobremenjena;
– ne sme predstavljati nevarnosti za zdravje in življenje ljudi;
– naprava ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij;
– morebitne nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti najnižje;
– upoštevana projektirana uporabna doba objektov in naprav mora biti 30 let za gradbene objekte in 10 let za elektrostrojno opremo;
– upoštevana mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov;
– omogočeno mora biti povečanje oziroma sprememba procesov na objektih in napravah;
– dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega delovanja mora biti zmanjšana na minimum;
– poraba električne energije mora biti racionalna;
– v projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata.
Pri projektiranju je poleg veljavnih predpisov in standardov potrebno upoštevati:
– vse ČN se načrtujejo tako, da omogočajo predpisane učinke glede odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin;
– načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje;
– za dimenzioniranje hidravličnega dela ČN, biološkega dela ČN ter sekundarnih usedalnikov je potrebno upoštevati 85 % vrednost pretoka in biološke obremenitve na dotoku na ČN;
– za izračunavanje obratovalnih stroškov, porabe kemikalij in določitev snovnih bilanc je treba upoštevati 65 % vrednost pretoka in biološke obremenitve na dotoku na ČN;
– vse naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti vgrajene tako, da je dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim izkoristkom;
– kjer je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije in vzdrževanja;
– zagotovljeno mora biti vzorčenje odpadne vode na dotoku in iztoku iz naprave, oziroma iz katerega koli mesta, ki so potrebna za kontrolo procesa in emisij;
– zagotovljeno mora biti varno čiščenje in vzdrževanje;
– zagotovljen mora biti varen dostop k objektom in napravam.

Male komunalne ČN so naprave za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov (PE), v katerih se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:
– s prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5;
– v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6;
– v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7;
– z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom;
– z napravo za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
Mejni vrednosti parametrov odpadne vode iz male komunalne ČN naprave sta določeni v predpisu, ki predpisuje emisije snovi pri odvajanju odpadne iz malih čistilnih naprav, in sicer za parameter KPK (150 mg O(2)/l) in parameter BPK(5) (30 mg O(2)/l).
Prve meritve in obratovalni monitoring, kot storitev javne službe, zagotavlja izvajalec lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za vsako malo komunalno čistilno napravo, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe, ali jo upravlja druga oseba.
Za malo komunalno ČN z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto prvih meritev in obratovalnega monitoringa izdela ocena obratovanja male komunalne ČN, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne ČN skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja naprave izdela izvajalec javne službe za vsako malo komunalno ČN ne glede na to, ali malo komunalno ČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga oseba.
Upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne službe redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa.
Upravljavec male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od 50 PE, mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do zunanje stene stavbe. Priključek je v lasti uporabnika. Grajen mora biti iz atestiranih materialov in mora biti vodotesen.

Minimalna dimenzija hišnega priključka je 160 mm. Položen mora biti tako, da je zaščiten pred vplivom zmrzovanja. Po izvedbi priključka obstoječega objekta se greznica izprazni in opusti.
Praviloma padci pri hišni kanalizaciji ne smejo biti manjši od 1,0 % in ne večji od 3 %. Vsak uporabnik mora zgraditi revizijski jašek na svojem zemljišču.
Kota priključka na javno kanalizacijo:
– za mešane sisteme – vrh temena cevi javne kanalizacije,
– za ločene sisteme – 5 cm nad dnom cevi,
– odpadne vode iz kletnih prostorov, ki so globji od javne kanalizacije se preko hišnega črpališča vodijo v javno kanalizacijo.

Ob novogradnji se priključki lahko izvedejo v revizijske jaške, izjemoma po dogovoru z izvajalcem javne službe lahko tudi direktno na cev. Pri obstoječi starejši kanalizaciji (betonske cevi) pa samo v jaške. Priključek na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe ali usposobljen izvajalec del pod nadzorom predstavnika izvajalca javne službe.
Lastnik kanalizacijskega priključka je dolžan upravljavcu predati geodetski posnetek izvedenega priključka.

Na kanalizacijo ni mogoče priključiti objektov, kjer je iz varnostnih razlogov potreben zaprt krožni tok industrijske vode in tudi ne objektov za vzrejo živine (gnojevka …).
Na mešano in fekalno kanalizacijo ni dopustno priključevanje podtalne vode, drenažne vode, vode iz izvirov in ponikovalnic.
Če mejne vrednosti škodljivih oziroma nevarnih snovi v odpadni vodi presegajo vrednosti določene s predpisi, je potrebno pred priključitvijo glede na prekoračene parametre zgraditi: čistilno napravo, lovilec lahkih tekočin, lovilec maščob in merilno mesto.
Kolikor je, kljub obstoječemu mešanemu sistemu javne kanalizacije, možno izvesti odvod komunalnih odpadnih in padavinskih vod ločeno, se interna kanalizacija uporabnika obvezno izvede ločeno.

Izvajalec zagotavlja upravljanje in vzdrževanje le za tisto omrežje, objekte in naprave na njem, ki so v lasti lokalne skupnosti.

Vzdrževanje se izvaja na osnovi:
– programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za območje Občine Žirovnica,
– administrativne dokumentacije izvajalca javne službe, ki vsebuje letne, mesečne in podrobnejše načrte del.

Redno vzdrževanje se izvaja na osnovi izdelane tehnično operativne in administrativne dokumentacije izvajalca javne službe.
Na magistralnih, primarnih in sekundarnih zbiralnikih odpadnih vod se izvaja:
– sistematični pregled in čiščenje javne kanalizacije (fekalna, meteorna in mešana)
– praznjenje skupinskih greznic
– deratizacija javne kanalizacije
– analize odpadnih vod
– strojno čiščenje
– manjša popravila jaškov, zamenjava poškodovanih pokrovov, krpanje asfalta okoli pokrovov in podobno
– večja vzdrževalna dela.
Na objektih se izvaja:
– kontrola razbremenilnikov visokih vod
– kontrola črpališč.

Večja vzdrževalna dela se izvajajo na osnovi tehnične dokumentacije:
– točkovna popravila, popravila odsekov med revizijskimi jaški in popravila objektov,
– generalna popravila objektov in kanalskih cevovodov.

Izredno – intervencijsko vzdrževanje v primeru trenutnih poškodb, nalivov ali motenj v funkcioniranju kanalskega omrežja se izvaja v smislu odmašitve kanalizacije oziroma povečanja pretočnosti kanala, črpanja iz poplavljenih prostorov, v primeru porušitve pa intervencijskega popravila.

Kontrola stanja kanalskega omrežja se izvaja za zagotavljanje pravočasnega in učinkovitega rednega čiščenja, na kanalskih objektih pa za vzdrževanje pravilnega obratovanja:
– obsega podrobne preglede stanja in funkcionalnosti kanalskih vodov in objektov,
– vzdrževanje sistema aparatur za merjenje in registracijo dogajanj v omrežju (meritve pretokov, kvalitete vode, pojavov plinov, nadzor dotokov v sistem, določitev sušnega odtoka, nadzor nad kakovostjo, količino in pogostnostjo emisij na izpustnih mestih večjih onesnaževalcev ...),
– zbiranje pripomb strokovnih služb ter uporabnikov za pravočasno planiranje posegov na omrežju.

Investicijsko vzdrževanje se izvaja na podlagi letnega programa del, ki ga potrdi lastnik infrastrukture.

Vsi predhodni pogoji in izdana soglasja izvajalca javne službe ostanejo v veljavi do zaključka upravnih postopkov in veljavnosti soglasij.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.