Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in skladno z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod R297B Šenčur–Cerklje na Gorenjskem (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Priloga k tej uredbi je del grafičnega dela državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta.
(3) Državni prostorski načrt je v septembru 2011 pod številko projekta 560/10 izdelal Razvojni center PLANIRANJE, d. o. o., Celje.

(1) Ta uredba določa prikaz in opis območja načrta, prostorske izvedbene pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, prostorske izvedbene pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, prostorske izvedbene pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v analogni obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Šenčur in Cerklje na Gorenjskem.
(3) S postopkom priprave tega državnega prostorskega načrta ni bil izveden postopek presoje vplivov na okolje. S tem državnim prostorskim načrtom se niso načrtovali posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje.

(1) S tem državnim prostorskim načrtom se načrtuje:
– izgradnja prenosnega plinovoda R297B velikosti DN 100 mm do vključno DN 200 mm z načrtovanim delovnim tlakom 50 bar, z delovnim pasom, od odcepa Šenčur (km 0 + 000) do merilno regulacijske postaje (v nadaljnjem besedilu: MRP) Cerklje (km 2 + 870) z vsemi objekti in ureditvami (odcep in oddajna čistilna naprava, MRP in sprejemna čistilna naprava s priključki na gospodarsko javno infrastrukturo in anodnim ležiščem),
– izvedba kabelske kanalizacije optičnega kabla za prenos podatkov ob celotni dolžini trase prenosnega plinovoda,
– območja dovoznih cest,
– območja prestavitev objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture,
– ureditev delovišča in
– vse druge ureditve, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.
(2) Načrtovana prostorska ureditev obsega površine prenosnega plinovoda R297B Šenčur–Cerklje na Gorenjskem z energetskimi objekti in površine, potrebne le med izvajanjem del – območje delovišča.

(1) Območje državnega prostorskega načrta se nahaja v občinah Cerklje na Gorenjskem in Šenčur in je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene k prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
(2) V območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka se v skladu z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča, na katerih se izvedejo posegi, navedeni v 3. členu te uredbe, s parcelnimi številkami v naslednjih katastrih občinah:
– k. o. Šenčur (2119): 1117, 1118, 1119, 1125, 1126, 1292, 1295/1, 1296, 1298/1, 1298/2, 1298/3, 1298/4, 1370, 1371/1, 1371/3, 1372/1, 1372/3, 1372/4, 1372/5, 1372/6, 1373, 1374, 1375, 1376, 1377, 1378, 1387/1, 1389/1, 1390, 1394, 1407, 1408/1, 1411/1, 1413/1, 1414/1, 1414/2, 1414/4, 1435/1, 1436/1, 1438/1, 1454, 1768/1, 1770, 1774, 1778/1,1779, 1780/1, 1780/2, 1781, 1782, 1784, 1785/1, 1785/2, 1785/3, 1785/4, 1786/2, 1787, 1788/1, 1893/2, 1896/1, 1902/2, 1908/31, 1913/1, 1914/1, 1915/1, 1924/3, 1925/1, 1945/1;
– k.o. Luže (2107): 1120/2 1121/2, 1122/2, 1123/2, 1124, 1125, 1126, 1127, 1128, 1130, 1133/1, 1134, 1135, 1136, 1207/1, 1207/2, 1208, 1209, 1210/3;
– k.o. Velesovo (2108): 1700/1, 1700/2, 1700/3, 1741/1, 1742/3, 1742/4, 1742/5.
(3) Območje državnega prostorskega načrta vključuje naslednja zemljišča ali dele zemljišč za gradnjo odcepa Šenčur in MRP Cerklje s parcelnimi številkami:
– k. o. Šenčur (2119): 1126, 1147 (odcep Šenčur);
– k.o. Velesovo (2108): 1700/1 (MRP Cerklje).
(4) Parcele iz tega člena so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta – grafični načrt 3: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.

V območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča na območju prostorskih ureditev odcepa Šenčur, zemljišče na območju MRP Cerklje in sprejemne čistilne naprave s priključki na gospodarsko javno infrastrukturo in anodnim ležiščem, namenska raba se opredeli za območje energetske infrastrukture;
– zemljišča na območju prostorskih ureditev, povezanih z izgradnjo prenosnega plinovoda R297B in kabelske kanalizacije za prenos podatkov ob celotni dolžini trase prenosnega plinovoda, ter prestavitev objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, na katerih se po izvedenih posegih vzpostavi prejšnje stanje, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra;
– zemljišča na območju dovoznih cest in na območjih prestavitev objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, namenska raba se ne spremeni, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(1) Trasa prenosnega plinovoda R297B poteka od odcepa Šenčur z obstoječega prenosnega plinovoda Vodice–Britof (km 0 + 000) jugovzhodno od industrijske cone Šenčur, v odmiku približno 80,00 m severno od avtoceste A2 Karavanke–Obrežje. Od odcepa poteka proti severu preko kmetijskih površin, prečka gozd in poteka po severni strani gozdnega roba. V nadaljevanju se po južni strani izogne stanovanjski hiši z odmikom približno 60,00 m. V nadaljevanju poteka skozi gozd proti vzhodu in prečka lokalno cesto LC 390072 Šenčur–Voklo in dovozno cesto. Od tu naprej zavije proti severu vzhodno ob dovozni cesti do glavne ceste GII 104/1136 Kranj–Spodnji Brnik, ki jo prečka vzhodno od obstoječega krožišča glavne ceste GII 104/1136 in lokalne ceste LC 390072 Šenčur–Voklo. Trasa se nadaljuje po kmetijskih površinah proti vzhodu z odmikom približno 25,00 m severno od glavne ceste GII 104/1136. Zahodno od obstoječe stanovanjske hiše prečka Beleharjevo cesto in se umakne stanovanjski hiši po severni strani z odmikom približno 35,00 m. Trasa se nadaljuje po kmetijskih površinah in skozi gozd do območja MRP Cerklje (km 2 + 870), ki je locirana v jugozahodnem vogalu poslovne cone L8, poslovni kompleks Brnik.
(2) Dolžina trase prenosnega plinovoda je približno 2 870 m.

(1) Prenosni plinovod se zgradi iz medsebojno, z varjenjem spojenih jeklenih cevi premera DN 100 mm do vključno DN 200 mm in z različnimi debelinami sten, izračunanimi z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda:
– osnovna izvedba prenosnega plinovoda, načrtovani faktor f(0)=0,6;
– izvedba prenosnega plinovoda s povečano varnostjo 1. stopnje, načrtovani faktor f(0)=0,5;
– izvedba prenosnega plinovoda s povečano varnostjo 2. stopnje, načrtovani faktor f(0)=0,4.
(2) Prenosni plinovod se zgradi za največji pretok Qmax = 10.000 Sm3/h in načrtovani tlak p(načrtovani) = 50 bar.
(3) Lega cevovodov in vseh drugih njegovih elementov v zemlji mora biti posebej označena, da je nad plinovodom mogoč nadzor. 50,00 cm nad plinovodno cevjo se položi opozorilni trak za prenosni plinovod. Trasa prenosnega plinovoda se označi na vseh prehodih cest in na mestih loma trase plinovoda. Pri prehodih komunikacij v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi, zračne oznake pa vzdolž vse trase na razdalji približno 0,5 km, praviloma na lomih.
(4) V sklopu katodne zaščite prenosnega plinovoda so ob plinovodu nameščeni tudi anodno ležišče in stalna merilna mesta za nadzor nad katodno zaščito in njeno vzdrževanje, določena s projektno dokumentacijo.
(5) Ozemljitev objektov na trasi prenosnega plinovoda se izvede tako, da se ograja platoja odcepa in oddajne čistilne postaje (v nadaljnjem besedilu: OČP) Šenčur ter na platoju MRP in sprejemne čistilne postaje (v nadaljnjem besedilu: SČP) Cerklje v primerni razdalji zveže z ozemljitvijo. Pri polaganju ozemljila je pomembno, da se ne veže na plinovodne cevi v zemlji. Ozemljiti je treba tudi nadzemne dele prenosnega plinovoda.
(6) Ob prenosnem plinovodu se po celotni dolžini položi kabelska kanalizacija za prenos podatkov za potrebe nadzora delovanja plinovodnega sistema v cevi PEHD premera 2x50 mm, ki se položi praviloma v skupni jarek ob plinovodni cevi in označi z opozorilnim trakom.
(7) Zaradi poteka trase prenosnega plinovoda znotraj vplivnega območja letališča Jožeta Pučnika Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: JPL), kjer v oddaljenosti približno 300,00 m od pristajalno-vzletnega praga prečka vzletno priletno ravnino letališča, se v fazi projektiranja, izvedbe in obratovanja upoštevajo dodatni varnostni ukrepi:
– prenosni plinovod je načrtovan s povečano stopnjo varnosti, to je večja debelina stene cevi, načrtovana je povečana stopnja odpornosti izolacije;
– na odseku trase prenosnega plinovoda med točkama z oznako AV1 in AV2, kjer ta poteka po vzletno-priletni ravnini letališča, se plinovodna cev položi s prekritjem v višini 2,00 m;
– v primeru vzdrževalnih del, ki obsegajo izpihovanje prenosnega plinovoda, je o tem treba obvestiti ustrezno službo za zračni promet in se po potrebi o vzdrževalnih delih časovno uskladiti.

(1) Pri izkopu jarka za prenosni plinovod je načelno treba upoštevati naklon 80° v zemljini III. kategorije in 90° v skalnatem terenu in izkopavati z naklonom, ki zagotavlja stabilnost glede na vrsto zemljine in dejanske razmere na terenu. Če zemljina tega ne dopušča, je treba jarek razpirati ali ga izkopati s stranicami pod dejanskim kotom notranjega trenja zemljine, ki ga določi geolog na terenu.
(2) Pri izkopu jarka je treba ločevati zemljino glede na njeno kakovost tako, da ne pride do mešanja humusa z drugo zemljino. Jarek je treba zasipati z izkopanim materialom, če je ta primeren, tako da je čim bolj ali popolnoma vzpostavljeno prvotno stanje zemljine.
(3) V času gradnje prenosnega plinovoda je treba paziti, da ne pride do posedanja obstoječih asfaltnih in drugih utrjenih površin vzdolž jarka zaradi obremenitve z mehanizacijo.
(4) Pred namestitvijo je treba cevi razmestiti po trasi na lesene podstavke.
(5) Na delih prečkanja prometne infrastrukture in v bližini objektov se prenosni plinovod praviloma polaga z metodo podvrtavanja.
(6) Cevi se polagajo v izkopani jarek na peščeno posteljico. Minimalna višina prekritja prenosnega plinovoda je 1,10 m, merjeno od zgornjega roba cevi, do končno utrjenega terena.

(1) Na platoju odcepa Šenčur z oznako R297B in OČP Šenčur se zgradi plato in plinovodna instalacija v obsegu:
– ograjeni plato nepravilne oblike v izmeri približno 15,40 x 19,00 m, površine približno 250 m²;
– odcepni sklop na obstoječem prenosnem plinovodu R29 Vodice–Britof;
– OČP na prenosnem plinovodu R297B;
– povezovalni vodi do največ 200 mm proti OČP;
– dostopna pot do platoja in poti do posameznih delov opreme, namenjene vzdrževalcem, s povezavo na javno cesto.
(2) Na platoju odcepa Šenčur in OČP Šenčur se zaradi vzletno-priletne ravnine letališča JPL v fazi projektiranja, izvedbe in obratovanja upoštevajo dodatni varnostni ukrepi:
– na lokaciji odcepa se vgradi instalacija, ki v primeru havarije na prenosnem plinovodu R297B ali na platoju odcepa samodejno zapre dotok plina v plinovod R297B;
– večja debelina stene cevi znotraj platoja odcepa;
– v primeru vzdrževalnih del, ki obsegajo izpihovanje prenosnega plinovoda, je o tem treba obvestiti ustrezno službo za zračni promet in se po potrebi o vzdrževalnih delih časovno uskladiti.
(3) Postavi se ograja skupne višine najmanj 2,20 m v odmiku približno 1 m od posestne meje. Meteorne vode s tlakovanega platoja se speljejo v ponikovalnico, meteorne vode s parkirnih površin se preko lovilca olj speljejo v ponikovalnico.

(1) Na platoju MRP in SČP Cerklje se zgradijo plato, objekt in plinovodna instalacija v obsegu:
– ograjeni plato nepravilne oblike v izmeri približno 18,00 x 21,60 m, površine približno 365 m²;
– SČP na prenosnem plinovodu R297B, vključno s filter-separatorjem;
– objekt MRP Cerklje, ki je namenjena redukciji tlaka zemeljskega plina s 50 na 4 bar z ogrevanjem. Objekt je pritličen, tlorisne dimenzije so 12,00 x 6,60 m. Stene so armiranobetonske, streha je ravna ali dvokapna z naklonom, ki omogoča odvodnjavanje;
– dostopna pot do platoja in poti do posameznih delov opreme, namenjene vzdrževalcem.
(2) Postavi se ograja skupne višine najmanj 2,20 m v odmiku približno 1,00 m od posestne meje. Meteorne vode s strehe objekta in tlakovanega platoja se speljejo v ponikovalnico, meteorne vode s parkirnih površin se speljejo v ponikovalnico preko lovilca olj.
(3) Za napajanje z električno energijo se izvede nizkonapetostni (v nadaljnjem besedilu: NN) električni priključek od objekta Blaherjeva cesta št. 51 do objekta MRP. Izvede se katodna zaščita. Za priključitev objekta na telekomunikacijsko (v nadaljnjem besedilu: TK) omrežje se izvede TK vod od obstoječega omrežja do MRP Cerklje.

(1) Delovni pas, potreben za gradnjo prenosnega plinovoda, sega praviloma 5,00 m levo od osi plinovoda (namenjen odlaganju izkopanega materiala) in 7,00 m desno od osi plinovoda (namenjen prehodu mehanizacije, varjenju in polaganju plinovoda v jarek). Na območju objektov in drugih ovir na trasi se širina delovnega pasu prilagodi dejanskim razmeram na terenu, ki se upoštevajo pri izvajanju gradbenih del in namestitvi plinovodne cevi.
(2) Za gradbiščne objekte, odlaganje gradbenega in montažnega materiala se zagotovi delovišče med glavno cesto GII 104/1136 Kranj–Spodnji Brnik in traso prenosnega plinovoda vzhodno od Beleharjeve ceste. Velikost začasne gradbiščne površine, ki bo ograjena z gradbiščno ograjo, je približno 3 500 m2.
(3) Ureditev gradbišča, delovišča (delovnih površin) ali odlagališča zunaj delovnega pasu ni dovoljena.
(4) Med gradnjo se pred poškodovanjem ali uničenjem varujejo objekti in območja kulturne dediščine. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne potekajo gradbiščne poti in obvozi, vanje se ne premakne gospodarska javna infrastruktura in ne odlaga material.
(5) Zagotovijo se pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda ob morebitnem katastrofalnem izlitju onesnaževal (naftnih derivatov, olja) na območju gradnje – takojšnje izčrpavanje onesnaževal z onesnaženega območja, takojšen intervencijski izkop onesnaženega dela zemljine in odvoz onesnažene zemljine na odlagališče posebnih odpadkov.
(6) Po končanih delih mora biti na vseh gradbiščnih površinah vzpostavljeno prvotno stanje.

(1) Material se prevaža po obstoječih javnih cestah, razvoz cevi pa poteka po delovnem pasu.
(2) Pri gradnji prenosnega plinovoda nastane presežek materiala od izkopa in zamenjave izkopanega materiala s kvalitetnejšim, zaradi vgradnje drenažnih materialov v jarek v količini približno 0,35 m³ na meter plinovoda, kar je približno 1000 m³. Presežek materiala se uporabi za izvedbo objektov na načrtovanem plinovodu:
– za izvedbo nasipov za plato odcepa Šenčur in plato MRP Cerklje;
– izravnavanje v okviru delovnega pasu prenosnega plinovoda.
(3) Morebitni presežek materiala od izkopa, ki se ne porabi za izvedbo objektov na prenosnem plinovodu, se lahko uporabi kot gradbeni material ali se odpelje na urejene deponije.

(1) Po gradnji se zagotovi rehabilitacija terena. Zato je treba ohranjati naravne značilnosti prostora in ustvarjeno kulturno krajino z značilno parcelno strukturo, izmenjavo kultur in členjenostjo obdelovalnih površin. Ustrezna sanacija posega se izdela v načrtu krajinske arhitekture.
(2) Travne površine se zasejejo z avtohtonimi rastlinami (senenim drobirjem).
(3) Strukturne spremembe se kažejo predvsem pri izgradnji plinovoda skozi gozd, kjer se s poseko ustvari koridor. Poseke drevesne in grmovne vegetacije se izkrčijo v zaokroženih linijah tako, da ima novi gozdni rob videz naravno oblikovanega gozdnega roba. Poseke se po končani gradnji uredijo z oblikovanjem novega gozdnega roba tako, da se zasadijo avtohtone grmovnice in nižje drevesne vrste s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo do varnostnega pasu, ki je 5,00 m na vsako stran plinovoda, v varnostnem pasu se omogoči rast zeliščne podrasti in grmovnic s plitvim koreninskim sistemom.

Na območju državnega prostorskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in prepisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje plinovodov, dovoljena postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožnih cestnih objektov,
– pomožnih energetskih objektov,
– pomožnih TK objektov,
– pomožnih komunalnih objektov.

(1) Načrtovani prenosni plinovod na več mestih prečka državne in lokalne ceste ter poti:
– dovozno cesto z oznako C1 v stacionaži prenosnega plinovoda 0 + 300 km;
– lokalno cesto LC390072 Šenčur–Voklo z oznako C2 v stacionaži prenosnega plinovoda 0 + 540 km;
– makadamsko cesto z oznako C3 v stacionaži prenosnega plinovoda 0 + 590 km;
– glavno cesto GII 104/1136 Kranj–Spodnji Brnik z oznako C4 v stacionaži prenosnega plinovoda 0 + 850 km;
– makadamsko pot z oznako C5 v stacionaži prenosnega plinovoda 1 + 270 km;
– dovozno cesto z oznako C6 v stacionaži prenosnega plinovoda 1 + 460 km;
– dovozno cesto z oznako C7 v stacionaži prenosnega plinovoda 2 + 050 km;
– lokalno cesto (Beleharjeva ulica) z oznako C8 v stacionaži prenosnega plinovoda 2 + 090 km;
– gozdno cesto ob robu gozda z oznako C9 v stacionaži prenosnega plinovoda 2 + 840 km.
(2) Vsa prečkanja državnih cest in lokalne ceste Šenčur–Voklo je treba izvesti s podbijanjem ali podvrtavanjem vozišča. Kadar podbijanje ali podvrtavanje cestnega telesa ni izvedljivo, mora investitor pridobiti ustrezno izjavo pooblaščenega in registriranega izvajalca del ter za izvedbo prečnega prekopa cestnega telesa zaprositi za dovoljenje pri Direkciji Republike Slovenije za ceste ali občinskemu upravljavcu cest.
(3) Načrtovana gradnja prenosnega plinovoda je usklajena z investicijskim projektom načrtovane rekonstrukcije in širitve glavne ceste G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik. Zaradi načrtovane širitve glavne ceste je odmik prenosnega plinovoda od osi obstoječe ceste približno 25,00 m. Na mestu prečkanja plinovoda z glavno cesto je načrtovana ustrezna zaščita plinovoda 12,00 m na vsako stran od roba obstoječe glavne ceste.
(4) Minimalna globina prenosnega plinovoda je 1,50 m glede na nivo vozišča. Vsi pokrovi jaškov in naprave morajo biti izven vozišča ceste. Križanje se mora izvesti po veljavnih tehničnih predpisih. Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez prekopov. Na delu trase, kjer se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtavanjem ali podbijanjem, mora investitor ali izvajalec sanirati gradbeni poseg tako, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča).
(5) Lokalne in nekategorizirane ceste se prekopljejo, prenosni plinovod se v cestno telo položi z ustrezno zaščitno oblogo (polietilenska in steklocementna obloga s peščenim obsipom ali ojačana polietilenska obloga s peščenim obsipom). Gradbena jama mora biti pravilno razprta, vozišče pa zavarovano proti vdiranju. Višina nadkritja nad plinovodno cevjo mora biti najmanj 1,50 m. Po položitvi cevi se cestišče sanira v enaki obliki in kakovosti, kakršni sta bili pred gradbenim posegom.
(6) Investitor ali izvajalec je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del pri gradnji.
(7) Zaradi preglednosti na cesti mora biti ves material oddaljen od ceste najmanj 3,0 m ali več, če to zahteva preglednost na cesti.

(1) Trasa prenosnega plinovoda prečka srednjenapetostni (v nadaljnjem besedilu: SN) 20kV kablovod v stacionaži plinovoda 0 + 860 km.
(2) Pri križanju prenosnega plinovoda z energetskim kablom je najmanjši vodoravni razmak pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla ali ozemljila najmanj 1,00 m. Navpični svetli razmak med kablom in cevjo plinovoda pri križanju mora biti najmanj 0,30 m. Kadar minimalnih razmakov pri križanju plinovodne cevi s kablom ni mogoče doseči, je treba kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati najmanj 3,00 m na vsako stran križanja. Pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, globljega od vzporedno položenega energetskega kabla, je treba na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom.
(3) Podzemne energetske vode je treba pred izkopom jarka za prenosni plinovod zakoličiti in izdelati sondažni izkop zaradi ugotovitve točne lokacije energetskega voda. Pred položitvijo prenosnega plinovoda je treba podzemne energetske vode ustrezno zaščititi s PVC cevmi. Odkop poteka pod strokovnim nadzorom upravljavca električnega omrežja.
(4) Izkopi v bližini stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerimi bi se zmanjšala njihova statična stabilnost, niso dovoljeni. Oddaljenost od roba izkopanega jarka (za polaganje plinovodne cevi) do oporišč mora biti najmanj 4,0 m za SN in 2,0 m za NN, če ni ogrožena statika oporišča.
(5) MRP Šenčur se z NN električnim priključkom priključi na novo elektroenergetsko omrežje na območju nove poslovne cone L8, poslovni kompleks Brnik, ali na priključno omarico na objektu Bleharjeva cesta 51.
(6) Pri delih v bližini električnih vodov in naprav je treba doseg gradbenih strojev in njihovih delov omejiti tako, da se tokovodnikom ne približajo na razdaljo, manjšo od 3,00 m.
(7) Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovani prenosni plinovod je treba upoštevati projektno dokumentacijo za novo elektroenergetsko infrastrukturo, ki se načrtuje na območju poslovne cone L8, poslovni kompleks Brnik.

(1) Trasa prenosnega plinovoda prečka zemeljske TK kablovode na naslednjih lokacijah:
– dva TK kablovoda z oznako TK 1 v stacionaži prenosnega plinovoda približno 0 + 590 km;
– dva TK kablovoda z oznako TK 2 v stacionaži prenosnega plinovoda približno 0 + 840 km;
– TK kablovod (sekundarna kabelska kanalizacija – optični kabel) z oznako TK 3 v stacionaži prenosnega plinovoda 2 + 040 km;
– dva TK kablovoda z oznako TK 4 v stacionaži prenosnega plinovoda približno 2 + 090 km.
(2) Križanja prenosnega plinovoda s podzemnim telefonskim omrežjem je treba izvesti tako, da so najmanjši vzporedni odmiki plinovoda od TK kablovoda 0,60 m, najmanjši navpični odmiki od TK kablovoda pa 0,40 m. Vsa mesta križanja se pred izkopom kanala zakoličijo, ročno odkopljejo in po položitvi plinovoda ustrezno zaščitijo s PVC cevmi (kanalizirajo). V sklopu priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati projektno dokumentacijo za zaščito TK omrežja.
(3) Ob celotni dolžini trase prenosnega plinovoda se zgradi – položi kabelska kanalizacija optičnega kabla za prenos podatkov v zvezi z obratovanjem plinovoda. Na določenih odsekih prenosnega plinovoda se za potrebe obrambe omogoči rezervacija najema dveh parov optičnih vlaken v optičnem kablu za nadzor plinovoda v primeru gradnje optičnega kabla. Odseki prenosnega plinovoda s priključki (kabelskimi jaški z možnostjo priključkov) bodo določeni pri pripravi projektne dokumentacije za gradnjo.
(4) Za prenos podatkov do in od objekta MRP Šenčur je načrtovana izgradnja TK kablovoda od obstoječega TK kablovoda z oznako TK 4, vzporedno s prenosnim plinovodom do MRP Šenčur v skupni dolžini približno 772,00 m.

(1) Trasa prenosnega plinovoda prečka obstoječe in načrtovano vodovodno omrežje na naslednjih lokacijah:
– obstoječi litoželezni vodovod premera 80 mm (LTŽ 80) z oznako V1 v stacionaži prenosnega plinovoda 0 + 540 km;
– obstoječi vodovod premera 150 mm (AC 150) z oznako V2 v stacionaži prenosnega plinovoda 1 + 550 km;
– načrtovani primarni vodovod iz vodohrana Adergas premera 300 mm (NL 300) z oznako V3 v stacionaži prenosnega plinovoda 2 + 050 km;
– obstoječi alkaten vodovod premera ene cole (ALK 1") z oznako V4 v stacionaži prenosnega plinovoda 2 + 110 km.
(2) Na mestih križanja vodovoda s prenosnim plinovodom se obstoječi vodovod praviloma ustrezno zaščiti ali zamenja v širini delovnega pasu prenosnega plinovoda. Vzporedna križanja plinovoda in vodovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kjer tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45 °. Vertikalno križanje se izvede z minimalnim razmikom 0,50 m.
(3) V križanjih, kjer ni na voljo višinskih podatkov o vodovodu, je treba vodovod sondirati. Medsebojno višinsko uskladitev je treba izvesti v fazi izvajanja.

(1) Parcelacija se izvede skladno z grafičnim načrtom 3: prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo predvidene ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje (razlika med katastrsko odmero in topografskim načrtom).
(3) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo, skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta ni območij kulturne dediščine, vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine, in evidentiranih enot dediščine, določeno je plansko vplivno območje naselbinske kulturne dediščine: Šenčur – Vas (EŠD 14469).
(2) Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine:
– deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, naj, če je le mogoče, ostanejo, kjer so;
– načrtovati in izvajati poseg v prostor tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kakovostna razmerja in strukture ter da se varuje značilna naselbinska, krajinska in arhitekturna tipologija in morfologija;
– po končani gradnji se vzpostavi prvotno stanje, z izjemo trajnih posek gozda v širini največ 10,00 m.
(3) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(4) Pri pristojni javni službi je treba pridobiti kulturno-varstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve tega akta.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta ni evidentiranega območja Natura 2000, zavarovanih območij naravnih vrednot ali ekološko pomembnih območij. Na delu načrtovane trase prenosnega plinovoda se nahaja nižinski gozd.
(2) Širina trase prenosnega plinovoda v gozdnem prostoru je glede na tehnične pogoje izgradnje plinovoda čim manjša. Gradbena dela se izvajajo tako, da izven delovnega pasu širine 12,00 m ne bo prišlo do poškodb dreves in koreninskega sistema. Po posegu se vzpostavi postopen gozdni rob z naslednjimi vrstami: gaber, hrast, bukev, breza, javor, leska, dren, mokovec in bezeg.
(3) Posek vegetacije, priprava gradbišč in gradnja naj se izvajata izven obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja, torej pozno jeseni in zgodaj spomladi. Gnezd, kotišč, prenočevališč in drugih pomembnih delov življenjskega prostora živali se ne sme poškodovati ali uničiti. Gradnja naj se izvaja izven vegetacijske dobe.
(4) Med izvajanjem načrtovanih posegov je treba v največji možni meri uporabljati obstoječe dostopne poti, morebitne nove poti se morajo izogniti vrednim habitatom. Prevozne poti in deponije materiala morajo biti čim ožje. Začasno deponiranje materiala je dopustno samo na za to določeni lokaciji. Začasno deponiranje izkopanega materiala (plodne zemlje in drugih zemljin) je dopustno samo znotraj delovnega pasu.
(5) Po gradnji je potrebna sanacija gradbišča in delovišča – vzpostavitev prvotnega stanja: zatravitev avtohtonih rastlin (sejanje s senenim drobirjem) in zasaditev z avtohtono vegetacijo.

(1) V času gradnje in obratovanja se odvodnjavanje delovnih površin gradbišča in nadzemnih objektov izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov in emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda.
(2) V vode se ne izliva, odmetava ali odlaga odpadkov ter snovi in predmetov, ki lahko zaradi svoje oblike ali lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, in se ne ovira pretoka voda ter ne ogroža vodnih objektov in naprav. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopani ali odpadni material ter odlagati odpadke. V površinskih vodah, na vodnem in priobalnem zemljišču ter na vodonosnikih je prepovedano pranje vozil in drugih strojev ali naprav.
(3) Pri gradnji se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin, in tehnično brezhibna gradbena mehanizacija.

(1) Izvedbo del je treba načrtovati in izvajati tako, da se ne poškodujejo sosednja kmetijska zemljišča. Izdela se načrt prevoznih poti in gradbišča, ki se čim bolj omeji na površine delovnega pasu in začasne deponije gradbenega materiala.
(2) Dela se časovno izvajajo tako, da se čim manj ovira in prizadene kmetijska proizvodnja, to je praviloma v poznem jesenskem in zimskem obdobju. V času gradnje in po njej je treba zagotoviti nemoten dostop na vsa sosednja kmetijska zemljišča. Izven načrtovanih ureditev posegi na kmetijska zemljišča niso dovoljeni.
(3) Globina in način polaganja prenosnega plinovoda (uporaba dodatnih zaščit cevi) na območju najboljših kmetijskih zemljišč se prilagodita vrsti kmetijske pridelave.
(4) Prst je treba odstranjevati in premeščati na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z manj kakovostnim materialom. Deponije prsti se izvedejo tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev ter ob zasutju vračati plasti tal tako, da so v enakem zaporedju kakor pred izkopom. Prepovedano je zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij.
(5) Kmetijska zemljišča je po posegu treba vrniti v prvotno stanje. Vrsta kmetijske pridelave ostaja enaka kakor do tedaj. Po izvedbi posega se po potrebi izvedejo prostorski in agromelioracijski ukrepi kmetijskih zemljišč.
(6) Predvidene travne površine se zasadijo z avtohtonim travnim drobirjem.
(7) Posegi v tla morajo biti izvedeni tako, da prizadenejo čim manjše površine tal. Pri gradnji morajo biti uporabljeni le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Treba je omejiti gibanje strojev na območje delovnega pasu in zavarovati tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi ob gradnji in po njej.
(8) Na zemljiščih, ki imajo slabše vodno-zračne razmere in so kot takšna močno občutljiva za poškodbe gaženja zaradi del ali prevozov gradbene mehanizacije, je treba dela prilagajati vsebnosti vlage v tleh.
(9) V času gradnje je treba gradbišče organizirati tako, da se prepreči onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. V primeru nezgod je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla.

(1) Del trase prenosnega plinovoda poteka prek gozdnih zemljišč, ki so požarno ogroženi gozdovi Občine Šenčur in Občine Cerklje na Gorenjskem:
– večnamenski lesno proizvodni gozd na odseku od 0 + 040 km do 0 + 530 km prenosnega plinovoda;
– gozd s posebnim namenom (ID 49 – gozdovi v zaščitnem pasu Letališča JPL) na odseku od 2 + 360 km do 2 + 830 km prenosnega plinovoda.
(2) Na gozdnem zemljišču in nekategoriziranih prometnicah v gozdnem prostoru je dopustno posegati le v obsegu, ki ga zahtevajo minimalni tehnični normativi za posamezne objekte in za izvedbo gradnje. Posegi se izvedejo tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša ter da ne bo povzročena škoda na sosednjem gozdnem zemljišču. Skozi gozdni prostor mora biti trasa vkopana, globina vkopa pa mora biti taka, da prenese točkovne obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.
(3) Sečnja v koridorju delovnega pasu plinovoda se izvede selektivno tako, da se v največji mogoči meri ohranijo zdrava srednje velika in velika drevesa. Gozdni rob naj se ohrani v čim večji meri. Po zgraditvi plinovoda je treba zasaditi nove gozdne robove iz avtohtonih grmovnic in nižjih drevesnih vrst. Robni presek naj bo valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Posegi v gozd, zasipavanje terena in odstranjevanje podrasti izven delovnega pasu niso dovoljeni. Trajno izkrčena gozdna površina je dopustna v pasu 5,00 m levo in desno od osi plinovoda.
(4) Med gradnjo se zagotovijo obvozne poti za dostop v gozd. Po opravljenih delih se morajo dovozne poti vzpostaviti v prvotno stanje. Na najpomembnejših gozdnih cestah se zagotavlja prevoznost tudi med gradnjo.
(5) Po zgraditvi prenosnega plinovoda se ne smejo poslabšati spravilne razmere v okoliških gozdovih. Omogočena morata biti spravilo in prevoz lesa čez trase plinovoda, če pa to ni mogoče, se zagotovijo nadomestne gozdne ceste. Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah.
(6) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi zasaditveni načrt, ki vključuje ureditev vzdolžnega in prečnega profila gozdnih presek. Vse posege v gozd in gozdni prostor v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdom, načrtuje Zavod za gozdove Slovenije. Za izvedbo posameznih posegov je lahko izvajalec izbran z javnim razpisom. Lastnikom gozdov je treba zagotoviti ustrezno odškodnino in pokriti stroške rekultivacije.

(1) Vse ureditve v državnem prostorskem načrtu se načrtujejo tako, da je zagotovljen umik ljudi in živali v primerih drugih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča.
(2) Zaradi poteka dela trase prenosnega plinovoda znotraj vplivnega območja letališča JPL se v fazi projektiranja, izvedbe in obratovanja upoštevajo dodatni varnostni ukrepi iz 7. in 9. člena te uredbe.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi uresničevanja državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in predvidenimi dovozi za interventna vozila in z gradnjo, zamenjavo, prestavitvijo ali zaščito posameznih vodovodov tako, da je zagotovljena preskrba s požarno vodo.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja mora izvajalec med gradnjo upoštevati predpise o varstvu pred požarom in druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo uporabo.
(3) Za zaščito pred požarom mora biti plinovod z vsemi napravami izveden skladno s predpisi s področja varstva pred požarom in graditve, obratovanja in vzdrževanja plinovodnih omrežij ter opredeljenimi cevovodnimi razredi. Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa:
– načrtovati in izvajati ukrepe za zmanjšanje možnosti nastanka požara;
– načrtovati in izvajati ukrepe za pravočasno odkrivanje požara in obveščanje o njem;
– izvajati ustrezni nadzor trase;
– zagotoviti stalno dostopnost trase prenosnega plinovoda z mehanizacijo za popravilo morebitnih okvar;
– prenosni plinovod vzdrževati skladno z navodili proizvajalca cevi (meritve katodne zaščite in gradbeno vzdrževanje);
– traso prenosnega plinovoda označiti na vseh prehodih prometnic in vodotokov in na mestih loma trase;
– opravljati preizkuse izpuščanja plina;
– zagotavljati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja;
– načrtovati in izvajati potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev;
– zagotavljati prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
– zagotavljati vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje;
– zagotavljati učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v objektih in iz njih.

(1) Pri nezgodah med gradnjo in obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in na kmetijska zemljišča ter se o tem takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(2) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršni koli drugi odpadki se sproti odstranijo z ureditvenega območja in ustrezno reciklirajo ali deponirajo. Začasne deponije odkopnega in gradbenega materiala ali odpadke je treba umestiti izven območij z naravovarstvenim statusom in izven površin prednostnih habitatnih tipov.
(3) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati potekajo v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok s ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujejo. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorpcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjer koli nekontrolirano odtekalo gorivo ali olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah ali mehanizaciji.

V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na prevoznih poteh, gradbiščih in deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo najmanj naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij s prevoznimi sredstvi; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov;
– preprečevanje prašenja z odkritih delov trase, prometnih in delovnih površin, deponij materiala in gradbišč; ukrep zahteva ureditev začasnih gradbišč in skladiščenje sipkih materialov stran od stanovanjskih območij, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in delovnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov);
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij, pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in prevoznih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje;
– če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen.

(1) Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi, predvsem z rodovitno prstjo na način, določen v 23. členu te uredbe.
(2) Na območju izgradnje prenosnega plinovoda in drugih ureditev se ohranjajo glavne reliefne značilnosti prostora.
(3) Pri gradnji se uporabijo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin, in materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti na okolje.
(4) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.

(1) Med gradnjo in obratovanjem ne smejo biti presežene predpisane ravni hrupa. V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– uporabljajo se delovne naprave in stroji, izdelani skladno s predpisi, ki urejajo področje emisijskih norm za hrup gradbenih strojev, namenjenih za delo na prostem;
– zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku;
– podiranje dreves ter gradbena in montažna dela na območjih gozdov naj se opravljajo zunaj obdobja gnezditve in valjenja ptic, to je od začetka aprila do konca junija.
(2) Če meritve hrupa v času gradnje pokažejo preseganje dovoljenih ravni hrupa, je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe za zmanjšanje emisije hrupa.

(1) Razsvetljava objektov odcepa Šenčur in MRP Cerklje se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba praviloma usmerjena v tla.
(2) Gradbišč se ponoči ne osvetljuje, dovoljena je postavitev posameznih svetil, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja.

(1) V naravno okolje ni dovoljeno odlagati odpadkov in gradbenega materiala.
(2) Zeleni odrez je treba ločeno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre. Mešanico zemlje in kamenja iz zemeljskih izkopov je treba v največji mogoči meri uporabiti za zasipanje jarka plinovodne cevi.
(3) Gradbeni odpadki se odstranijo izven ureditvenega območja državnega prostorskega načrta. Ravnanje z njimi se izvede skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, odpadna olja in kondenzat filtrskih separatorjev, ki nastajajo med obratovanjem plinovoda, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(4) Odpadke je treba na gradbišču zbirati ločeno po vrstah materiala (papirna in kartonska embalaža, plastična embalaža, kovinska embalaža ipd.) in zagotoviti odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center. Ločeno zbiranje je treba zagotoviti za embalažo epoksidnih smol, sredstev za protikorozijsko zaščito in organskih topil ter morebitna odpadna mazalna olja delovnih strojev.
(5) Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa prenosnega plinovoda je treba po opravljenem tlačnem preizkusu filtrirati in odvajati v okolico.

Pred začetkom gradnje se evidentira stanje izpostavljenih objektov ob načrtovanih prostorskih ureditvah in prevoznih poteh. Ob preseženi dovoljeni hitrosti vibracij se izvedejo ustrezni ukrepi.

Načrtovani posegi se zgradijo naenkrat kot funkcionalno sklenjena celota.

(1) Investitor zagotovi celostni načrt za monitoring med gradnjo in obratovanjem prostorskih ureditev, določenih s tem državnim prostorskim načrtom, ki vključuje:
– stalni geološko-geomehanski nadzor,
– spremljanje stanja kakovosti podzemne vode – spremljanje stanja na gradbišču predvidene trase in spremljanje negativnih vplivov na tla ter podtalnico v času gradnje in vključuje:
– nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor in ukrepanje glede na izbiro lokacije prevoznih poti in začasnih deponij izkopanega materiala ter lokacij, na katerih se nahajajo zadrževalne padavinske vode;
– prve meritve hrupa in obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo v času največje intenzivnosti gradbenih del na določenih mestih, kjer se poseg najbolj približa stanovanjskim objektom, ter izvedbo prvega ocenjevanja hrupa, ki se izvede v času poskusnega obratovanja in ko je vir hrupa v stanju največje zmogljivosti obratovanja v času poskusnega obratovanja;
– občasni nadzor delovišča, da se na najboljših kmetijskih zemljiščih skrbno ločuje zgornji rodovitni sloj (humusni del) in se ga ne meša z nerodovitnim spodnjim slojem.
(2) Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec plinovodnega sistema.
(3) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih investitor izvede na območju državnega prostorskega načrta na podlagi ugotovitev monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– spremembe rabe prostora in drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).

(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Omeji se na širino delovnega pasu in območje začasne deponije gradbenega materiala ter na območja zunaj najboljših kmetijskih zemljišč in območij, pomembnih za ohranjanje narave, ter zavaruje pred erozijo tal.
(2) Začasne deponije gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo na območjih načrtovanih posegov znotraj območja državnega prostorskega načrta.
(3) V pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela podroben načrt gradbišča, tudi lokacije začasnih deponij, parkirišč in pretakališč, določijo pa se tudi prevozne poti med gradnjo.
(4) Za prevozne poti se uporabljajo obstoječe javne ceste. Če to ni mogoče, se zgradijo dodatne začasne prevozne poti, ki ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine ter območij, pomembnih za ohranjanje narave in varstvo voda. Zanje se pridobi soglasje lastnikov zemljišča. Prevozne poti se utrdijo in redno čistijo. Trase prevoznih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se kar najmanj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve.
(5) Zagotovi se zavarovanje gradbišča za varno in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč. Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.
(6) Po končanih delih se na območjih gradbišč, ki ostanejo zunaj prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, vzpostavi prvotno stanje.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev so tudi:
– pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;
– obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in TK oskrbo objektov;
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč;
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do zastojev, omogočiti varne povezave za motorni in nemotorni promet med naselji ali deli naselij na eni in drugi strani državne ceste in povezovalne ceste ter povezave kmetijskih gospodarstev s kmetijskimi površinami;
– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, jih ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, nastale poškodbe pa po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje;
– zagotoviti, da bodo v času gradnje prenosnega plinovoda zagotovljeni varnost, rednost in nemotenost zračnega prometa ter nemoteno obratovanje javnega letališča JPL;
– pred začetkom gradnje je treba obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec. Drevje je mogoče posekati šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo;
– na trasi plinovoda je treba izvajati preventivno varstvo pred požarom;
– infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati;
– čim prej odpraviti vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi prostorske ureditve, določene s tem državnim prostorskim načrtom;
– sprotno rekultivirati območja posegov;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo;
– če se na območju trase po posegu naselijo tujerodne invazivne rastlinske vrste, jih je treba redno odstranjevati s košnjo;
– investitor sporazumno zagotovi izplačilo odškodnine zaradi trajne izgube obdelovalnih zemljišč lastnikom tistih kmetijskih zemljišč, ki so potrebna za gradnjo načrtovanih ureditev in pri katerih povrnitev v prvotno stanje ni izvedljiva (odcep in MRP Cerklje);
– v najkrajšem mogočem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi gradnje in obratovanja prenosnega plinovoda, ki je predmet tega državnega prostorskega načrta;
– za preprečevanje poškodb na prenosnem plinovodu zaradi zemeljskih del nepooblaščenih oseb brez tehnične dokumentacije je treba seznanjati prebivalstvo ob trasi prenosnega plinovoda s pravili in postopki znotraj zaščitnega pasu prenosnega plinovoda.

Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, kmetijskih zemljišč, rekultiviranih zemljišč, poljskih poti, ki jih skladno s predpisi, ki urejajo plinovodna omrežja, ne bo prevzel v upravljanje, upravljavci pa jih morajo prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

(1) Pri uresničevanju državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih, tehničnih, energetskih in tehnoloških rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega, tehnološkega in okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih, tehničnih, energetskih in tehnoloških rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovani videz območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja objektov, prestavitve in rekonstrukcije gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določeni s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja, prestavitve in rekonstrukcije gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture prej pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, če ta še ni zgrajena, ali po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.

Nadzor nad uresničevanjem določil te uredbe opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se v delu in za območje iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2011);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2002 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02 in 3/03 – popr.);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2003 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/04);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu območje L8 Poslovni kompleks Brnik (Uradni list RS, 78/09).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.