Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 ZUPUDPP) in 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnica na 12. redni seji dne 16. 10. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in sestavine odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Ribnica (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelala družba Urbania d.o.o. v letu 2011, pod št. 104-3a-10.
(2) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
(3) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe,
II. Strateški del,
III. Izvedbeni del,
IV. Prehodne in končne določbe.
Priloga 1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora
(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+--------+--------------------------------------------+---------+
|Številka|Karta |Merilo |
+--------+--------------------------------------------+---------+
|1. |Zasnova prostorskega razvoja občine |1:50 000 |
+--------+--------------------------------------------+---------+
|2. |Zasnova gospodarske javne infrastrukture |1:50 000 |
+--------+--------------------------------------------+---------+
|3. |Usmeritve za razvoj poselitve in celovito |1:50 000 |
| |prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in | |
| |razpršene poselitve ter razpršene gradnje | |
+--------+--------------------------------------------+---------+
|4.a |Usmeritve za razvoj v krajini |1:50 000 |
+--------+--------------------------------------------+---------+
|4.b |Usmeritve za obrambo in zaščito ter |1:50 000 |
| |reševanje | |
+--------+--------------------------------------------+---------+
|5. |Usmeritve za določitev namenske rabe |1:50 000 |
| |zemljišč | |
+--------+--------------------------------------------+---------+
(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+--------+--------------------------------------------+---------+
|Številka|Karta |Merilo |
+--------+--------------------------------------------+---------+
|1. |Pregledna karta občine |1:50 000 |
+--------+--------------------------------------------+---------+
|2. |Pregledna karta občine s prikazom osnovne |1:50 000 |
| |namenske rabe prostora in ključnih omrežij | |
| |gospodarske javne infrastrukture | |
+--------+--------------------------------------------+---------+
|3. |Prikaz območij enot urejanja prostora, |1:5 000 |
| |osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe | |
| |prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | |
+--------+--------------------------------------------+---------+
|4. |Prikaz območij enot urejanja prostora in |1:5 000 |
| |gospodarske javne infrastrukture | |
+--------+--------------------------------------------+---------+
|5. |Prikaz območij enot urejanja prostora, |1:5 000 |
| |občinskih podrobnih prostorskih načrtov in | |
| |državnih prostorskih načrtov | |
+--------+--------------------------------------------+---------+
(6) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
2. člen
(uporabljeni izrazi)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in posameznih sektorskih predpisov.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. STRATEŠKI DEL
II. 1 Splošne določbe
3. člen
(vsebina strateškega dela)
(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter določitev okvirnih območij razpršene poselitve
5. Usmeritve za razvoj v krajini
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
7. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
II. 2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II. 2. 1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
4. člen
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
– Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013,
– Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije za obdobje 2007–2013,
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,
– Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
5. člen
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)
(1) Občina ima zelo ugodno lego v osrednjem delu Ribniške doline ob glavni prometnici.
(2) Poselitev je zgoščena v območju občinskega središča Ribnice, kjer so naselja nanizana ob glavni prometnici med naseljema Žlebič in Dolenja vas.
(3) Pretežni del delovnih mest, proizvodnih kapacitet in storitvenih dejavnosti je lociran v osrednjem poselitvenem prostoru, zlasti pa v Ribnici, ki je pomembno zaposlitveno središče širšega zaledja.
(4) Velik delež ohranjenega gozda s proizvodno in lovnogospodarsko funkcijo.
(5) Delno neizkoriščena stavbna zemljišča in dobre prostorske rezerve za gradnjo stavb.
(6) Neizkoriščeni turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost in krajina s pestrimi krajinskimi vzorci, ter naravne in kulturne danosti kot podlaga za razvoj turizma in rekreacije v odprtem prostoru.
(7) Dobro razvite industrijske cone z uspešnimi samostojnimi podjetniki in obrtniki ter stabilno ekonomsko okolje (v občini delujejo tri večja podjetja).
6. člen
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)
(1) Ureditev gospodarske cone v Ribnici.
(2) Razširitev območja za industrijo v Dolenji vasi s Prigorico.
(3) Izgradnja in obnova kanalizacijskega omrežja.
(4) Opremljanje stavbnih zemljišč za organizirano stanovanjsko gradnjo.
(5) Koriščenje potenciala občine za razvoj turizma in vzpostavitev turistične infrastrukture območja.
7. člen
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Tokovi dnevne migracije prebivalstva krepijo povezanost občine z območjem osrednje Slovenije in zlasti z Ljubljano.
(2) Občina se v skupne projekte povezuje predvsem s sosednjimi občinami. Tako kot v preteklosti, so tudi danes prepoznavne močne gospodarske, kulturne in družbene vezi tako v smeri Notranjske (Loška Dolina, Cerknica), kot v smeri Dolenjske (Velike Lašče, Loški Potok, Sodražica, Dobrepolje, Kočevje).
(3) Občina je v območju JV Slovenije del kočevsko-ribniške subregije. Hkrati pa njena lega predstavlja most in preplet med dolenjskimi in notranjskimi etnološkimi in geografskimi značilnostmi.
(4) Osrednja povezava občine z ostalimi območji poteka preko glavne državne ceste G2-106, ki poteka od Škofljice preko Ribnice in Kočevja do državne meje s Hrvaško. Nanjo se v Žlebiču navezuje tudi regionalna cesta, ki se preko Sodražice in nato Cerknice v Uncu naveže na avtocesto proti Primorski.
(5) Glavna cestna povezava skozi Ribniško polje predstavlja del načrtovane 3. A razvojne osi Ljubljana–Ribnica–Kočevje–mejni prehod Petrina.
(6) Kočevsko-ribniško subregijo z belokranjsko subregijo povezuje skupno turistično območje parka Kočevsko–Kolpa s posebnim razvojnim programom.
(7) Občina na regionalni ravni sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami pri projektu »Načrt upravljanja porečja Krke«, katerega cilj je, urediti vprašanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda na celotnem geografskem ozemlju prispevnih voda reke Krke, ter pri projektu »Obnove in širitve regionalnega vodovoda Sodražica–Ribnica–Kočevje, ter celostnega urejanja oskrbe s pitno vodo kočevsko-ribniškega območja«.
II. 2. 2 Cilji
8. člen
(cilji prostorskega razvoja)
(1) Občina želi z novim prostorskim aktom doseči naslednje cilje prostorskega razvoja:
– sanirati probleme v urbanem in odprtem ter ruralnem prostoru, ki so na različnih pojavnih ravneh,
– določiti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja,
– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij,
– zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti,
– omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim omrežjem ter povezave s sosednjimi območji občin in regij,
– ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediščino,
– vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet) in neovirana dostopnost do javnih objektov, ter površin funkcionalno oviranim osebam,
– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določiti prostorsko izvedbena merila in pogoje za urejanje prostora in posege v prostor,
– zagotoviti dobro podlago za pripravo in sprejem podrobnejših prostorskih načrtov.
(2) Na podlagi regionalnega razvojnega programa JV Slovenije občina opredeljuje naslednje prioritetne cilje prostorskega razvoja.
Gospodarstvo
– zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj posameznih panog in dejavnosti gospodarstva in oblikovanje institucij podpornega okolja;
– postopno oblikovanje celovite, prepoznavne in specializirane turistične ponudbe občine, ki bo sicer vključevala vse obstoječe turistične potenciale vendar bo izpostavila tiste z največjo atraktivnostjo in konkurenčnostjo;
– razvoj podeželja preko dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, turizma, javnih gospodarskih služb na področju infrastrukture in drugih dejavnosti.
Okolje in prostor
– izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ter z izpopolnitvijo sistemov za ravnanje z odpadki in z izpopolnitvijo energetske infrastrukture;
– vzpostavitev omrežja naselij v regiji z medobčinskim središčem visoke stopnje centralnosti;
– ohranitev kulturne krajine in naravne vrednosti kot potenciala za razvoj turizma, povezanega s sonaravnim kmetijstvom;
– posodobitev glavne in regionalnih cestnih povezav, izpopolnjevanje informacijske infrastrukture ter izgradnja širokopasovnega informacijskega prenosnega omrežja.
(3) Prostorski razvoj stanovanjske gradnje se usmerja in načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselij je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen in če gre za zaokroževanje naselja. Novo poselitev se usmerja izključno le na komunalno opremljena, javno dostopna, razpoložljiva nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij.
II. 3 Zasnova prostorskega razvoja občine
9. člen
(prednostna območja razvoja poselitve in razvoja dejavnosti)
(1) Prednostno se bodo razvijala naselja, ki predstavljajo prvi sklop naselij in v katera se usmerja intenzivni razvoj poselitve in drugih dejavnosti. To je medobčinsko središče Ribnica, ki se z naselji Gorenja vas, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Grič in Dolenji Lazi povezuje v soodvisno naselbinsko celoto, ter lokalno središče Dolenja vas s Prigorico.
V Ribnici se razporedijo predvsem stavbna zemljišča za centralne funkcije, poslovne in gospodarske dejavnosti in za stanovanjsko gradnjo večjih gostot.
(2) V ostalih naseljih ob osrednji prometni osi – Žlebič, Hrovača, Goriča vas, Nemška vas Rakitnica, Otavice in Lipovec, ki predstavljajo drugi sklop naselij, se predvideva zmerni razvoj poselitve. V tem območju od Žlebiča do Dolenje vasi živi 6660 prebivalcev, kar predstavlja 72 % vseh prebivalcev občine. Zmerno se bodo razvijala tudi naselja Velike Poljane, Kot pri Ribnici, Jurjevica in Lipovec. V teh naseljih se zagotavlja predvsem prostostoječa stanovanjska gradnja ter površine za pripadajoče kmetijske dejavnosti.
(3) V drugih ostalih naseljih v občini se poselitev ohranja.
(4) Tretji sklop naselij predstavlja razpršena poselitev na področju Slemen, kjer se poselitev ohranja, z izjemo naselja Sv. Gregor, ki predstavlja središče razpršene poselitve območja, s potencialom, da postane lokalno središče.
(5) Osrednje ravninsko območje kmetijskih površin se usmerja v ekstenzivno kmetijstvo s poudarkom na varstvu naravne in ohranjanju kulturne krajine in ohranjanju gozdnih otokov.
(6) V severnem gričevnatem delu občine – Slemena se ohranja avtohtono razpršeno poselitev v povezavi z ekstenzivnim kmetijstvom.
(7) Preostali del občine predstavlja pretežno gozdnato in neposeljeno območje.
(8) V občini se razvijata tudi dve območji počitniških hiš. Prvo se nahaja pri naselju Velike Poljane, drugo pa pri naselju Dane.
(9) Tri večja območja razvoja turističnih dejavnosti se nahajajo na območju Jelenovega Žleba, Ugarja in Starega gradu.
10. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij) dopolnitev
Opredelitev pojmov:
(1) Naselje Ribnica predstavlja središče medobčinskega pomena v širšem prostoru, na občinski ravni ima vlogo občinskega središča. Poleg dejavnosti socialnega varstva, nižjega izobraževanja ter sodstva (dom starejših občanov, osnovna šola, okrajno sodišče …), ima visoko stopnjo razvitosti oskrbnih, storitvenih, upravnih, kulturnih in družbenih storitev za prebivalce občin s širšim zaledjem za skupno okoli 15.000 prebivalcev. Možna je tudi zagotovitev srednješolskega izobraževanja ter centra za socialno delo in zaposlovanje.
(2) Lokalno središče v občini je naselje Dolenja vas s Prigorico, ki prebivalcem zagotavlja poleg možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje tudi storitvene možnosti. Prostorsko in funkcijsko sta naselji Dolenja vas in Prigorica močno povezani. Prvotno zasnovani kot dve ločeni naselji na vsakem bregu reke, se je s časom stavbno tkivo obeh naselij medsebojno zlilo. Obe naselji zdaj učinkujeta kot celota, saj se tudi funkcijsko dejavnosti dopolnjujejo.
(3) Ostala naselja, ki jih opredeljuje predvsem stanovanjska dejavnost in dopolnilna dejavnost kmetij v Občini Ribnica so: Marolče, Maršiči, Velike Poljane, Sv. Gregor, Gorenji Lazi, Žlebič, Slatnik, Sušje, Breže, Jurjevica, Kot pri Ribnici, Dane, Sajevec, Bukovica, Dolenji Lazi, Grič, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Gorenja vas, Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice, Prigorica, Lipovec, Zadolje, Blate, Rakitnica in Grčarice.
(4) Prostorsko in funkcijsko so nekatera naselja med seboj močno povezana. Prvo takšno območje naselbinske celote predstavlja Ribnica z naselji Gorenja vas, Breg, Grič in Dolenji Lazi. Drugo območje pa Dolenja vas s Prigorico.
(5) Glede na pomen in velikost naselij se izdela urbanistični načrt za osrednje poselitveno območje v občini, ki ga sestavljajo strnjeni deli naselij: mesto Ribnica in primestna naselja Breg, Grič, Dolenji Lazi, Hrovača, Goriča vas, Nemška vas in Dolenja vas s Prigorico.
11. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Osnovo prometnega omrežja predstavlja državna cesta G2-106 na relaciji Škofljica–Ribnica–Kočevje, ki povezuje naselja osrednjega poselitvenega območja, nanjo pa se navezuje ostalo prometno omrežje. Druga pomembna prometna smer poteka v smeri Žlebič–Sodražica–Cerknica–Unec. Navedeni smeri navezujeta območje Ribnice in širše zaledje s sistemom avtocest, ter območje povezuje z Ljubljano in drugimi regionalnimi središči. Hkrati sta tudi pomembni prometni povezavi v smeri proti Hrvaški.
(2) Skozi Občino poteka tudi regionalna železniška povezava Ljubljana–Ribnica–Kočevje.
12. člen
(druga, za občino pomembna območja)
(1) Pri Ortneku se nahaja območje obveznih blagovnih rezerv naftnih derivatov državnega pomena. Zaradi varnosti in zdravja prebivalstva se stanovanjska območja ne smejo približevati obratu, ki je vir večjega tveganja. V obstoječem območju so dovoljene novogradnje in rekonstrukcije objektov in naprav namenjeno skladiščenju naftnih derivatov.
(2) V občini se nahajajo tudi območja naravnih in ustvarjenih kvalitet, in sicer v osrednjem ravninskem delu ob naseljih Kot pri Ribnici, Jurjevica, Breže, Sušje in Sajevec se razprostira zaščiteno območje kulturne krajine. Naselja z naselbinsko dediščino so: Ribnica, Gorenja vas, Hrovača, Goriča vas, Dolenja vas s Prigorico in Grčarice. Kvaliteto v prostoru predstavlja tudi območje Sv. Marjete pri Dolenji vasi in območje Grmade pri Velikih Poljanah.
(3) Glavne vodotoke v občini predstavljajo Tržiščica, Bistrica, Laščica, Sajevec, Ribnica in Rakitnica. Vsi vodotoki poniknejo na Ribniškem polju.
(4) V Občini Ribnica so trije pridobivalni prostori za katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin (to so pridobivalni prostori: Prigorica, Kot I pri Ribnici in Kot II pri Ribnici, za katerega je predvidena tudi širitev). Štirje manjši nelegalni kopi se nahajajo zahodno od naselja Velike Poljane.
(5) V Občini je odlagališče komunalnih odpadkov Mala Gora, ki se nahaja na pobočju Male gore pri naselju Ribnica, katero ni več v uporabi in ga je potrebno sanirati v prvotno stanje.
II. 4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
13. člen
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
(2) Splošni cilji in usmeritve razvoja komunalnih sistemov, ki jih zasleduje prostorski načrt občine so:
– zagotavljanje skladnega in uravnoteženega družbenega in prostorskega razvoja,
– razvoj posamezne panoge komunalnega gospodarstva v obliki dejavnosti, ki zagotavlja temeljne materialne pogoje za življenje in delo v naseljih in zagotavlja trajno, kvalitetno in zadostno komunalno oskrbo,
– zagotavljanje razumne cene komunalnih proizvodov in storitev ter racionalna poraba sredstev in dela,
– zagotavljanje možnosti za sorazmerni razvoj vseh panog komunalne dejavnosti,
– zagotavljanje kvalitetnega in zanesljivega delovanja komunalnih, energetskih, prometnih in komunikacijskih sistemov,
– postopno izenačevanje nivoja storitev komunalnega standarda med urbanimi in ruralnimi območji,
– zagotavljanje kakovostne prometne in komunikacijske povezanosti s sosednjimi območji.
(3) Občina Ribnica ima sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Ribnica. S programom je opredeljen način izgradnje kanalizacijskega sistema na območju občine s prostorsko in časovno opredelitvijo. Za vsa naselja, za katera je sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in za vsa območja širitev bo potrebno izdelati programe opremljanja za komunalno infrastrukturo.
14. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Nadaljnji razvoj cest v občini se usmerja v njihovo rekonstrukcijo in modernizacijo, zlasti najbolj prometno kritičnih odsekov, ter odsekov skozi naselja. Za širitev profilov cestnega telesa na tehnično in varnostno sprejemljivo širino, ter za gradnjo površin za pešce in kolesarje se zagotavlja nove površine v obcestnem svetu, skladno z zahtevanimi tehničnimi standardi na podlagi Zakona o cestah. V središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti pa v občinskem središču se zagotavljajo površine za parkiranje. Pri Žlebiču je urejeno večje parkirišče za potrebe »park&ride«.
(2) Temeljno prometno os v Občini Ribnica predstavlja glavna državna cesta G2-106, ki poteka v osrednjem delu Ribniške doline v smeri SV–JZ, ob njej pa je skoncentriran pretežni del poselitvenega območja občine. Druga pomembna prometnica je regionalna cesta R1-212, ki vzdolž Bistrice poteka na relaciji Žlebič–Sodražica. Nanju se navezuje omrežje lokalnih cest, ki povezuje naselja na robovih Ribniške doline ob vznožju hribovitih delov občine z naseljem Ribnica.
(3) Za rešitev posameznih prostorsko urbanističnih problemov razvoja naselij, odpiranje novih možnosti razvoja prostora ter reševanje vprašanja regulacije prometa se z variantnimi rešitvami določajo nova območja prometnih koridorjev. Slednje se zagotovi z umestitvijo koridorja obvozne glavne ceste mimo osrednjega poselitvenega prostora Ribnice med Žlebičem in Dolenjo vasjo, ter za obvozno cesto v naselju Jurjevica.
(4) Načrtovanje in izgradnja nove obvoznice v naselju Ribnica predstavlja enega ključnih investicijskih ukrepov pri realizaciji državnega programa razvoja cest na III.-A razvojni osi in enega od nosilnih razvojnih projektov v občini. Navedena prometnica bo zagotavljala navezavo in razvoj prometne mreže mesta Ribnica, ki je zasnovana v okviru urbanističnega načrta mesta. Mestna prometna mreža je zasnovana tako, da zagotavlja enakovredno pretočnost notranjega prometa v vzdolžni in prečni smeri poselitvene strukture, omogoča regulacijo javnega prostora, podpira revitalizacijo mestnega središča, ter odpira razvoj nove poselitve z izrabo notranjih prostorskih rezerv, ter organsko rast programske in stavbne strukture mesta.
(5) Lokalno cestno omrežje je zasnovano tako, da v hierarhiji cest zagotavlja prioritetno prenovo in rekonstrukcijo pomembnejših lokalnih cest, ki osrednje poselitveno območje Ribnice povezuje v smereh proti Brežam in Jurjevici, Sv. Gregorju, Vel. Poljanam, Rakitnici in Grčaricam. Pri obnovi in modernizaciji lokalnih cest se, ob upoštevanju povečanih prometnih obremenitev in pomena območja v konceptu poselitve, prioritetno rekonstruira in pri tem izboljša elemente ceste Ribnica–Breže–Jurjevica. V naselju Jurjevica se uredi obvozna cesta, ki je obvezujoča v primeru širitve kamnoloma Kot pri Ribnici. Umestitev trase obvoznice bo zato zasnovana na osnovi posebnih strokovnih podlag za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kamnoloma (v nadaljevanju OPPN Kot pri Ribnici).
(6) V Občini Ribnica je organiziran javni potniški promet na relaciji Ljubljana–Kočevje. Avtobusna postajališča so nanizana predvsem ob glavni prometni osi.
(7) S sosednjimi občinami je občina povezana na relaciji Ribnica–Sodražica–Loški potok–Cerknica.
(8) Znotraj naselij Občine Ribnica je vzpostavljena mreža avtobusnih postajališč, ki zagotavljajo kvalitetno oskrbo z javnim potniškim prevozom za potrebe šoloobveznih otrok do izobraževalnih institucij.
15. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekom Slovenije d.d. svojo dejavnost na območju Občine Ribnica pokriva iz obstoječe telefonske centrale LC Ribnica. Možnost priključka na stacionarno telefonsko omrežje je omogočena na celotnem področju občine.
(2) Signal mobilnih operaterjev je primeren.
(3) Televizijski signal je primeren.
(4) Na območju občine je v nekaterih naseljih omogočena izvedba xDSL priključka. Občina ima sklenjen sporazum z družbo Telekom Slovenije, ki opredeljuje kako se bo končnim uporabnikom omogočil dostop do odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.
16. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Oskrba z električno energijo v Občini Ribnica, poteka prek distribucijskega elektroenergetskega omrežja, ki je v upravljanju Elektro Ljubljana, distribucijske enote Kočevje. Na območju Občine Ribnica se nahaja pomembna energetska povezava DV 1x110 Grosuplje–Kočevje. Oskrba Ribnice ter večjih naselij občine sloni na 20 kv DV omrežju, ter manjših objektih (82 TP) za razdeljevanje in prenos električne energije.
(2) Na območju Občine Ribnica je za prenos električne energije predviden DV 2x110 Stari trg–Ribnica (vzankanje). Na DV 110 kV Grosuplje–Kočevje je izvedena RTP Ribnica (Ugar), s katero se zagotavlja boljšo kvaliteto napajanja območja, večjo zanesljivost, ter ob izpadu napajanja iz RTP Kočevje možnost rezervnega napajanja energetskega območja.
(3) Prenova dotrajanega 20 kv DV in nizkonapetostnega omrežja se bo izvajala v čim večji meri na lokacijah obstoječih sistemov.
(4) Z upoštevanjem razvojnih gospodarskih vzpodbud in prehoda na ustreznejše energente se je v zadnjih letih izkazal potencial kočevsko-ribniške subregije oziroma naselij in gospodarskih subjektov za plinifikacijo. Trenutno v občini ni distribucijskega plinovodnega omrežja.
(5) Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina v Sloveniji upravlja družba Geoplin plinovodi d.o.o., ki preko obravnavanega območja načrtuje mednarodni prenosni plinovod M9, Dolga vas (madžarska meja)–Opatje selo (italijanska meja).
(6) Izraba obnovljivih in alternativnih virov energije je pretežno pogojena z razvojem daljinskih sistemov oskrbe z energijo, ki zagotavljajo bistveno udobnejšo oskrbo. Ker v bližnji prihodnosti ni načrtovane plinifikacije bo uporaba daljinskih sistemov oskrbe s toploto pogojena z razširjenostjo in uporabo obnovljivih in alternativnih virov. V letu 2010 je bil tako v naselju Ribnica zgrajen nov ogrevalni sistem na biomaso.
(7) V občini se nahajajo skladišča državnih blagovnih rezerv nafte in naftnih derivatov v Ortneku.
17. člen
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1) V sklopu načrta obnove in dograditve regionalnega in lokalnih vodovodov kočevsko-ribniškega območja bo zasnovan sistem oskrbe z vodo v občini tako, da bo zagotovljena kakovostna oskrba vseh naselij.
(2) Glavna usmeritev zasnove oskrbe z vodo je, da se vsem naseljem v regiji zagotovi ustrezna vodooskrba. To pomeni, da se v največji možni meri vsa naselja opremi z javnim vodovodom in da se nanj priključi vse objekte. Ob upoštevanju značilne razpršene poselitve je možno v oddaljenih naseljih zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, ob pogoju vključitve v sistem javne oskrbe.
(3) Zasnova sistemov odvajanja in čiščenja odpadne vode zajema obstoječe in načrtovano kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi čistilnimi napravami, ki so navedeni v nadaljevanju.
1. Območje – navezava na ČN Ribnica:
Obstoječa ČN Ribnica se poveča na 6.000 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracije Ribnica skupno 4.597 PE, aglomeracija Grič (1041 PE) in aglomeracija Breže (183 PE).
2. Območje – Navezava na ČN Dolenja vas
Zgradi se ČN Dolenja vas za 3500 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracije Goriča vas 961 PE, Nemška vas 394 PE, Blate in Rakitnica 412 PE, Prigorica ter Dolenja vas 1.619 PE.
3. Območje – navezava na ČN Žlebič
Zgradi se ČN Žlebič za 750 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracije Žlebič, Sušje in Zapotok s skupno kapaciteto 652 PE.
4. Območje – navezava na ČN Sajevec
Zgradi se ČN Sajevec za 650 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracije Kot, Jurjevica in Sajevec s skupno kapaciteto 610 PE.
5. Območje – navezava na ČN Bukovica
Zgradi se ČN Bukovica za 150 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracija s kapaciteto 127 PE.
6. Območje – navezava na ČN Otavice
Zgradi se ČN Otavice za 150 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracija s kapaciteto 117 PE.
7. Območje – navezava na ČN Lipovec
Zgradi se ČN Lipovec za 150 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracija s kapaciteto 174 PE.
8. Območje – navezava na ČN Dane
Zgradi se ČN Dane za 75 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracija s kapaciteto 74 PE.
9. Območje – navezava na ČN Ortnek
Zgradi se ČN Ortnek za 150 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracije Ortnek, Velike Poljane s skupno kapaciteto 129 PE.
10. Obstoječa čistilna naprava Hrastje za 100 PE.
Odvajanje padavinskih voda se zagotavlja ločeno od sistema odvajanja odpadnih voda tako, da je zagotovljeno čiščenje voda iz javnih tlakovanih prometnih površin preko lovilcev olj in izpust v površinske vode ali izliv s ponikanjem.
(4) Sistem ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki v Občini Ribnica razvija javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o. tako, da je zagotovljeno zbiranje in odvoz odpadkov v vseh naseljih v občini. Razvoj sistema temelji na zmanjševanju količin in ločenem zbiranju odpadkov na mestih izvora, uvajanju ekoloških otokov ter delovanju zbirnega centra v Goriči vasi na sedežu JKP Komunala Ribnica. Odlaganje odpadkov se začasno izvaja na podlagi pogodb z upravljavcem na javnih odlagališčih, ki obratujejo v skladu z okoljevarstvenimi predpisi na območju osrednjeslovenske regije oziroma jugovzhodne Slovenije.
(5) Pri celotnem konceptu ravnanja z odpadki pa je bistvenega pomena vzpostavitev komunikacijskega sistema za zgodnje preprečevanje in zmanjševanje odpadkov na izvoru, saj bo le tako možno učinkovito zmanjšati količine odpadkov ter vzpostaviti vse naslednje nivoje ravnanja z odpadki (zbiranje, predelava in odstranjevanje) tako, da bo za končno odlaganje ostala le minimalna količina že sortiranih in predhodno obdelanih komunalnih odpadkov. Sistem ravnanja z odpadki je zasnovan tako, da je odvoz zagotovljen v vseh naseljih v občini.
(6) V občini je urejenih 58 ekoloških otokov od katerih je 2/3 lociranih v osrednjem poselitvenem prostoru od Žlebiča do Dolenje vasi. Uveden pa je tudi sistem zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
18. člen
(pokopališka dejavnost)
(1) V Občini Ribnica so pokopališča v Hrovači, Prigorici, Sv. Gregorju, Jurjevici, Velikih Poljanah, Grčaricah in Lipovcu. Vsa pokopališča imajo zgrajene mrliške vežice in urejeno komunalno opremo.
(2) Prostorske kapacitete so praviloma zadovoljive. Za dolgoročne potrebe in primere večjih naravnih nesreč je predvidena zadovoljiva prostorska rezerva za širitev pokopališč. Za lokalne potrebe je predvidena širitev pokopališča v Hrovači in Lipovcu.
19. člen
(javna razsvetljava)
Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh večjih naseljih (razen posameznih ulic). Trenutno stanje je primerno, vendar se bo opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je Občina Ribnica, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer je to potrebno in uvesti enoten standard varčnih in okolju prijaznih svetil, ter okolju prijazen režim osvetljevanja (druga polovica noči).
II. 5 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve
II. 5. 1 Okvirna območja naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje
20. člen
(okvirna območja naselij)
V Občini Ribnica se določijo območja naslednjih naselij: Ribnica, Dolenja vas s Prigorico, Gorenja vas, Hrovača, Goriča vas, Grič, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Dolenji Lazi, Nemška vas, Otavice, Lipovec, Blate, Rakitnica, Grčarice, Zadolje, Bukovica, Dane, Sajevec, Kot pri Ribnici, Jurjevica, Breže, Sušje, Slatnik, Žlebič, Gorenji Lazi, Sv. Gregor, Marolče, Maršiči in Velike Poljane.
21. člen
(območja razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem v severnem delu občine na območju Slemen in osrednjem ravninskem delu. Naselja, ki se vključujejo med razpršeno poselitev so Andol, Brinovščica, Bukovec pri Poljanah, Črnec, Črni Potok pri Velikih Laščah, Dule, Finkovo, Gašpinovo, Gorenje Podpoljane, Graben, Grčarske Ravne, Grebenje, Hojče, Hudi Konec, Jelenov Žleb, Junčje, Kot pri Rakitnici, Krnče, Levstiki, Makoše, Ortnek, Perovo, Praproče, Pugled pri Karlovici, Pusti Hrib, Rigelj pri Ortneku, Škrajnek, Vintarji, Vrh pri Poljanah, Zadniki, Zapuže pri Ribnici, Zlati Rep in Žukovo. To so strnjena manjša naselja (razdrobljena, razpostavljena in razložena), za katera je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, ki jih tvorijo gruče objektov, zgrajenih pred letom 1967. Med območja razpršene poselitve so uvrščena tudi območja samotnih kmetij in manjših zaselkov, ki niso nujno posebej poimenovana.
(2) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve, kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev obstoječega komunalno opremljenega območja.
(3) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(4) Območje razpršene poselitve se v čim večji možni meri ohranja in varuje tako, da se načrtuje obnova ali prenova zakonito zgrajenih objektov. Načrtovanje novih posegov v prostor, je dovoljeno le skladno z veljavno zakonodajo in možno le, če se s tem ohranja prepoznavne značilnosti prostora.
22. člen
(območja razpršene gradnje)
V Občini Ribnica se ne nahajajo izrazita območja razpršene gradnje, zato se ne predvideva njihova sanacija.
II. 5. 2 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo
23. člen
(razvoj poselitve)
(1) V osrednjem ravninskem delu občine, ob glavni prometni osi, se ohranja in razvija strnjeno pozidavo v okviru obstoječih naselij.
(2) Zlasti v severnem delu občine (območje Slemen) se ohranja avtohtone vzorce razpršene poselitve. Praznjenje naselij se preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.).
(3) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.
(4) Preostali del občine pretežno prekrit z gozdom ostaja neposeljen in se kot tak tudi ohranja.
24. člen
(razvoj naselij)
(1) Osrednjo vlogo v razvoju bo še naprej imelo občinsko središče Ribnica ob poudarjanju njegove upravne funkcije v lokalnem in regionalnem pomenu. V naselju je predviden notranji razvoj in prenova historičnega jedra.
(2) V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti gradnja možna znotraj obstoječih gradbenih parcel. Pogoje za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti se razvija predvsem z nadomestno in dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Ohranja in prenavlja se kvalitetna naselbinska dediščina.
(3) Notranji razvoj naselij ima prednost pred širjenjem na nova območja. Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.
(4)Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, kulturnovarstvenih ali infrastrukturnih omejitev, na manjvredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča.
Naselju se lahko določijo površine za širitev v primeru, da je opredeljeno kot urbano naselje, predvsem pa, če ima potencial, da se razvije v središče določenega območja.
(5) Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne potrebe je predvidena nujno potrebna širitev industrijskih dejavnosti v urbanem naselju Dolenja vas s Prigorico.
(6) Zaradi ambientalnih kvalitet in odmaknjenosti podeželskih naselij od urbanega življenja je smiselno vzpodbujati specifične in sonaravne oblike turizma, čemur naj bo podrejena tudi prenova in širitev naselij.
25. člen
(razpršena poselitev)
(1) Na območjih razpršene poselitve, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo.
(2) Območja razpršene poselitve, ki kot avtohtoni poselitveni vzorec prispeva k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje z obnovo, prenovo oziroma spremenjeno rabo obstoječih, zakonito zgrajenih objektov; z nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov ter z novogradnjami, kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenih zemljišč.
(3) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(4) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(5) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
26. člen
(usmeritve za prenovo poselitvenih območij)
(1) Za območja prenove Prigorica, Goriča vas, Ribnica, Hrovača in Gorenja vas, se načrtuje izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki se izdela za območje naselbinske dediščine je tudi konservatorski načrt za prenovo. Konservatorski načrt za prenovo je potrebno izdelati za naselja Hrovača, Ribnica in Prigorica.
(2) Izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta za celovito prenovo se lahko financira z javnimi sredstvi. Za izvajanje celovite prenove se sredstva lahko črpajo iz strukturnih skladov, občina pa bo težila k pridobivanju ugodnih kreditnih pogojev, v skladu s predpisi.
II. 5. 3 Usmeritve za razvoj dejavnosti
27. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja. V naseljih prevladuje podeželska dejavnost pred drugimi dejavnostmi. Podeželska dejavnost je namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
(2) Nova poselitev se usmerja predvsem v območja naselja Ribnica. V Občini Ribnica ni predvidenih večjih širitev za potrebe stanovanjske gradnje. V preostalih naseljih bomo poselitev ohranjali.
(3) Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v naselju Ribnica, Dolenja vas s Prigorico in Sv. Gregor. Le-to predstavlja središče razpršene poselitve v severozahodnem delu občine na področju Slemen. V naselju Sv. Gregor se nahaja šola, športno igrišče in spremljajoče družbene dejavnosti, zato ima naselje potencial, da se razvije v bodoče lokalno središče. V ostalih naseljih pa se določa prevladujoča podeželska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi.
(4) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so dobro razvite v naselju Ribnica. Površine se nahajajo na južnem in jugovzhodnem delu naselja. V Ugarju se nahaja tudi konjeniški center. Pri naselju Dane se nahaja manjše smučišče, športna igrišča pa so v naseljih Sv. Gregor, Velike Poljane, Sušje, Goriča vas, Dolenja vas s Prigorico in Rakitnica. Novo je predvideno v naselju Dolenji Lazi.
(5) Poslovno proizvodne dejavnosti so dobro razvite v naselju Ribnica, razvile so se predvsem v severnem delu naselja ob železniški povezavi Ljubljana–Ribnica–Kočevje. Območje proizvodnih dejavnosti se nahaja tudi v južnem delu naselja. Območji proizvodnih dejavnosti se nahajata tudi v naseljih Jurjevica in Dolenja vas s Prigorico.
(6) Območji poslovno proizvodne dejavnosti v mestu Ribnica imata še zadostne prostorske rezerve za nadaljnji razvoj, zato širitve niso potrebne, v naselju Dolenja vas s Prigorico pa se predvideva širitev.
(7) Občina namerava spodbujati uporabo železnice za potrebe potniškega prometa. S tem namenom se v Ribnici načrtuje ureditev intermodalnega vozlišča s preureditvijo obstoječe železniške postaje in obstoječih sistemov avtobusnih prevozov. Razvojno Občina Ribnica načrtuje tudi vzpostavitev notranje linije javnega potniškega prometa, ki bi povezovala naselja ravninskega dela občine.
28. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Naselja naj se oblikujejo iz zgodovinsko ustvarjenih nastavkov in geomorfoloških in drugih pogojev naravnega prostora. Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij so lega in geometrija stavb, ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos.
(2) Pri urbanističnem oblikovanju naselij je potrebno upoštevati razmerje naselbinskega telesa do krajine v kateri je posamezno telo umeščeno in njenih dominant. Za zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …).
(3) Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd.
(4) Naselbinska struktura naselij v območju UN (urbanistični načrt) in severozahodno od njega v naseljih Jurjevica, Kot, Žlebič temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih v geomorfološko relativno dinamični krajini.
(5) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.
(6) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(7) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
II. 6. Usmeritve za razvoj v krajini
II. 6. 2. 1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
29. člen
(kmetijstvo)
(1) V Občini Ribnica kmetijska zemljišča zavzemajo manj kot polovico vseh površin. Kmetijske površine se v nižinskih predelih občine prepletajo s poselitvijo, v hribovitem svetu pa predvsem z gozdom.
(2) Zaradi slabših naravnih razmer, ki v hribovitih predelih (Slemena, območje Velike in Male Gore) ovirajo intenzivnost in razvoj kmetijstva, je tu najbolj razširjena živinoreja. Glede na predvidene družbenogospodarske spremembe je pričakovati, da se bo na teh območjih delež gozda še povečal, na račun kmetijskih zemljišč. Zato se tu vse bolj uveljavljajo prizadevanja za razvoj turizma v povezavi s sonaravnim kmetijstvom (podeželski, ekološki turizem, turistične kmetije in podobno).
(3) Kakovostne kmetijske površine v večjih sklenjenih kompleksih, kjer prevladuje poljedelstvo, so omejene na območja z uravnanim terenom in plodnimi tlemi. Takšna območja se nahajajo v okolici Velikih Poljan in na Ribniškem polju, ki se proti jugu razširi v Dolenjevaško polje, proti zahodu pa se izteče v Sodraško dolino.
(4) Kmetijstvo v občini ima razvojne perspektive v posameznih kmetijah, prevladujejo pa predvsem pol kmetije.
(5) Kmetijstvo se ohranja kot ekstenzivna panoga.
(6) Prednostna območja razvoja kmetijstva se nahajajo v osrednjem delu Ribniške doline z izjemo območja suhega zadrževalnika, na območju Grčaric in vzhodno od naselja Velike Poljane.
30. člen
(gozdarstvo)
(1) Gozdovi zavzemajo kar 70 % vseh površin v Občini Ribnica in so za občino tudi gospodarsko zelo pomembni. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj kmetij in podeželja.
(2) Za lesnoproizvodno funkcijo je zelo pomembna tudi lovnogospodarska funkcija gozdov.
(3) Na območju občine se nahajata dva manjša kompleksa zavarovanih gozdov, in sicer je to varovalni gozd na območju Svatov na pobočju Velike gore in gozdni rezervat Bela stena. Gozdovi so zavarovani z predpisom o varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih.
(4) Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se bo ohranjalo in vključilo v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(5) V južnejšem delu občine se izven naselij nahaja nekaj obratov za predelovanje lesa – žage.
31. člen
(vode)
(1) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena.
(2) Zaradi kraškega površja je površinska vodna mreža slabše razvita. Občina Ribnica ima tri večje površinske vodotoke: Tržiščico (Žlebiščico oziroma Zastava), Sodraško Bistrico in Ribnico (Ribniščica). Pomembni so tudi potok Sajevec, Laščica in Rakitnica. S severozahoda Ribniškega polja pritekata Tržiščica in Sodraška Bistrica, na jugozahodnem robu, pod vznožjem ribniške Velike gore, pa sta dva močna kraška izvira Ribnica in Rakitnica (kjer je tudi vodno zajetje). Površinski vodotoki po prestopu na zakraseli del polja poniknejo v velike požiralne jame: Tentera (Tržiščica in rokav Bistrice), Griška jama, Žiglovica ali v ponikve v dnu polja.
(3) Močno pa je razvejana podzemna vodna mreža, ki predstavlja pomembne zaloge pitne vode. Kvaliteto podtalnice se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja odpadnih vod.
(4) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.
(5) Oskrba s pitno vodo in z njo povezano varovanje vodnih virov je zagotovljeno z občinskimi odloki o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda. Varuje se zlasti podtalnica, obstoječa vodna črpališča in potencialne vire za oskrbo s pitno vodo.
(6) Podzemna voda ob večjem deževju zelo hitro privre na dan, zato je velik del Ribniškega polja poplavno ogrožen. Za zagotavljanje varnosti pred poplavami, je bil zgrajen protipoplavni nasip voda Ribnice in Sajevca pri naselju Prigorica, ki v suhem zadrževalniku Ribniškega Brezja zadrži viške padavinskih voda. Funkcijo regulacije poplavnih voda Ribnice ima razbremenilni vodni kanal med Bistrico in Sajevcem, ki poteka ob severozahodnem delu naselja Ribnica in Bukovico.
(7) Na podlagi predpisov, ki opredeljujejo poplavno ogroženost je potrebno za območja, katera ostajajo potencialno poplavno ogrožena, izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima in ogrožena območja prikazati v prikazu stanja.
(8) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.
32. člen
(mineralne surovine)
(1) V Občini Ribnica so trije pridobivalni prostori: Prigorica, Kot I pri Ribnici in Kot II pri Ribnici; in nelegalni kopi: Ugar (2), manjši kamnolom nasproti naselja Podpoljane in 4 manjši kamnolomi pod naseljem Poljane. Nelegalni kopi so predvideni za sanacijo brez izkoriščanja mineralnih surovin.
(2) Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
33. člen
(turizem in rekreacija)
(1) Fizični prostor ima veliko potencialov za rekreacijsko uporabo. Gre za vizualno privlačen prostor, ki je pester in pretežno naravno ohranjen. Z vidika turizma in rekreacije so velikega pomena sklenjena gozdna pobočja in grebeni Velike in Male gore, ter značilni kraški pojavi. Velik del površja je prepreden z vrtačami in drugimi kotanjami.
(2) Turistično zanimivi kraški pojavi so jame. Pomembnejše jame v Občini Ribnica so Finkova jama, brezno Žigolovica s podzemno dvorano, ponorna jama Tentera pri Žlebiču in Francetova jama pod sv. Ano.
(3) Privlačna za turizem so tudi razgledišča: Grmada, Sv. Gregor, Hudi Konec, Stene Sv. Ane in Bela stena, ter izvira Ribnice in Rakitnice s poplavnimi območji.
(4) V občini najdemo tudi štiri turistične kmetije, med katerimi nudi največjo ponudbo Turistična kmetija Oblak (Rigelj pri Ortneku).
(5) Po hribovitih območjih Velike in Male gore poteka Ribniška planinska pot, od Ribnice do Dolenje vasi pa pot za gorsko kolo. Planinski domovi so na Sv. Ani, pri Francetovi jami in pod Grmado.
(6) V središču naselja Ribnica je turistično informacijski center ter grajski kompleks z muzejem in galerijo. Na Ribnico se navezuje vas Hrovača s Škrabčevo domačijo urejeno v etnološki muzej in kulturno središče.
(7) Obstoječi športno-rekreacijski objekti in površine so namenjeni predvsem lokalnemu prebivalstvu in zaenkrat še nimajo širšega turističnega značaja. Območje ima več smučišč, ki pa so izrazito lokalnega pomena. V občini je tudi več konjeniških centrov, največji je posestvo Ugar na robu Ribniške doline, eden se nahaja pod gradom v Ortneku.
(8) Turistične dejavnosti se razvijajo na območju posestva Ugar, s številnimi vojaškimi objekti, kjer se opušča območje za potrebe obrambe in na območju Jelenov Žleb, kjer se spodbujajo oblike sonaravnega bivanja v naravnem okolju.
Na območju posestva Ugar se nahajajo obstoječi vojaški objekti – skladišča streliva, katere se bo rekonstruiralo in spremenilo v prenočitvene kapacitete. V območju ni predvidena gradnja novih stavb, saj se za potrebe dejavnosti uporabi obstoječe objekte, katerim se spremeni namebnost.
Območje Jelenovega Žleba se predvidi za gradnjo objektov s prenočitvenimi kapacitetami, zasnovane kot specifične apartmajske enote v manjšem obsegu.
(9) Za potrebe dejavnosti lovske zveze Ribnica in opravljanja dejavnosti lovstva so predvideni trije lovski domovi, ki se nahajo na območju Male gore, Rakitnice in Ortneka.
34. člen
Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.
II. 6. 2. 2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
35. člen
(prepoznavne kvalitete prostora)
(1) Za ohranjanje krajinske privlačnosti celotnega osrednjega dela Ribniškega polja je potrebno ohranjati kulturno krajino kot celoto in preprečevati opuščanje obdelave in zaraščanje. S tem se ohranja visoka doživljajska vrednost prostora.
(2) Z urbanističnega in arhitekturnega vidika imajo velik pomen vaška jedra – naselbinska dediščina in pa arhitekturna dediščina, ki ponekod zaradi razvojne zaostalosti območja izkazuje velike ambientalne kakovosti. Poleg kulturnih spomenikov je zanimiv tudi dokaj obsežen fond ohranjene stavbne dediščine – kozolcev, hiš, gospodarskih poslopij in celotnih domačij.
(3) Območje je znano po dokaj edinstveni etnološki dediščini – tipična domača obrt je suhorobarstvo, razširjeno pa je tudi lončarstvo.
II. 6. 2. 3 Območja za potrebe obrambe, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščite in reševanja
36. člen
(območja za potrebe obrambe)
(1) Na območju občine se nahajajo naslednja območja posebnega pomena za potrebe obrambe:
– Grmada nad Ortnekom – območje izključne rabe,
– VPS Ribnica – območje možne izključne rabe,
– Goriča vas – območje možne izključne rabe.
(2) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(3) Območja možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe so primarno namenjena za druge namene, vendar se jih lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.
37. člen
(ocena ogroženosti za posamezne nesreče)
(1) Celotno območje Občine Ribnica je uvrščeno v 7. stopnjo MCS lestvice.
(2) Vsi objekti zgrajeni po letu 1963, so zgrajeni v skladu s predpisi o izgradnji objektov na potresnih območjih. V primeru potresa z večjo močjo lahko pride do porušitev posameznih objektov. V urbanih središčih lahko pričakujemo veliko število poškodovanih ter veliko materialno škodo.
(3) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za potres.
(4) Večjih vodotokov v občini zaradi kraškega površja ni, kljub temu ob večjih padavinah podzemne vode hitro naraščajo in poplavljajo. Življenje ljudi ni neposredno ogroženo.
(5) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za poplave.
(6) V okviru Gasilske zveze Ribnica deluje na območju občine 15 prostovoljnih gasilskih društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je pristojno Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica. Potencialno nevarni objekt na območju občine je Skladišče naftnih derivatov Ortnek, Zavoda RS za blagovne rezerve ter vodna pregrada Prigorica (suhi zadrževalnik vode).
(7) Hidrantno omrežje v Občini Ribnica je potrebno vseskozi nadgrajevati in zagotavljati ustrezne količine požarne vode.
(8) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za požar, ter Načrt zaščite in reševanja za požar v naravnem okolju.
38. člen
(zaščita in reševanje)
(1) Prva medicinska pomoč se nudi prioritetno preko Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica.
(2) V primeru potresa bo občina urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev.
(3) Občina bi uredila sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev. Evakuacijska zbirališča se uredijo v območju evakuacije Prigorica – Inotherm, Dolenji vasi – Hrib, Rakitnici – Lovski dom, Blate – Blate. Lokacije zasilnih bivališč so: Ribnica – Na Mlaki, Ribnica – bivša vojašnica (stadion), Ribnica – rokometno igrišče, Dolenja vas – rokometno igrišče, Ribnica – TVD Partizan, Ribnica – Športna dvorana.
(4) Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, v primeru večjih nesreč se za pomoč zaprosi sosednje občine in Štab za CZ regije.
(5) V primeru naravnih in drugih nesreč so za pokop večjega števila ljudi predvidena pokopališče v Hrovači, Prigorici in Velikih Poljanah. Za pokop in sežig večjega števila živalskih trupel je, zaradi kraškega terena in glede na Načrt zaščite, reševanje predvideno v Mestni Občini Ljubljana. Začasno odlagališče nevarnih odpadkov v primeru naravnih in drugih nesreč je predvideno v Mali in Veliki Gori, za deponijo ruševin pa se predvidi območje južno od naselja Ribnica.
39. člen
(vojna grobišča)
(1) V Občini Ribnica se nahajajo naslednja prikrita vojna grobišča:
– HROVAČA Grobišče Brezno na Bašlju 2, lokacija: 45.7605 S, 14.7664 V, Brezno je bilo evidentirano na podlagi zapisa jamarjev o najdbi človeških kosti.
– JELENDOL Grobišče Jelendol, lokacija 45.6777 S, 14.7583 V, Grobišče 119 vaških stražarjev iz ribniških zaporov, ki jih je VOS ustrelila oktobra 1943. Večina prekopanih 4. 10. 1944 na vojaško pokopališče Hrovača.
– JELENOV ŽLEB Grobišče Brezno v Jelenovem Žlebu, lokacija 45.6865 S, 14.6639 V, V brezno je med borbo s partizani spomladi 1943 padlo ali pa bilo vrženih nekaj italijanskih vojakov.
– OTAVICE: Grobišče Otaviško svinjsko brezno, lokacija: 45.7328 S, 14.7876 V, Brezno je bilo evidentirano na podlagi seznama jam dr. Andreja Mihevca s človeškimi kostmi omenjenimi v katastru JZS.
– RIBNICA Grobišče Jama Žiglovica, lokacija: 45.7593 S, 14.7531 V, V jami Žiglovica naj bi bilo pokopanih 14 oseb (domačinov iz vasi Prigorica, Žlebič in Struge), ki so bili usmrčeni 28. julija 1942 leta.
– ŠKRAJNEK Grobišče Brezno pri Škrajneku, lokacija: 45.8081 S, 14.6819 V, Brezno je bilo evidentirano na podlagi zapisa v Katastru JZS, po katerem bi brezno lahko bilo grobišče, vendar v zapisniku ni navedb o človeških kosteh.
(2) V Občini Ribnica se nahajajo naslednja vojna grobišča
– Grčarice, lokacija: 45.6498 S, 14.754 V, Grčarice – 1 (451040241) gr.(01) krajevno pokopališče grobišče kjer je pokopanih 21 padlih borcev
– Hrovača, lokacija 45.7352 S, 14.7361 V, Ribnica – 2 (451040642) gr.(01) krajevno pokopališče
grobišče in spomenik z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja
– Prigorica, lokacija: 45.7133 S, 14.7486 V, Prigorica – 1 (451040591) gr.(01) krajevno pokopališče grobišče s ploščo in imeni padlih borcev v letih 1941–1945
– Rakitnica, lokacija: 45.6912 S, 14.7563 V, Rakitnica – 1 (451040621) gr.(01) krajevno pokopališče na pokopališču grobišče s ploščo padlim borcem v letih 1941–1945
– Ribnica, lokacija 45.7357 S, 14.7235 V, Ribnica – 1 (451040641) gr.(01) izven pokopališča grobišče s stebrom v spomin 33 padlim borcem NOV.
(3) Pri posegih v območja vojnih grobišč je potrebno upoštevati predpise s področja vojnih grobišč. Na vojnih grobiščih je prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s področnim zakonom,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
II. 6. 3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
40. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Širitve in zmanjševanje stavbnih zemljišč sta zasnovana tako, da omogočata doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledita usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. Prostorski razvoj gradnje se usmerja in načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij, pri čemer se daje prednost prenovi. V primeru, da so izčrpane možnosti prenove naselij, se načrtuje notranji razvoj naselij, ki ima prednost pred širjenjem na nova območja. Širitev naselij je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen in če gre za zaokroževanje naselja.
(2) Na račun širitve stavbnih zemljišč se v manjši meri zmanjšujejo kmetijska zemljišča v bližini naselij. Širitve predstavljajo zaokrožitve stavbnih zemljišč na račun slabših kmetijskih zemljišč.
(3) Vodna zemljišča ostajajo v enakem obsegu.
(4) Gozdna zemljišča ostajajo v enakem obsegu.
(5) Del obstoječih stavbnih zemljišč se zaradi neustreznih pogojev za gradnjo po namenski rabi zemljišč vrne v kmetijska oziroma gozdna zemljišča.
(6) Kot območja drugih zemljišč se opredeli območja nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin in omočja zunaj naselja za potrebe obrambe.
(7) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter drugih obstoječih dejavnosti.
(8) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije, kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov.
(9) Znotraj sklenjenih območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
II. 6. 4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
41. člen
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) V poselitvenih območjih prevladuje stanovanjska dejavnost.
(2) V poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja se dovoljuje poselitev manjše gostote, in sicer kot enostanovanjska gradnja z opredeljeno minimalnim zemljiščem namenjenim za gradnjo.
(3) Kjer je mogoče se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.
III. IZVEDBENI DEL
III. 1 Splošne določbe
42. člen
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši načrt).
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.
43. člen
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.
44. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.
(2) Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora.
(3) Primer zapisa oznake enote urejanja:
Ri_1 Ri – oznaka funkcionalne enote,
1 – zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote.
45. člen
(funkcionalne enote)
Enote urejanja se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.
Preglednica 1: Funkcionalne enote
+------------+----------------------+---------------------------+
| OZNAKA | IME FUNKCIONALNE | NASELJA PO REGISTRU |
|FUNKCIONALNE| ENOTE | PROSTORSKIH ENOT |
| ENOTE | | |
+------------+----------------------+---------------------------+
|OR |Občina Ribnica |Odprti prostor, glavne |
| | |ceste in železnica |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Ri |Ribnica |Ribnica |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Br |Breg |Breg |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Gi |Grič |Grič |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Dl |Dolenji Lazi |Dolenji Lazi |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Za |Zapuže |Zapuže |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Hr |Hrovača |Hrovača |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Go |Goriča vas |Goriča vas |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Ot |Otavice |Otavice, Makoše |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Ne |Nemška vas |Nemška vas |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Pr |Prigorica |Prigorica, Zadolje |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Li |Lipovec |Lipovec |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Do |Dolenja vas |Dolenja vas |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Bl |Blate |Blate, Kot pri Rakitnici |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Ra |Rakitnica |Rakitnica |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Gr |Grčarice |Grčarice, Jelendol, |
| | |Grčarske ravne, Jelenov |
| | |žleb |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Da |Dane |Dane |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Ko |Kot pri Ribnici |Kot pri Ribnici |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Sa |Sajevec |Sajevec |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Ju |Jurjevica |Jurjevica |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Bž |Breže |Breže |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Su |Sušje |Sušje |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Sl |Slatnik |Slatnik |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Žl |Žlebič |Žlebič |
+------------+----------------------+---------------------------+
|La |Gorenji Lazi |Gorenji Lazi |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Sm |Slemena |Sv. Gregor, Krnče, Andol, |
| | |Levstiki, Marolče, Junčje, |
| | |Grebenje, Črni Potok pri |
| | |Velikih Laščah, Vintarji, |
| | |Pugled pri Karlovici, |
| | |Perovo, Zadniki, Črnec – |
| | |del |
+------------+----------------------+---------------------------+
|So |Sodražica |Črnec – del, Brinovščica, |
| | |Hojče, Greben, Hudi Konec, |
| | |Ortnek – del |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Pp |Podpoljane |Dolenje Podpoljane, |
| | |Praproče, Maršiči, Pusti |
| | |Hrib, Gašpinovo, Rigelj pri|
| | |Ortneku, Zlati Rep, Gorenje|
| | |Podpoljane, Finkovo, |
| | |Bukovec pri Poljanah |
+------------+----------------------+---------------------------+
|Po |Velike Poljane |Velike Poljane, Škrajnek, |
| | |Vrh pri Poljanah, Žukovo, |
| | |Ortnek, Dule |
+------------+----------------------+---------------------------+
Imena funkcionalnih enot, razen enote OR – Odprti prostor so identična z imeni naselij oziroma z imeni katastrskih občin.
46. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)
(1) Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3 poglavju,
– posebne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 4 poglavju in
– podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1.
– podrobne prostorske izvedbene pogoje za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov, določene v Prilogi 1.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.
(5) Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III. 6. poglavju.
III. 2 Namenska raba prostora
47. člen
(splošna določila o namenski rabi prostora)
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.
(2) V posameznih območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati polovico (več kot 50 %) vseh površin. Spremljajoče dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.
(3) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(4) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.
(5) Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, storitve, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo) je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.
(6) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(7) Javne površine oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (oznake PC, PŽ in PO), trgi, parki, pokopališča (ZP, ZK), športni parki in igrišča (oznaka ZS) in druge urejene zelene površine (oznaka ZD).
Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora
+-----------------+-----------------------+---------------------+
|OBMOČJA OSNOVNE |OBMOČJA PODROBNEJŠE |Podrobneje prikazana |
|NAMENSKE RABE |NAMENSKE RABE |podrobnejša namenska |
| | |raba glede na |
| | |tipologijo gradnje |
+-----------------+---------------------------------------------+
|OBMOČJA STAVBNIH |S – OBMOČJA STANOVANJ |
|ZEMLJIŠČ | |
+-----------------+-----------------------+---------------------+
| |SS – stanovanjske |SSs – urbana |
| |površine |prostostoječa |
| | |stanovanjska pozidava|
| | +---------------------+
| | |SSv – urbana |
| | |večstanovanjska |
| | |pozidava |
| +-----------------------+---------------------+
| |SB – stanovanjske |SBv – večstanovanjske|
| |površine za posebne |površine za posebne |
| |namene |namene |
| +-----------------------+---------------------+
| |SK – površine |SKs – površine |
| |podeželskega naselja |podeželskega naselja,|
| | |mešano kmetije in |
| | |stanovanjske hiše |
| +-----------------------+---------------------+
| | |SKg – površine |
| | |podeželskega naselja |
| | |za gradnjo kmetijskih|
| | |objektov |
| +-----------------------+---------------------+
| |SP – površine |SP – površine |
| |počitniških hiš |počitniških hiš |
| +---------------------------------------------+
| |C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
| +-----------------------+---------------------+
| |CU – osrednja območja |CU – osrednja območja|
| |centralnih dejavnosti |centralnih dejavnosti|
| +-----------------------+---------------------+
| |CD – druga območja |CDi – dejavnosti |
| |centralnih dejavnosti |izobraževanja, vzgoje|
| | |in športa |
| | +---------------------+
| | |CDk – kulturna |
| | |dejavnost, javna |
| | |uprava, gasilski dom |
| | +---------------------+
| | |CDv – verski objekti |
| | |s pripadajočimi |
| | |ureditvami |
| | +---------------------+
| | |CDo – trgovske, |
| | |oskrbne, poslovno – |
| | |storitvene, gostinske|
| | |dejavnosti, manjša |
| | |obrt |
| +---------------------------------------------+
| |I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
| +-----------------------+---------------------+
| | |IP – površine za |
| | |industrijo |
| | +---------------------+
| | |IG – gospodarske cone|
| +---------------------------------------------+
| |B – POSEBNA OBMOČJA |
| +-----------------------+---------------------+
| | |BT – površine za |
| | |turizem |
| | +---------------------+
| | |BC – športni centri |
| +---------------------------------------------+
| |Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
| +-----------------------+---------------------+
| | |ZS – površine za |
| | |oddih, rekreacijo in |
| | |šport |
| | +---------------------+
| | |ZP – parki |
| | +---------------------+
| | |ZD – druge urejene |
| | |zelene površine |
| | +---------------------+
| | |ZK – pokopališča |
| +---------------------------------------------+
| |P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
| +-----------------------+---------------------+
| | |PC – površine cest |
| | +---------------------+
| | |PŽ – površine |
| | |železnic |
| | +---------------------+
| | |PO – ostale prometne |
| | |površine |
| +---------------------------------------------+
| |T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
+-----------------+-----------------------+---------------------+
| | |T – območja |
| | |komunikacijske |
| | |infrastrukture |
| +---------------------------------------------+
| |E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
| +-----------------------+---------------------+
| | |E – območja |
| | |energetske |
| | |infrastrukture |
| +---------------------------------------------+
| |O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
| +-----------------------+---------------------+
| | |O – območja okoljske |
| | |infrastrukture |
| +---------------------------------------------+
| |A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
| +-----------------------+---------------------+
| | |A – površine |
| | |razpršene poselitve |
| | +---------------------+
| | |Ao – razpršena |
| | |poselitev z omejeno |
| | |rabo |
+-----------------+---------------------------------------------+
|OBMOČJA |K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|KMETIJSKIH | |
|ZEMLJIŠČ | |
+-----------------+-----------------------+---------------------+
| | |K1 – najboljša |
| | |kmetijska zemljišča |
| | +---------------------+
| | |K2 – ostala kmetijska|
| | |zemljišča |
+-----------------+---------------------------------------------+
|OBMOČJA GOZDNIH |G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
|ZEMLJIŠČ | |
+-----------------+-----------------------+---------------------+
| | |G – gozdna zemljišča |
| | +---------------------+
| | |Gv – varovalni |
| | |gozdovi |
+-----------------+---------------------------------------------+
|OBMOČJA VODA |V – OBMOČJA VODA |
+-----------------+-----------------------+---------------------+
| | |VC – celinske vode |
| | +---------------------+
| | |VI – vodna |
| | |infrastruktura |
+-----------------+---------------------------------------------+
|OBMOČJA DRUGIH |L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|ZEMLJIŠČ | |
+-----------------+-----------------------+---------------------+
| | |LN – površine |
| | |nadzemnega |
| | |pridobivalnega |
| | |prostora |
+-----------------+---------------------------------------------+
| |f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
| +-----------------------+---------------------+
| | |f – območja za |
| | |potrebe obrambe zunaj|
| | |naselij |
+-----------------+-----------------------+---------------------+
III. 3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III. 3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
48. člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Ribnica v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu,
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 62. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.
(3) Dozidave in nadzidave se dovolijo v bruto tlorisni velikosti do 50 % osnovnega objekta.
(4) Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi pridobljenega ustreznega dovoljenja.
(5) Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali za urejanje je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja in način sanacije deponiranega materiala.
49. člen
(vrste nezahtevnih in enostavnih objektov)
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na namen.
50. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja namembnosti celotnega območja.
(2) Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.
(3) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 % objekta.
(4) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
III. 3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
51. člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Gradnja novih zahtevnih, manj zahtevnih stavb, nad in pod terenom, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarno varstveni predpisi.
(2) Gradnja novih nezahtevnih in enostavnih objektov, nad in pod terenom, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarno varstveni predpisi.
(3) Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.
(4) Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel.
(5) V primeru odstranitve obstoječe stavbe in gradnjo nove stavbe na mestu poprej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljata.
(6) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,25 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(7) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(8) Gradnja stavbe ob meji zemljišča parcele je izjemoma dopustna, če:
– je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje,
– je taka gradnja določena z regulacijskimi linijami, ali če
– gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici,
– je tako določeno v podrobnejšem načrtu.
(9) Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima parcelama, sicer je odmik od sosednje parcele 5 m oziroma skladen s soglasjem organa, pristojnega za varstvo pred požarom.
(10) Gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti 25 m; izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in ukrepi pred nekontroliranim rušenjem dreves v gozdnem robu skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe.
III. 3.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
52. člen
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov opredeljujejo:
FZ – Faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab
FI – Faktor izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab
FP – Faktor gradbene prostornine na zemljišču namenjenem za gradnjo
DZP – Delež odprtih zelenih površin na zemljišču namenjenem za gradnjo
V – pomeni določitev višine stavb.
(2) V skladu z okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno dejavnost.
(3) Kadar za gradnjo višina objektov s tem prostorskim načrtom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta toliko, kolikor je višina slemena najvišjega objekta na območju v oddaljenosti do 50 m od zemljišča namenjenega za gradnjo novogradnje.
(4) Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje.
(5) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča namenjenega gradnji (FI) večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo, določene s tem prostorskim načrtom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(6) Kadar je s tem prostorskim načrtom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in DZP. Kadar pa s tem prostorskim načrtom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FI, FZ, DZP in FP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami tega odloka za enoto urejanja.
53. člen
(dopustna izraba prostora)
(1) Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja enote urejanja prostora in zagotavljajo kvaliteto bivanja, mora zavzemati minimalno 10 % bruto celotne površine enote urejanja prostora.
Preglednica 3: Faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež zelenih površin
+--------------------------+------------+------------+----------+
|Podrobnejša namenska raba |Faktor |Faktor |Delež |
| |izrabe (FI) |zazidanosti |zelenih |
| | |(FZ ) |površin |
| | | |(DZP) |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|SSs – prostostoječa |0,5 |0,3 |10 |
|stanovanjska pozidava | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|SSv – urbana |1 |0,45 |20 |
|večstanovanjska pozidava | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|SKs – površine |0,6 |0,4 |15 |
|podeželskega naselja | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|SKg – površine |0,6 |0,2 |/ |
|gospodarskih objektov | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|SP – površine počitniških |0,15 |0,15 |/ |
|objetov | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|SB– stanovanjske površine |1,1 |0,5 |20 |
|za posebne namene | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|A – površine razpršene |0,8 |0,3 |10 |
|poselitve | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|Ao – površine razpršene |/ |0,3 |10 |
|poselitve z omejeno rabo | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|IP – površine za |0,8 |0,65 |10 |
|industrijo | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|IG – gospodarske cone |0,8 |0,65 |10 |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|CU – osrednja območja |1,5 |0,8 |5 |
|centralnih dejavnosti | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|CDv – verski objekti s |0,9 |/ |/ |
|pripadajočimi ureditvami | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|CDi – dejavnosti |0,8 |0,4 |20 |
|izobraževanja, vzgoje in | | | |
|športa | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|CDk – kulturna dejavnost, |0,8 |/ |5 |
|javna uprava, gasilski | | | |
|dom, mlin | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|CDo – trgovske, oskrbne, |/ |0,4 |10 |
|poslovno – storitvene, | | | |
|gostinske dejavnosti, | | | |
|manjša obrt | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|BC – športni centri |/ |0,3 |20 |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|BT – površine za turizem |/ |0,3 |20 |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|ZK – pokopališča |/ |0,2 |20 |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|E – območja energetske |/ |0,9 |/ |
|infrastrukture | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|O – območja okoljske |/ |0,9 |/ |
|infrastrukture | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
|f – območja za potrebe |/ |0,9 |/ |
|obrambe zunaj naselij | | | |
+--------------------------+------------+------------+----------+
(2) Odstopanja od faktorjev FI in FZ določenih v prejšnjem odstavku, so dopustna, če gre za rekonstrukcijo objekta.
III. 3.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
54. člen
(tipologija objektov)
Preglednica 4: Objekti glede na tip zazidave
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+
|Označba|Tip objekta |Opis tipa |Fasade |Strehe |
|tipa |oziroma |objekta oziroma | | |
|objekta|zazidave |zazidave | | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+
|AE |nizki prosto |• prosto stoječa|– elementi na |naklon |
| |stoječ |stavba, ki se z |fasadah so osno|strehe je |
| |objekti |nobeno stranico |simetrično |30–45°; |
| | |v medsebojnem |razporejeni; |dovoljene |
| | |razmaku vsaj 4 m|oblikovanje in |so |
| | |ne stika s |horizontalna |dvokapnice, |
| | |sosednjimi |ter vertikalna |30 % strehe |
| | |stavbami, |členitev fasad,|je lahko |
| | |višinski gabarit|strukturiranje |drugačnega |
| | |do 3 etaže |in postavitev |naklona in |
| | |(P+1+M) |fasadnih |oblike. Na |
| | |razmerje1:1,4 |odprtin in |strehah je |
| | |• eno- oziroma |oblikovanje |dovoljena |
| | |dvostanovanjska |drugih fasadnih|uporaba |
| | |stavba |elementov naj |frčad, |
| | |(prostostoječa |bo usklajeno s |strešnih |
| | |stavba, ki se z |tradicionalnimi|oken in |
| | |nobeno stranico |objekti; |zatrepov v |
| | |v medsebojnem |– s prizidki je|skupni v |
| | |razmaku vsaj 4 m|treba |velikosti |
| | |ne stika s |zagotoviti |največ 20 % |
| | |sosednjimi |skladnost |celotne |
| | |stavbami, |celotne podobe |strehe. Več |
| | |višinski gabarit|objekta; |kapne |
| | |do 3 etaže |– fasade so |(štirikapne) |
| | |(P+1+M) |lahko |strehe so |
| | |razmerje1:1,4 |horizontalno in|dovoljene v |
| | | |vertikalno |primeru, |
| | | |členjene, |kadar je |
| | | |odprtine naj |smiselno |
| | | |bodo praviloma |optično |
| | | |pokončne |zmanjšanje |
| | | |oblike; |volumna |
| | | |– fasade so |stavbe in |
| | | |lahko tudi |kadar to |
| | | |lesene in |zahteva |
| | | |obložene s |lokacija |
| | | |kamnom; pri |(npr. |
| | | |lesenih fasadah|vogalna |
| | | |naj se uporabi |stavba |
| | | |rezan les; |ipd.); |
| | | |– detajli na |– dovoljeni |
| | | |objektih naj |so čopi in |
| | | |bodo v območjih|frčade ki |
| | | |ohranjenih |morajo biti |
| | | |tradicionalnih |usklajeni z |
| | | |objektov |naklonom |
| | | |tradicionalni. |osnovne |
| | | | |strehe; |
| | | | |– kritina |
| | | | |ne sme biti |
| | | | |trajno |
| | | | |bleščeča; |
| | | | |– za |
| | | | |objekte, ki |
| | | | |niso |
| | | | |namenjeni |
| | | | |bivanju so |
| | | | |na celotnem |
| | | | |območju |
| | | | |občine |
| | | | |dovoljene |
| | | | |tudi ravne |
| | | | |strehe; |
| | | | |– strehe so |
| | | | |lahko tudi |
| | | | |drugačnih |
| | | | |oblik če se |
| | | | |skladajo s |
| | | | |tipologijo |
| | | | |sosednjih |
| | | | |legalno |
| | | | |zgrajenih |
| | | | |objektov; |
| | | | |– dovoljena |
| | | | |je |
| | | | |namestitev |
| | | | |sončnih |
| | | | |kolektorjev |
| | | | |in sončnih |
| | | | |celic. |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+
|AV |visoki |Prosto stoječ |– elementi na |– naklon |
| |prosto |objekt, ki se z |fasadah so osno|strehe je |
| |stoječi |nobeno stranico |simetrično |30–45°; |
| |objekti |ne stika s |razporejeni; |dovoljene |
| | |sosednjimi |oblikovanje in |so |
| | |objekti, |horizontalna |dvokapnice, |
| | |višinski |ter vertikalna |ter ravne |
| | |gabarit , |členitev fasad,|strehe, 30 |
| | |višinski gabarit|strukturiranje |% strehe je |
| | |do 6 etaž (P+4);|in postavitev |lahko |
| | |(stolpiči, vila |fasadnih |drugačnega |
| | |bloki, poslovni |odprtin in |naklona in |
| | |objekti) |oblikovanje |oblike. Na |
| | | |drugih fasadnih|strehah je |
| | | |elementov naj |dovoljena |
| | | |bo usklajeno s |uporaba |
| | | |tradicionalnimi|frčad, |
| | | |objekti; |strešnih |
| | | |– s prizidki je|oken in |
| | | |treba |zatrepov v |
| | | |zagotoviti |skupni v |
| | | |skladnost |velikosti |
| | | |celotne podobe |največ 20 % |
| | | |objekta; |celotne |
| | | |– fasade so |strehe. Več |
| | | |lahko |kapne |
| | | |horizontalno in|(štirikapne) |
| | | |vertikalno |strehe so |
| | | |členjene, |dovoljene v |
| | | |odprtine naj |primeru, |
| | | |bodo praviloma |kadar je |
| | | |pokončne |smiselno |
| | | |oblike; |optično |
| | | |– fasade so |zmanjšanje |
| | | |lahko delno |volumna |
| | | |tudi lesene in |stavbe in |
| | | |obložene s |kadar to |
| | | |kamnom; pri |zahteva |
| | | |lesenih fasadah|lokacija |
| | | |naj se uporabi |(npr. |
| | | |rezan les; |vogalna |
| | | |– detajli na |stavba |
| | | |objektih naj |ipd.); |
| | | |bodo v območjih|– dovoljeni |
| | | |ohranjenih |so čopi in |
| | | |tradicionalnih |frčade, ki |
| | | |objektov |morajo biti |
| | | |tradicionalni. |usklajeni z |
| | | | |naklonom |
| | | | |osnovne |
| | | | |strehe; |
| | | | |– kritina |
| | | | |ne sme biti |
| | | | |trajno |
| | | | |bleščeča; |
| | | | |– za |
| | | | |objekte, ki |
| | | | |niso |
| | | | |namenjeni |
| | | | |bivanju so |
| | | | |na celotnem |
| | | | |območju |
| | | | |občine |
| | | | |dovoljene |
| | | | |tudi ravne |
| | | | |strehe. |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+
|BV |visoki |podolgovati |– elementi na |naklon |
| |podolgovatiobjekti|objekt, višinski|fasadah so osno|strehe je |
| | |gabarit do 6 |simetrično |30–45°; |
| | |etaž (P+4); |razporejeni; |dovoljene |
| | |(bloki, poslovne|oblikovanje in |so |
| | |palače) |horizontalna |dvokapnice, |
| | | |ter vertikalna |ter ravne |
| | | |členitev fasad,|strehe, 30 |
| | | |strukturiranje |% strehe je |
| | | |in postavitev |lahko |
| | | |fasadnih |drugačnega |
| | | |odprtin in |naklona in |
| | | |oblikovanje |oblike. Na |
| | | |drugih fasadnih|strehah je |
| | | |elementov naj |dovoljena |
| | | |bo usklajeno s |uporaba |
| | | |tradicionalnimi|frčad, |
| | | |objekti; |strešnih |
| | | |– s prizidki je|oken in |
| | | |treba |zatrepov v |
| | | |zagotoviti |skupni v |
| | | |skladnost |velikosti |
| | | |celotne podobe |največ 20 % |
| | | |objekta; |celotne |
| | | |– fasade so |strehe. Več |
| | | |lahko |kapne |
| | | |horizontalno in|(štirikapne) |
| | | |vertikalno |strehe so |
| | | |členjene, |dovoljene v |
| | | |odprtine naj |primeru, |
| | | |bodo praviloma |kadar je |
| | | |pokončne |smiselno |
| | | |oblike; |optično |
| | | |– fasade so |zmanjšanje |
| | | |lahko delno |volumna |
| | | |tudi lesene in |stavbe in |
| | | |obložene s |kadar to |
| | | |kamnom; pri |zahteva |
| | | |lesenih fasadah|lokacija |
| | | |naj se uporabi |(npr. |
| | | |rezan les; |vogalna |
| | | |– detajli na |stavba |
| | | |objektih naj |ipd.); |
| | | |bodo v območjih|– dovoljeni |
| | | |ohranjenih |so čopi in |
| | | |tradicionalnih |frčade; |
| | | |objektov |– kritina |
| | | |tradicionalni. |ne sme biti |
| | | | |trajno |
| | | | |bleščeča; |
| | | | |– za |
| | | | |objekte, ki |
| | | | |niso |
| | | | |namenjeni |
| | | | |bivanju so |
| | | | |na celotnem |
| | | | |območju |
| | | | |občine |
| | | | |dovoljene |
| | | | |tudi ravne |
| | | | |strehe. |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+
|C |kmetijsko- |objekti za | |dvokapna |
| |gospodarski |shranjevanje | |streha z |
| |objekti |kmetijske | |naklonom od |
| | |mehanizacije in | |33–45 |
| | |kmetijskih | |stopinj, – |
| | |pridelkov ter | |dovoljena |
| | |objekti za rejo | |je |
| | |živali (hlevi, | |namestitev |
| | |svinjaki, | |sončnih |
| | |seniki, skednji,| |kolektorjev |
| | |kozolci, kašče, | |in sončnih |
| | |hrami in drugi | |celic. |
| | |podobni objekti)| | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+
|D |nizki |• prosto stoječa|– elementi na |– dvokapna |
| |podolgovati |stavba |fasadah so osno|streha z |
| |objekti z |podolgovatega |simetrično |naklonom od |
| |dvokapno |tlorisa – |razporejeni; |33–45 |
| |streho |razmerja1:1,7 in|oblikovanje in |stopinj, – |
| | |stavbnega |horizontalna |dovoljeni |
| | |volumna, |ter vertikalna |so čopi in |
| | |• eno-oziroma |členitev fasad,|frčade |
| | |dvostanovanjska |strukturiranje |– kritina |
| | |stavba (prosto |in postavitev |ne sme biti |
| | |stoječa stavba |fasadnih |trajno |
| | |podolgovatega |odprtin in |bleščeča; |
| | |tlorisa – |oblikovanje |– dovoljena |
| | |razmerja1:1,7 in|drugih fasadnih|je |
| | |stavbnega |elementov naj |namestitev |
| | |volumna |bo usklajeno s |sončnih |
| | | |tradicionalnimi|kolektorjev |
| | | |objekti; |in sončnih |
| | | |– s prizidki je|celic. |
| | | |treba | |
| | | |zagotoviti | |
| | | |skladnost | |
| | | |celotne podobe | |
| | | |objekta; | |
| | | |– fasade so | |
| | | |lahko | |
| | | |horizontalno in| |
| | | |vertikalno | |
| | | |členjene, | |
| | | |odprtine naj | |
| | | |bodo praviloma | |
| | | |pokončne | |
| | | |oblike; | |
| | | |– fasade so | |
| | | |lahko tudi | |
| | | |lesene in | |
| | | |obložene s | |
| | | |kamnom; pri | |
| | | |lesenih fasadah| |
| | | |naj se uporabi | |
| | | |rezan les; | |
| | | |– detajli na | |
| | | |objektih naj | |
| | | |bodo v območjih| |
| | | |ohranjenih | |
| | | |tradicionalnih | |
| | | |objektov | |
| | | |tradicionalni. | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+
|E |objekti |pritlični ali |oblikovanje in |– za |
| |velikega |nadstropni |horizontalna |objekte, ki |
| |merila |objekti velikih |ter vertikalna |mejijo na |
| | |razponov, |členitev fasad |mestni |
| | |namenjene |ter |javni |
| | |proizvodnim |strukturiranje |prostor, se |
| | |dejavnostim, |fasadnih |dovolijo |
| | |športu in |odprtin in |strehe, |
| | |posebnim |drugih fasadnih|usklajene s |
| | |dejavnostim, kot|elementov naj |kakovostnimi |
| | |so nakupovalna |bodo enostavni |obstoječimi |
| | |središča, |in poenoteni po|objekti ob |
| | |sejmišča in |celi fasadi, |tem javnem |
| | |zabaviščni parki|nizu, kareju |mestnem |
| | | |oziroma |prostoru. |
| | | |območju; |Dovolijo se |
| | | |– zagotovi se |odstopanja |
| | | |sodobno |in novosti, |
| | | |oblikovanje |če se s tem |
| | | |fasad |doseže novo |
| | | |(enostavnejše |urbanistično |
| | | |členitve fasad,|- |
| | | |uporaba lesa, |arhitekturno |
| | | |kovine, stekla |kakovost; |
| | | |in drugih |– za |
| | | |sodobnih |objekte |
| | | |materialov, |znotraj |
| | | |uporaba |industrijskega|
| | | |izrazitejših |kompleksa |
| | | |fasadnih barv |se dovolijo |
| | | |kot poudarkov);|vse vrste |
| | | |– fasade stavb,|streh, |
| | | |ki mejijo na |vendar naj |
| | | |javni prostor, |bodo po |
| | | |naj bodo |enem |
| | | |oblikovane kot |kompleksu |
| | | |glavne in |poenotene; |
| | | |mestotvorne |– za |
| | | |fasade, z |objekte |
| | | |njihovim |večjih |
| | | |oblikovanjem |dimenzij se |
| | | |naj se |priporočajo |
| | | |zagotavljajo |ravne lahko |
| | | |kakovostni |pa tudi |
| | | |ambienti. |enokapne |
| | | | |strehe |
| | | | |majhnega |
| | | | |naklona; |
| | | | |– dovoljena |
| | | | |je |
| | | | |namestitev |
| | | | |sončnih |
| | | | |kolektorjev |
| | | | |in sončnih |
| | | | |celic; |
| | | | |– dovoljena |
| | | | |je kritina |
| | | | |v črni, |
| | | | |sivi, temni |
| | | | |sivi, |
| | | | |opečni ali |
| | | | |temno rjavi |
| | | | |barvi. |
| | | | |Kritina ne |
| | | | |sme biti |
| | | | |trajno |
| | | | |bleščeča. |
| | | | |Dovoljeno |
| | | | |je |
| | | | |odstopanje |
| | | | |od teh barv |
| | | | |v primeru |
| | | | |ravnih |
| | | | |streh. |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+
|F |tehnološki |proizvodni |– oblikovanje |– dovoljene |
| |objekti |objekti, silosi,|in horizontalna|so ravne |
| | |cisterne, |ter vertikalna |strehe |
| | |infrastrukturni |členitev fasad |– za |
| | |objekti s |ter |objekte, |
| | |svojstvenim |strukturiranje |znotraj |
| | |oblikovanjem: |fasadnih |industrijskega|
| | |elektrarna, |odprtin in |kompleksa |
| | |čistilna |drugih fasadnih|se dovolijo |
| | |naprava, |elementov naj |vse vrste |
| | |transformatorska|bodo enostavni |streh, |
| | |postaja, vodna |in poenoteni po|vendar |
| | |črpalka, |celi fasadi, |morajo biti |
| | |separacija, |nizu, kareju |poenotene; |
| | |betonarna in |oziroma |– dovoljena |
| | |drugi podobni |območju; |je |
| | |objekti |– zagotovi se |namestitev |
| | | |sodobno |sončnih |
| | | |oblikovanje |kolektorjev |
| | | |fasad |in sončnih |
| | | |(enostavnejše |celic; |
| | | |členitve fasad,|– dovoljena |
| | | |uporaba lesa, |je kritina |
| | | |kovine, stekla |v črni, |
| | | |in drugih |sivi, temni |
| | | |sodobnih |sivi, |
| | | |materialov, |opečni ali |
| | | |uporaba |temno rjavi |
| | | |izrazitejših |barvi. |
| | | |fasadnih barv |Kritina ne |
| | | |kot poudarkov);|sme biti |
| | | |– fasade stavb,|trajno |
| | | |ki mejijo na |bleščeča. |
| | | |javni prostor, |Dovoljeno |
| | | |naj bodo |je |
| | | |oblikovane kot |odstopanje |
| | | |glavne in |od teh barv |
| | | |mestotvorne |v primeru |
| | | |fasade, z |ravnih |
| | | |njihovim |streh. |
| | | |oblikovanjem | |
| | | |naj se | |
| | | |zagotavljajo | |
| | | |kakovostni | |
| | | |ambienti. | |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+
|G |svojstveni |posamezni objekt| |– na |
| |objekt |ali skupina | |posamičnih |
| | |objektov s | |dominantnih |
| | |svojevrstno | |objektih |
| | |oblikovno in | |ali |
| | |zazidalno | |zaključenih |
| | |zasnovo (cerkve,| |celotah |
| | |šole, vrtci, | |objektov |
| | |poslovni objekti| |(primer: |
| | |in objekti, ki | |cerkev, |
| | |jih ne moremo | |samostan, |
| | |umestiti med | |proštija, |
| | |druge objekte iz| |sodišče) je |
| | |tega člena) | |dovoljen |
| | | | |drugačen |
| | | | |naklon |
| | | | |strešine in |
| | | | |kritine z |
| | | | |bakreno ali |
| | | | |drugo |
| | | | |pločevino |
| | | | |ustrezne |
| | | | |barve; |
| | | | |– dovoljena |
| | | | |je |
| | | | |namestitev |
| | | | |sončnih |
| | | | |kolektorjev |
| | | | |in sončnih |
| | | | |celic. |
+-------+------------------+----------------+---------------+--------------+
55. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih stavb je treba zagotoviti, da je dozidana stavba usklajena s stavbo, h kateri se dozida v gabaritih in v oblikovanju.
(2) Pri arhitekturnem oblikovanju v vseh enotah urejanja je treba upoštevati oblikovne značilnosti objektov v neposredni okolici. Posegi v prostor morajo ustvarjati oblikovno enovitost in se vključevati v naselje, in sicer po:
– zasnovi izrabe zemljišča,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi osnovnih stavbnih mas,
– višini in gradbeni črti,
– naklonu streh in barvi kritine,
– smeri slemen,
– razmerju fasad in orientaciji dostopov.
(3) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih objektih tipa AV in BV je potrebno upoštevati naslednja pravila:
– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;
– na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata);
– na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.
(4) Zasnova in postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi gradbeni črti ali ulici.
(5) Tloris je lahko lomljen ali sestavljen. V primerih večjih gradbenih mas, razen v proizvodnih conah, je treba stavbo členiti na manjše gradbene mase. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati vertikalen gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika strehe sledi tlorisni zasnovi. Naklon, kritino in smeri slemen strehe je treba prilagoditi splošni podobi naselja.
(6) Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in kvalitetnejši objekti značilne kmečke arhitekture ohranijo kvalitete lokalnega tradicionalnega oblikovanja.
(7) Strehe morajo biti krite s kritino opečnih barv poljubne obdelave. 30 % strehe je lahko ravne. Postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na strehah objektov mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del strehe.
(8) Fasade v območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene.
56. člen
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Območja zelenih površin so nepozidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih površin so dovoljeni minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.
(2) Faktor odprtih zelenih površin vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko tlakovanih površin tudi več, in sicer v primeru ureditve trga in večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80 %.
(3) V stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m² zelenih površin.
(4) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2. Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.
(5) Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(6) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem prostorskim načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.
(7) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča namenjenega gradnji novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje.
(8) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na zemljišču namenjenem gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih in ostale vegetacije dreves:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.
(9) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega gradnji.
(10) Število dreves, ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.
(11) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
57. člen
(urejanje okolice objektov)
Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen in delno grajen iz kamna.
58. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Na vseh zemljiščih namenjenih gradnji je potrebno poleg števila parkirnih mest, določenih po normativih v Preglednici 5, za objekte oziroma dejavnosti zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(2) Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti, je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.
(3) Parkirišča pri objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti locirana ob objektu ali za njim in ne smejo biti oddaljena od objekta več kot 50 m.
(4) V enotah urejanja, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.
(5) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna.
(6) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(7) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(8) Parkirna mesta v mestnem jedru Ribnica se lahko zagotovijo tudi na javnih površinah ob soglasju upravljavca javnih površin.
Preglednica 5: Parkirni normativi
+----------------------------------+----------------------------+
|DEJAVNOST OZIROMA NAMENSKA RABA |ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
+---------------------------------------------------------------+
|Stanovanja in bivanje |
+----------------------------------+----------------------------+
|Enostanovanjske stavbe in |3 parkirna mesta |
|dvostanovanjske stavbe (AE, D) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Večstanovanjske stavbe |2 parkirna mesta na |
| |stanovanje |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne |1 parkirno mesto na 3 |
|namene (domovi za ostarele, |postelje |
|vzgojni zavodi) | |
+---------------------------------------------------------------+
|Poslovno trgovske dejavnosti |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stavbe javne uprave |1 parkirno mesto na 30 m2 |
| |uporabne površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |2 parkirni mesti na 30 m2 |
|(pisarniški in upravni prostori |uporabne površine |
|ter druge storitve) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Druge upravne in pisarniške |1 parkirno mesto na 30 m2 |
|stavbe(mešani poslovni programi) |uporabne površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Trgovske stavbe (trgovina lokalna |1 parkirno mesto na 30 m2 |
|pod 500 m2) |uporabne površine, vendar ne|
+----------------------------------+manj kot 5 parkirnih mest |
|Trgovske stavbe (trgovina z | |
|neprehrambenimi izdelki) | |
+----------------------------------+ |
|Trgovske stavbe (nakupovalni | |
|center do 2500 m2) | |
+----------------------------------+ |
|Trgovske stavbe (nakupovalni | |
|center nad 2500 m2) | |
+----------------------------------+ |
|Trgovske stavbe (odprte in | |
|pokrite tržnice) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stavbe za druge storitvene |2 parkirni mesti na 30 m2 |
|dejavnosti (obrtno servisne |uporabne površine, vendar ne|
|dejavnosti – frizer, urar, |manj kot 3 parkirna mesta |
|čistilnica, fizioterapija, | |
|avtopralnice, lekarne …) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Trgovske stavbe (večnamenski |2 parkirni mesti na 30 m2 |
|trgovsko zabaviščni, poslovni |uporabne površine |
|centri) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Bencinski servisi |1 parkirno mesto na 30 m2 |
| |prodajnih površin, vendar ne|
| |manj kot 4 parkirna mesta |
+---------------------------------------------------------------+
|Družbene dejavnosti |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stavbe za kulturo in razvedrilo |1 parkirno mesto na 5 |
|(gledališča, koncertne hiše, |sedežev |
|večnamenske dvorane, kino, | |
|galerija) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Muzeji in knjižnice |1 parkirno mesto na 80 m2 |
| |uporabne površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stavbe za opravljanje verskih |2 parkirni mesti na 30 m2 |
|obredov |uporabne površine |
+---------------------------------------------------------------+
|Športne dejavnosti |
+----------------------------------+----------------------------+
|Športna igrišča (stadion in pd.) |1 parkirno mesto na 100 m2 |
| |površine igrišč, poleg tega |
| |20 % parkirnih mest za |
| |avtobuse, a ne manj kot 2 |
| |parkirni mesti za avtobuse |
+----------------------------------+----------------------------+
|Športne dvorane s prostori za |1 parkirno mesto na 30 m2 |
|gledalce |uporabne površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Športne dvorane (večnamenske |1 parkirno mesto na 15 m2 |
|dvorane, pretežno namenjene |uporabne površine |
|razvedrilu) (wellness, | |
|fizioterapija, fitnes in pd.) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Športna igrišča (javna kopališča) |1 parkirno mesto na 150 m2 |
| |uporabne površine |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebne dejavnosti |
+----------------------------------+----------------------------+
|Hotelske in podobne stavbe za |1 parkirno mesto na 1 sobo |
|kratkotrajno nastanitev (hotel, | |
|prenočišča, penzioni) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Gostilne, restavracije, |1 parkirno mesto na 6 |
|točilnice, bari |sedežev in 1 parkirno mesto |
| |na tekoči meter točilnega |
| |pulta, a ne manj kot 4 |
| |parkirna mesta |
+----------------------------------+----------------------------+
|Druge gostinske stavbe za |1 parkirno mesto na 10 |
|kratkotrajno nastanitev |postelj |
|(mladinska prenočišča) | |
+---------------------------------------------------------------+
|Družbene dejavnosti |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) |1 parkirno mesto na 5 |
| |postelj |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stavbe za zdravstvo (zdravstveni |1 parkirno mesto na 30 m2 |
|dom, ambulante, veterinarske |uporabne površine, a ne manj|
|ambulante) |kot 4 parkirna mesta |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stavbe za zdravstvo (zavetišče za |1 parkirno mesto na 150 m2 |
|živali) |uporabne površine, a ne manj|
| |kot 4 parkirna mesta |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stavbe za izobraževanje (osnovne |2,5 parkirnih mest na |
|šole) |učilnico |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stavbe za izobraževanje (srednje |2,5 parkirnih mest na |
|šole) |učilnico |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stavbe za izobraževanje (vrtci) |2,5 parkirnih mest na |
| |oddelek, |
| |od tega 20 % za kratkotrajno|
| |parkiranje |
+---------------------------------------------------------------+
|Proizvodne dejavnosti |
+----------------------------------+----------------------------+
|Obrt in servisi |1 parkirno mesto na učilnico|
| |na 20 m2 neto površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Industrijske stavbe (do 200 m2) |1 parkirno mesto na 30 m2 |
| |uporabne površine, a ne manj|
| |kot 2 parkirni mesti |
+----------------------------------+----------------------------+
|Industrijske stavbe (nad 200 m2) |1 parkirno mesto na 50 m2 |
| |uporabne površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Rezervoarji, silosi in skladišča |1 parkirno mesto na 150 m2 |
|(skladišča s strankami) |uporabne površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Rezervoarji, silosi in skladišča |ne manj kot 3 parkirna mesta|
|(skladišča brez strank) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Rezervoarji, silosi in skladišča |1 parkirno mesto na 80 m2 |
|(razstavni in prodajni prostori) |uporabne površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Industrijske stavbe (delavnice za |6 parkirnih mest na |
|servis motornih vozil) |popravljalno mesto |
+---------------------------------------------------------------+
|Drugo |
+----------------------------------+----------------------------+
|Pokopališča |1 parkirno mesto na 600 m2 |
| |uporabne površine, a ne manj|
| |kot 10 parkirnih mest |
+----------------------------------+----------------------------+
|Drugi gradbeni inženirski objekti |1 parkirno mesto na 600 m2 |
|za šport, rekreacijo in prosti |uporabne površine |
|čas (park) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Druge nestanovanjske stavbe, ki |1 parkirno mesto na 50 m2 |
|niso uvrščene drugje (prevzgojni |uporabne površine |
|domovi, zapori, vojašnice, stavbe | |
|za nastanitev policistov, | |
|gasilcev) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Postaje, terminali, stavbe za |1 parkirno mesto na 50 m2 |
|izvajanje elektronskih |uporabne površine * |
|komunikacij ter z njimi povezane | |
|stavbe (stavbe in terminali na |*število parkirnih mest |
|železniških in avtobusnih |upošteva tudi značaj objekta|
|postajah ter z njimi povezane |in dostop do javnega prometa|
|stavbe) | |
+----------------------------------+----------------------------+
59. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov)
(1) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo kateri pripadajo,
– nad vhodi v lokale in pri izložbenih oknih objektov tipa AV in BV morajo biti markize pri posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in materialu,
– urbana oprema na območju prostorskega načrta mora biti oblikovana enotno.
(2) Drvarnice, ute in enoetažne pritlične lope morajo biti izdelane iz lesa. Ograje morajo biti žičnate, lesene ali kamnite in nižje od 1,8 m. Materiali za gradnjo ograj so lahko le: betonski podstavek do višine 0,5 m od kote raščenega terena, nad betonskim podstavkom so lahko vertikalni oporni elementi iz lesa ali kovine, polnila pa so lahko le žičnata ali lesena.
Protihrupne ograje ob cestah so lahko tudi iz drugih materialov. Oporni zidovi do višine 1,5 m so dovoljeni le izjemoma, če ni možno drugače preprečiti polzenja terena.
(3) Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih glede na namensko rabo in tip objekta.
(4) Gradnja kioskov za prodajo časopisov, do 20 m2, je dopustna na javnih površinah za pešce in na drugih zelenih površinah z oznako ZD, ki so dostopne neposredno z javnih površin, če se s tem ne ovira poteka prometa pešcev. Druge prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah.
(5) Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Pogoji za postavitev začasnega objekta so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor. Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času. V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine se lahko taki objekti načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja. Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine.
(6) Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta in preglednosti prometa. V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je pred postavitvijo spominskih obeležij potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.
(7) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na fasade kulturnih spomenikov. Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo. Po predhodni strokovni presoji se jih lahko namesti na podstrešje ali na primeren prostor v notranjosti.
(8) Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov. Sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine; če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če pristojna služba za varovanje kulturne dediščine presodi, da to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.
(9) Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Rezervoar naj se ne postavlja v bližino objektov kulturne dediščine.
(10) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati praviloma na javnih površinah, izjemoma pa kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah, v soglasju z lastnikom. Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt. Postavljanje transparentov v območjih kulturne dediščine ni dovoljeno, izjemoma le na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju, ki pa ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante.
(11) Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa Občine Ribnica, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključeni na potrebne komunalne vode.
(12) Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega odloka.
(13) Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo.
(14) Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu, do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki, npr. markizami. Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. Na območjih kulturne dediščine je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora.
60. člen
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Za območje Občine Ribnica so opredeljeni objekti za oglaševanje v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju.
(2) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:
– v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, K2, G),
– v območju površinskih voda (oznaka VC),
– v območjih površin razpršene poselitve (oznaka A in Ao) ter
– na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.
(3) Objektov za oglaševanje, razen plakatnih stebrov, ni dopustno postavljati:
– v območjih stanovanj (oznake SSs, SSv, SB, SK),
– v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (oznaka CU),
– v drugih območjih centralnih dejavnosti (oznake CDi, CDo, CDk, CDv),
– v območju prometnih površin (oznake PC),
– v območjih zelenih površin (oznake ZS, ZP, ZD, ZK),
– v posebnih območjih (oznaka BC, BT),
– na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(4) Plakatne stebre iz tretjega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih površinah.
(5) Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(6) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
– napisom firme,
– znakom firme,
– nalepkami,
– zastavami in
– simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(7) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(8) Objekte za oglaševanje, ki so postavljeni v nasprotju z določbami tega prostorskega načrta, je treba odstraniti v roku enega leta po njegovi uveljavitvi oziroma v skladu z rokom veljavnosti pogodbe, sklenjene z Občino Ribnica.
III. 3.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
61. člen
(velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo)
(1) Velikost zemljišča namenjenega za gradnjo mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih objektov in s konfiguracijo terena in mora upoštevati posestno mejo.
(2) Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem prostorskem načrtu in pogoje, določene z drugimi predpisi. Širina zemljišča namenjenega za gradnjo ob ulici mora biti prilagojena tipični širini zemljišča namenjenega za gradnjo v naselju.
(3) Zemljišče namenjeno za gradnjo mora biti v celoti vključeno v območje enote urejanja, v kateri se gradi objekt.
(4) Do vsake parcele stanovanjskega objekta mora biti zagotovljen dostop z javne ceste. Za druge objekte se velikost zemljišča namenjenega za gradnjo določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.
(5) Pri določanju zemljišča namenjenega za gradnjo objektov kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo.
(6) Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25 %, je treba predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.
(7) Parcelacija zaradi gradnje GJI je dovoljena le v sklopu izvedbe programa opremljanja stavbnih zemljišč. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje.
(8) Minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo enostanovanjskih stavb znaša 500 m².
(9) Izjemoma je gradnja novega objekta možna tudi na zemljišču, namenjenem za gradnjo velikosti od 300 m² do 500 m², če je velikost zemljišča določena na nezazidanem stavbnem zemljišču v jedru ali na robu naselja, ki je manjše od 500 m², z upoštevanjem zgodovinskih značilnosti parcelacije pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred 1. 1. 2006.
(10) Zemljišče namenjeno za gradnjo stavb, za katerega se pridobiva gradbeno dovoljenje je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno zemljiško parcelo. Ta določba ne velja za gradnjo kmetijskih stavb, ki jih gradijo zasebna kmetijska gospodarstva in za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture. Sestavni del projektne dokumentacije je tudi elaborat, ki prikazuje stanje novih parcel.
(11) Če velikost zemljišča namenjenega za gradnjo za predvideno novogradnjo oziroma dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, predviden poseg v prostor ni dovoljen.
(12) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov.
(13) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
III. 3.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
62. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno:
– če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali
– če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
(2) Gradnja stavb je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
(5) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.
63. člen
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)
(1) Obvezna gospodarska javna infrastruktura so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
(2) Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo.
(3) Pri večjih območjih načrtovane gradnje se prednostno načrtuje skupne sisteme ogrevanja.
64. člen
(obveznost priključevanja na komunalno opremo)
(1) V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča:
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena.
(2) Pri priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila sprejetega občinskega operativnega programa iz drugega odstavka 13. člena tega odloka.
65. člen
(priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati:
– v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo,
– neposredno v malo komunalno čistilno napravo v območju, kjer priključitev na kanalizacijsko omrežje ni mogoče oziroma na območjih, kjer odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ni predpisano,
– v nepretočne troprekatne greznice na območju, kjer je predvidena izgradnja javne kanalizacije in v primeru, ko gre za objekt z občasno uporabo (mrliške vežice, vikendi).
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(3) Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čistiti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb. Razpršene individualne hiše pa morajo odvajati komunalno odpadno vodo v samostojne male čistilne naprave ali v nepretočne troprekatne greznice v primeru, ko gre za objekt z občasno uporabo (mrliške vežice, vikendi).
66. člen
(priključevanje objektov na vodovodno omežje)
(1) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m³ pitne vode na dan.
(2) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
– izvajalci javne službe, če na oskrbovalnem območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m³ pitne vode na dan,
– upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
(3) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan, pod pogojem, da je vse v skladu s predpisi s področja oskrbe s pitno vodo.
67. člen
(priključevanje objektov na javne ceste)
(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet.
(2) Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča namenjenega za gradnjo. Minimalna širina dovoza do individualnega objekta je 3,5 m, do skupine objektov pa 5 m. Širina cestišča, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 5 m. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet.
(3) Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
68. člen
(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)
(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(2) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(3) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.
(4) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij merjeno levo in desno od osi posameznega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja.
Preglednica 6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja
+-----------------------------------------+---------------------+
|INFRASTRUKTURNO OMREŽJE |ŠIRINA VAROVALNEGA |
| |PASU |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Vodovod |3 m |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Kanalizacija |3 m |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Telekomunikacijski vodi s kabelskim |3 m |
|razdelilnim sistemom | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske|3 m |
|javne službe | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Elektroenergetski vodi nazivne napetosti:| |
+--+--------------------------------------+---------------------+
| |400 kV, 220 kV – nadzemni potek |40 m |
+--+--------------------------------------+---------------------+
| |400 kV – podzemni potek |10 m |
+--+--------------------------------------+---------------------+
| |110 kV, 35 kV – nadzemni potek |15 m |
+--+--------------------------------------+---------------------+
| |110 kV in 35 kV – podzemni potek |3 m |
+--+--------------------------------------+---------------------+
| |10 ali 20 kV – nadzemni potek |10 m |
+--+--------------------------------------+---------------------+
| |10 ali 20 kV – podzemni potek |1 m |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Razdelilne transformatorske postaje | |
|nazivne napetosti: | |
+--+--------------------------------------+---------------------+
| |400 kV in 220 kV |40 m |
+--+--------------------------------------+---------------------+
| |0,4 kV |2 m |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Plinovod z obratovalnim tlakom: | |
+--+--------------------------------------+---------------------+
| |16 bar in več |100 m |
+--+--------------------------------------+---------------------+
| |večji od 1 bar in manjši od 16 bar |30 m |
+--+--------------------------------------+---------------------+
| |manjši od 1 bar |5 m |
+--+--------------------------------------+---------------------+
69. člen
(varovalni koridorji in varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)
(1) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(2) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(3) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 Kv in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(4) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju, ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
(5) V varovalnih koridorjih vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dopustna gradnja objektov pod pogoji pristojnega organa oziroma upravljavca tega omrežja v skladu s predpisi.
(6) Širina varovalnih koridorjev posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov merjeno levo in desno od osi posameznega voda mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 7: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja.
Preglednica 7: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja
+-----------------------------------------+---------------------+
|INFRASTRUKTURNO OMREŽJE |ŠIRINA VAROVALNEGA |
| |KORIDORJA |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Vodovodno omrežje dimenzije 700 mm in |5 m |
|več | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Kanalizacijsko omrežje dimenzije 1400 mm |5 m |
|in več | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Plinovodno omrežje 10 barov in več |5 m |
+-----------------------------------------+---------------------+
70. člen
(varovalni pasovi prometnih omrežij)
(1) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(2) Če so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.
(3) Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 8: Varovalni pasovi prometne infrastrukture.
(4) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno predhodno v skladu z predpisom o varnosti v železniškem prometu in predpisom o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev drevja in postavitev naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru in predpisa o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca železniške infrastrukture.
Preglednica 8: Varovalni pasovi prometne infrastrukture
+-----------------------------------------+---------------------+
|VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE |ŠIRINA VAROVALNEGA |
| |PASU |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Glavna cesta |25 m |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Regionalna cesta |15 m |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Lokalna cesta |4 m |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Javna pot |2 m |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Železniška proga |100 m |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Industrijski tir |80 m |
+-----------------------------------------+---------------------+
71. člen
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov.
(2) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.
(3) Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
(4) Novozgrajena javna infrastruktura v novo načrtovanih naseljih mora potekati po javnih zemljiščih. V območjih stanovanj ter v območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi v podzemni izvedbi, razen če gre za arheološko dediščino. V tem primeru naj vodi potekajo ob robovih naselij, gozda, cest.
(5) V območjih stanovanj ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.
(6) Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(7) Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme.
(8) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(9) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(10) Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem pa ne na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
72. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javnih površin)
(1) Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega prostorskega načrta dostopni vsem pod enakimi pogoji.
(2) Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom.
(3) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves izjemoma dopustne. V naselju, kjer objekti tvorijo ožine oziroma značilne stavbne nize, je za te objekte določena gradbena črta, ki je obvezna pri vseh ureditvah in posegih. Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves (naravovarstveni ali kulturnovarstveni status) izjemoma dopustne, po predhodno pridobljenem naravovarstvenem ali kuturnovarstvenem soglasju pristojne službe.
73. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih površin in garažnih stavb)
(1) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(2) Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.
(3) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(4) Parkirne površine in garažne stavbe morajo zadostiti pogojem s področja požarne varnosti. Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti zagotovljeno možnost prezračevanja.
(5) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(6) Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
74. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest ter gradnjo v varovalnih pasovih cest)
(1) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je treba nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša.
(2) Zagotoviti je treba služnostne poti na kmetijska zemljišča za poti, ki bodo izgubljene ob zazidavi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
(3) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.
(4) Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
(5) Na koncu ulic, kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe.
(6) V primeru ulic brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti.
(7) Za glavne prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina cestišča 5 m. Varovalni pas ob prometnici znaša 2 m od roba cestišča. V varovalnem pasu je dovoljena gradnja ograj ali nameščanje drugih ovir (živih mej ipd.), vendar le s soglasjem upravljavcem prometnice.
(8) Pločniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje.
(9) Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh.
75. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo, zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni lomni, v primeru, ko pa to iz utemeljenih razlogov ni mogoče pa se vgradijo podzemni. Hidrante je treba praviloma umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(2) Vodohran mora imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
76. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. V območju vodovarstvenih pasov mora biti kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo zgrajeni v vodotesni izvedbi, prav tako tudi male komunalne čistilne naprave ter nepretočne troprekatne greznice.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(3) Zadrževalni bazeni za zadrževanje viška padavinske vode morajo biti v naseljih izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena mora biti zagotovljen dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(4) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana.
(5) Male čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. V primeru gradnje male komunalne čistilne naprave je potrebno zagotoviti ustrezno čiščenje odpadne vode po veljavnem predpisu o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav. V vodovarstvenih območjih za pitno vodo ali tekočo površinsko vodo mora biti zagotovljen odvod očiščene vode v tla izven vodovarstvenega območja. Ustrezno tehnično rešitev odvajanja očiščene vode v tla izven vodovarstvenega območja je potrebno izdelati v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo, predhodne projektne pogoje ter soglasje k rešitvi pa poda pristojni organ. V primeru odvajanja očiščene vode v tla mora biti možnost ponikanja izkazana s hidrogeološkim poročilom. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. Male čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi, razen če lokacija postavitve posega na območje registrirane arheološke dediščine. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. Na območjih kulturne dediščine je območje postavitve potrebno ponovno zatraviti, spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na neizpostavljeno mesto.
(6) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Možnost ponikanja padavinskih voda na zemljišču, namenjenem za gradnjo je potrebno izkazati z hidrogeološkim poročilom. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča namenjenega za gradnjo stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). V primeru, da se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni možno in da ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih odpadnih voda ter da ni možno zagotoviti odvoda meteornih voda na drug ustrezen tehnični način, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih odpadnih voda ni dovoljena.
(7) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(8) Za objekte na območjih, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, in so na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni ali individualni mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu ali individualnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb.
(9) V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE.
(10) Pri gradnji kanalizacijskega omrežja za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo ter pri gradnji malih komunalnih čistilnih naprav ter nepretočnih troprekatnih greznic je potrebno upoštevati določila predpis o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ribnica.
77. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba. Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi, razen v primeru, da gre za območje registrirane arheološke dediščine.
(2) Dopustne so gradnja novih omrežij lokalnega pomena, obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.
(3) Za poseganja v nadzorovane oziroma varnostne pasove plinovodov se mora pridobiti pogoje in soglasja sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja. Lokacija postavitve naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, če to ni možno pa naj bo čim manj opazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante.
(4) Predvidena je gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja za zemeljski plin na območju Občine Ribnica, povsod kjer bo gradnja ekonomsko upravičena in v skladu z akti, ki urejajo področje javne službe distribucije zemeljskega plina. Predvidena je navezava na prenosni plinovod iz Občine Ribnica.
78. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Na območju Občine Ribnica je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za razdeljevanje in prenos električne energije ter distribucijsko omrežje.
(2) Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi jih bilo potrebno odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne zmogljivosti.
(3) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne.
(4) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture.
(5) Izven urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi predvsem v nadzemni izvedbi ter kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v ceveh. V urbanih naseljih se 20 kV in 0.4 kV omrežja gradi izključno v kabelski izvedbi, praviloma v obbetonirani kabelski kanalizaciji.
(6) Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju Občine Ribnica bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine.
(7) Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Na območju Občine Ribnica je predvidena izgradnja dvaindvajsetih TP 20/0,4 kV in dveh TP 1/0,4 kV v okviru novogradenj na distribucijskem omrežju. Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet.
(8) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(9) Pri novogradnjah ali rekonstrukcijah zračnih elektroenergetskih vodov je treba zagotoviti ukrepe za varstvo velikih prostoživečih vrst ptic (štorklje, sove, ujede), ki posedajo na drogove: izolatorji morajo biti obrnjeni navzdol (viseči) oiroma oblikovani tako, da ne pride do kratkega stika ali posledičnega pogina ptic.
(10) Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja. Za novogradnje, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti objektov, namenjenih za stalno ali občasno bivanje ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(11) Pri projektiranju je potrebno upoštevati določila o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov in upoštevati varnostne razdalje skladno z določili s področja varstva pri delu.
79. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih vodov. Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji, razen v primeru, da gre za poseg na območju registrirane arheološke dediščine.
(2) Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko čezmerne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev, bolnišnic itd. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso presežene.
(3) Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo, ki je vir sevanja, pridobiti prve meritve s strani pooblaščene inštitucije, s katerimi se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in življenjskega okolja.
(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo CDk, IG, K1, K2, G je dopustna gradnja objektov mobilne telefonije kakor tudi gradnja prostostoječih antenskih stolpov,
objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.
(5) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. V območjih kulturne dediščine morajo biti antene bazne postaje postavljene na čim manj izpostavljenih mestih, umaknjene iz smeri vedut na prostorske dominante.
(6) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora. Okolico teh objektov je potrebno ozeleniti.
(7) Namestitev objektov mobilne telefonije na kulturne spomenike ni dovoljena. Namestitev na objekte kulturne dediščine je možna le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
80. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločeno zbirati. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih novogradnjah praviloma v objektu ali na zemljišču namenjenemu za gradnjo, h kateremu pripada. Pri kolektivnih objektih pa mora biti odjemno mesto praviloma ob javni kategorizirani cesti.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke pri individualnih hišah mora biti urejeno v skladu s predpisi in dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin. Zbirno mesto za komunalne odpadke pri blokovnih naseljih mora biti zakrito in nevpadljivo. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. Zbirno mesto mora biti dobro prometno dostopen ter zunaj prometnih površin.
(3) Zbiralnice odpadkov so praviloma nadzemne in umeščene na utrjene javne površine. Zbiralnice odpadkov so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje največ 300 prebivalcev. V primeru, da ni alternativne rešitve, naj bodo zakriti in nevpadljivi. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini.
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dostopnosti umeščen v bližini naselja Ribnica. Imeti mora najmanj vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt.
(5) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
(6) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako, da so za okolje čim bolj nevpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov.
(7) Odlaganaje odpadkov mora biti povsod urejeno tako, da ne privablja medveda.
III. 3. 7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
III. 3. 7. 1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
81. člen
(dovoljeni posegi)
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
82. člen
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)
(1) Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, varstvenih območij (SCI) so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Pri načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij, varstvenih območi (SCI) in zavarovanih območij, navedenih v smernicah Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, ki se hranijo na sedežu Občine Ribnica.
(3) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem odlokom, in je gradnja predvidena na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali posebnem varstvenem območju (območju Natura 2000) je treba skladno s 105. in 105.a členom Zakona o ohranjanju narave pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam naravovarstveno soglasje.
(4) Gradnja objektov na območju SPA Kočevsko - Kolpa naj se izvaja izven gnezditvene sezone ptic, ki traja od sredine aprila do sredine junija.
(5) Za preprečitev konflikotov z velikimi zvermi (človek-medved) naj bodo stanovanjski objekti odmakneni od gozdnega roba vsaj 20 m (priporočamo 50 metrov in več). Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik brez grmičevja.
(6) Na območju naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske raznovrstnosti, posebnih varstvenih območjih ter varstvenih območjih (SCI) naj se cest izven območij naselij ne osvetljuje. Kolikor je osvetljevanje nujno zaradi varnosti, naj bo osvetlitev v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(7) Na varovanih območjih SCI Dolenja vas pri Ribnici in SCI Ribniška dolina izvajanje agrooperacij (melioracije, komasacije) ni dopustna.
(8) Z OPN Občine Ribnica je predvideno tudi pospeševanje turističnega razvoja občine. Pri izvajanju dejavnosti, povezanih s turizmom (pohodništvo, kolesarjenje), naj se udeležence usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov njegovega življenjskega prostora (brlog, mrhovišča).
83. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(4) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do uveljavitve odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki jih izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(5) Za poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(6) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
(7) Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje, določene v soglasju za odstranitev dediščine.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine veljajo še naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
(11) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
(12) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
(13) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– aterialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.
(14) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(15) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranjajo varovane vrednote kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(16) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča posege, je treba:
– v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji); obseg arheoloških raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba,
– v okviru postopka priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi OPPN (če se območje ureja z OPPN).
(17) Območja varovanj in omejitev s področja varovanja kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo, ki se ga stalno posodablja.
III. 3. 7. 2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
84. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Vire onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati.
(2) Na celotnem območju Občine Ribnica so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje.
(3) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(4) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu s predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(5) Za vsako proizvodno dejavnost mora poseben del projekta za gradbeno dovoljenje vsebovati presojo vplivov na okolje. V območjih za proizvodnjo (oznaka I) je treba upoštevati dovoljene ravni hrupa za proizvodna območja.
(6) V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo.
(7) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient.
(8) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti prestrežejo.
(9) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
(10) Pri vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
(11) V času izvajanja OPN mora občina v skladu z okoljskim poročilom s stališča varovanja človekovega zdravja spremljati naslednje kazalce okolja:
– število gospodinjstev priključenih na kanalizacijsko omrežje,
– količina zajete pitne vode,
– površina stanovanjskih površin izpostavljenih prekomernemu hrupu,
– število prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda.
85. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
(3) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja emisije uskladiti v skladu s predpisi. Monitoring onesnaženosti in izvedba ustrezne zaščite oziroma sanacije mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati v skladu s predpisi. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ Občine Ribnica.
(4) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka in ga onesnažujejo, se lahko umeščajo samo v območja z namensko rabo prostora – območja proizvodnih dejavnosti ali območja okoljske infrastrukture.
(5) Objekte je potrebno priključiti na plinovod ali na daljinsko ogrevanje, kjer je to mogoče.
(6) Usmeritve za uporabo obnovljivih virov energije so podane v lokalnem energetskem konceptu, ki se ga obnavlja glede na energetski predpis.
86. člen
(varstvo voda)
(1) Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah.
(2) Vsi vodotoki in stoječe vode imajo 5 m pas priobalnega zemljišča. V območju priobalnega zemljišča je prepovedano graditi kakršne koli objekte, ograje in naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.). Prepovedano je odstranjevanje obvodne vegetacije.
(3) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh.
(4) Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(5) Dopustne posege v priobalno in vodno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka z uporabo naravnih materialov. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov.
(6) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja ali vodnega dovoljenja. Skladno z Zakonom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo,
– z gradnjo, rekonstrukcijo vodno-gospodarskih in drugih objektov ter naprav,
– z drugimi posegi v vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih.
(7) Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana.
(8) Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je dopustno le izjemoma, skladno s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih ogroženih zaradi poplav ter ob predhodni izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(9) Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(10) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega režima in stanja voda.
(11) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(12) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(13) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(14) Pri načrtovanju aktivnosti – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.
(15) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
87. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(3) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(5) Na vodovarstvenih območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo ali malo čistilno napravo.
(6) Na kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo v vodovarstvenih območjih je treba upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla.
(7) Na vodovarstvenih območjih veljajo omejitve in pogoji gradnje skladno z naslednjimi predpisi:
– Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 20/00);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 102/00).
88. člen
(varstvo tal in reliefa)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(2) Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
89. člen
(1) V gozdovih niso dopustni posegi, ki bi oslabili gozdni rob ali bi kakor koli povečali labilnost terena.
(2) Posegi v gozd oziroma gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so usklajeni z namembnostjo prostora in niso v nasprotju z gozdno gospodarskimi načrti. Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Potrebno je zagotoviti, da se obstoječe dostope in manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti. Posegi v varovalni gozd in gozd s posebnimi nameni je dovoljeno le na podlagi veljavnih predpisih.
(3) V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozd in gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin.
(4) Za vse posege v gozd oziroma gozdni prostor (25 m pas od gozdnega roba) je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Mnenje javne gozdarske službe se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
(5) V skladu s predpisi na področju gozdov je potrebno za krčitev gozda v kmetijske namene pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: Zavod). Zavod izda dovoljenje z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom (zemljišče se mora nahajati v območju kmetijskih zemljišč).
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko izda Zavod dovoljenje tudi za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, ki je v prostorskem aktu uvrščeno v območje gozdnih zemljišč, vendar samo, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 ha in če taka krčitev ni v gozdu, ki je opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom oziroma bi taka krčitev gozda bistveno ogrozila funkcije gozda.
III. 3. 7. 3 Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
90. člen
(obramba)
(1) V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) Na območjih možne izključne rabe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za vse posege v območja možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(3) Za vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00 m v ožjem vplivnem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za ožje območje šteje oddaljenost 1000 m od navedenih območij.
(4) Za vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25,00 m v širšem vplivnem okolišu (omejena in nadzorovana raba) območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za širše območje šteje oddaljenost 2000 m od navedenih območij.
(5) Določba prejšnje točke ne velja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, ki se nahajajo izven naselij na vzpetinah.
91. člen
(erozijska in plazovita območja)
(1) Erozijska in plazovita območja so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
(3) Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– vsi posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(4) Za vse posege v plazovitih območjih je treba pridobiti mnenje pristojne organizacije s področja geomehanike.
(5) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
92. člen
(območja potresne ogroženosti)
Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino Ribnica znaša 0,15 g.
93. člen
(poplavna območja)
(1) Območja poplavne nevarnosti so prikazana v Prikazu stanja, in sicer v opozorilni karti poplavne nevarnosti.
(2) Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred, med in po poplavi).
(3) Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(4) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
94. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je treba:
– zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj s treh strani objekta ali naprave (minimalni radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m),
– zagotoviti takojšnjo izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bo omogočena vožnja interventnega vozila (vsaj 3,5 m širina ter osni pritisk do 10 t),
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja,
– zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov,
– upoštevati razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(3) Za objekte, ki so določeni v predpisu o študiju požarne varnosti, je treba v sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnove požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
III. 3. 8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
95. člen
(arhitektonske ovire)
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
96. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs, SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB);
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
– na območju površin razpršene poselitve (A, Ao),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD);
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na posebnih območjih: športni centri (BC in BT),
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za industrijo (IP),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območjih mineralnih surovin (L): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(4) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, kolikor aktivne zaščite ni mogoče izvesti pa s pasivnimi protihrupnimi ukrepi (ustrezna zaščita oken in konstrukcija fasade z namenom zaščite bivalnih in varovanih prostorov).
(5) Stopnje varstva pred hrupom so lahko v času javne prireditve, javnega shoda ali drugega dogodka, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, spremenjene, vendar morajo biti v skladu s predpisi, ki določajo mejne vrednosti hrupa za čas javne prireditve. Za ta namen je potrebno pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
(6) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(7) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
97. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke sevanja, določa stopnje varstva pred sevanjem, ki so določene glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za posamezne površine:
I. stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs, SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB),
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
– na območju površin razpršene poselitve (A, Ao),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD),
– na posebnih območjih: športni centri (BC in BT);
II. stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za industrijo (IP),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območjih mineralnih surovin (L): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(3) Novogradenj, nadzidav in dozidav z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega:
– za daljnovode 110 kV 15 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda),
– za daljnovod 220 kV 30 m na vsako stran,
– za daljnovod 400 kV pa 45 m na vsako stran.
98. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Pri ureditvi zunanjih površin novozgrajenih objektov v območjih poselitve naj se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila oziroma taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop.
(4) Potrebno je vsa svetila, ki se uporabljajo na prostem in porabo električne energije namenjeno razsvetljavi na prostem uskladiti z veljavnimi predpisi.
99. člen
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu z Raymondovom diagramom, ki določa, da morajo biti bivalni prostori v času zimskega solsticija osončeni minimalno eno uro, v času enakonočja minimalno tri ure in v času letnega solsticija minimalno pet ur.
100. člen
(spremljanje kazalcev okolja)
(1) Občina mora zagotoviti monitoring za tiste kazalce, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa. Vse podatke, tako tiste iz državnega monitoringa kot tiste, za katere bo občina sama zagotovila spremljanje, mora občina zbrati in predstaviti javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila.
(2) Preglednica prikazuje Kazalce stanja okolja za spremljanje:
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Kazalnik |Spremljanje in |Nosilec |Vir podatkov |Obdobje |
| |način | | |spremljanja |
| |spremljanja | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Povprečni letni |Povprečni |Država |Poročila o |5 let po |
|dnevni promet |letni dnevni | |štetju |izvedbi OPN |
| |promet (PLDP) | |prometa | |
| |je javno | | | |
| |dostopen | | | |
| |podatek, ki se | | | |
| |ga najde na | | | |
| |spletni strani | | | |
| |Ministrstva za | | | |
| |promet. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Kemijsko stanje |Kemijsko |Ministrstvo |Letna |5 let po |
|površinskih |stanje |za okolje |poročila MOP |izvedbi OPN |
|voda |površinskih |in prostor |– ARSO | |
| |voda se |– Agencija | | |
| |spremlja na |RS za | | |
| |podlagi |okolje | | |
| |poročila Ocene | | | |
| |ekološkega in | | | |
| |kemijskega | | | |
| |stanja rek v | | | |
| |Sloveniji (za | | | |
| |posamezna | | | |
| |leta), ki ga | | | |
| |letno izdaja | | | |
| |MOP-ARSO. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Ekološko stanje |Ekološko |Ministrstvo |Letna |5 let po |
|površinskih |stanje |za okolje |poročila MOP |izvedbi OPN |
|voda |površinskih |in prostor |– ARSO | |
| |voda se |– Agencija | | |
| |spremlja na |RS za | | |
| |podlagi |okolje | | |
| |poročila Ocene | | | |
| |ekološkega in | | | |
| |kemijskega | | | |
| |stanja rek v | | | |
| |Sloveniji (za | | | |
| |posamezna | | | |
| |leta), ki ga | | | |
| |letno izdaja | | | |
| |MOP-ARSO. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Kemijsko stanje |Kemijsko |Ministrstvo |Letna |5 let po |
|podzemnih voda |stanje |za okolje |poročila MOP |izvedbi OPN |
| |podzemnih voda |in prostor |– ARSO | |
| |se spremlja na |– Agencija | | |
| |podlagi |RS za | | |
| |poročila |okolje | | |
| |Kemijsko | | | |
| |stanje vodnih | | | |
| |teles podzemne | | | |
| |vode (za | | | |
| |posamezna | | | |
| |leta), | | | |
| |ki ga letno | | | |
| |izdaja MOP- | | | |
| |ARSO. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Površina |Površina se bo |Občina |Opozorilna |5 let po |
|pozidanih |spremljala |Ribnica |karta poplav |izvedbi OPN |
|zemljišč v |preko | |oziroma | |
|poplavnem |primerjave | |Poplavna | |
|območju glede |dejanske rabe | |študija in | |
|na |tal in | |dejanska raba | |
|dejansko rabo |opozorilne | |tal | |
|tal |karte poplav | | | |
| |oz. poplavne | | | |
| |študije | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Delež |Delež se |Izvajalec |Poročila |5 let po |
|prebivalcev, ki |spremlja preko |javne |izvajalcev |izvedbi OPN |
|komunalno |letnih |komunalne |javne | |
|odpadno vodo |poročil, ki |službe |komunalne | |
|odvaja na |jih pripravi |odvajanja |službe | |
|ustrezen način |izvajalec |in |odvajanja in | |
| |javne |čiščenja |čiščenja | |
| |komunalne |komunalne |komunalne in | |
| |službe |in |padavinske | |
| |odvajanja in |padavinske |odpadne vode | |
| |čiščenja |odpadne | | |
| |komunalne in |vode | | |
| |padavinske | | | |
| |odpadne vode. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Površina |Spremlja se |Upravna |Dokazilo o |Ves čas |
|najboljših |izvajanje |enota |vzpostavitvi |izvajanja |
|kmetijskih |novih posegov |Ribnica |ustreznega |OPN |
|zemljišč |na najboljša | |nadomestnega | |
| |kmetijska | |kmetijskega | |
| |zemljišča in | |zemljišča, ki | |
| |ali je ob tem | |ga mora | |
| |zagotovljena | |predložiti | |
| |vzpostavitev | |investitor | |
| |ustreznih | | | |
| |nadomestnih | | | |
| |zemljišč, kot | | | |
| |bo to | | | |
| |predpisano v | | | |
| |usklajenem | | | |
| |OPN. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Površina |Površina |Občina |Primerjava |5 let po |
|nepozidanih |nepozidanih |Ribnica |dejanske rabe |izvedbi OPN |
|stavbnih |stavbnih | |tal in | |
|zemljišč |zemljišč se | |namenske rabe | |
| |spremlja s | |prostora | |
| |primerjavo | | | |
| |podatkov | | | |
| |dejanske rabe | | | |
| |tal in | | | |
| |stavbnih | | | |
| |zemljišč | | | |
| |opredeljenih v | | | |
| |namenski rabi | | | |
| |prostora. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Količina |Količina |Izvajalec |Letna |5 let po |
|porabljene |porabljene |javne |poročila o |izvedbi OPN |
|pitne vode |pitne vode se |komunalne |kakovosti | |
| |spremlja s |službe |pitne vode | |
| |pomočjo |oskrbe s | | |
| |notranjega |pitno vodo | | |
| |nadzora, ki ga | | | |
| |izvaja | | | |
| |upravljavec | | | |
| |oskrbe s pitno | | | |
| |vodo. Podatki | | | |
| |so v obliki | | | |
| |letnih poročil | | | |
| |dostopni na | | | |
| |internetni | | | |
| |stani | | | |
| |internetni | | | |
| |strani | | | |
| |upravljavca | | | |
| |oskrbe s pitno | | | |
| |vodo. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Prisotnost, |Nadzor nad |Država |Poročila |V skladu z |
|velikost |upoštevanjem | |izvedenih |državnim |
|populacij in |omilitvenih | |popisov in |Programom |
|ugodno stanje |ukrepov | |monitoringa. |monitoringa.|
|zavarovanih |izvajajo | | |Ugodno |
|vrst |naravovarstveni | | |stanje |
| |inšpektorji, | | |vrst/HT bi |
| |pristojni za | | |bilo |
| |varstvo narave | | |smiselno |
| |in | | |spremljati |
| |naravovarstveni | | |vsaj na |
| |nadzorniki | | |obdobja 5 |
| |(155. člen | | |let. |
| |ZON-UPB 2 | | | |
| |(Uradni list | | | |
| |RS, št. | | | |
| |96/04)). V | | | |
| |okviru | | | |
| |spremljanja | | | |
| |izvedbe | | | |
| |omilitvenih | | | |
| |ukrepov je | | | |
| |treba | | | |
| |spremljati | | | |
| |tudi, ali je | | | |
| |njihova | | | |
| |izvedba | | | |
| |dosegla željen | | | |
| |učinek, torej | | | |
| |zmanjšanje | | | |
| |neugodnih | | | |
| |vplivov | | | |
| |izvedbe OPN | | | |
| |Ribnica na | | | |
| |ugodno stanje | | | |
| |prisotnih | | | |
| |habitatnih | | | |
| |tipov. Na | | | |
| |takšen način | | | |
| |bodo podani | | | |
| |omilitveni | | | |
| |ukrepi | | | |
| |prispevali k | | | |
| |doseganju | | | |
| |varstvenih | | | |
| |ciljev na | | | |
| |obravnavanem | | | |
| |območju. Redni | | | |
| |monitoring | | | |
| |stanja | | | |
| |populacij vrst | | | |
| |in habitatnih | | | |
| |tipov v | | | |
| |območjih | | | |
| |Natura 2000 | | | |
| |opravlja ZRSVN | | | |
| |po ZON in EU | | | |
| |direktivah. Na | | | |
| |Natura | | | |
| |območjih se | | | |
| |izvaja | | | |
| |monitoring | | | |
| |kazalcev, ki | | | |
| |omogoča | | | |
| |spremljanje | | | |
| |stanja | | | |
| |rastlinskih in | | | |
| |živalskih vrst | | | |
| |ter habitatnih | | | |
| |tipov, | | | |
| |ugotavljanje | | | |
| |učinkovitosti | | | |
| |ukrepov | | | |
| |varstva glede | | | |
| |doseganja | | | |
| |ugodnega | | | |
| |stanja | | | |
| |rastlinskih in | | | |
| |živalskih vrst | | | |
| |ter habitatnih | | | |
| |tipov. | | | |
| |Monitoring se | | | |
| |prednostno | | | |
| |izvaja za | | | |
+-----------------+rastlinske in | | | |
|Prisotnost in |živalske vrste | | | |
|obseg in ugodno |ter habitatne | | | |
|stanje |tipe, zaradi | | | |
|prednostnih |katerih je | | | |
|habitatnih |bilo Natura | | | |
|tipov |območje | | | |
| |opredeljeno, | | | |
| |pri čemer se | | | |
| |posebna | | | |
| |pozornost | | | |
| |nameni | | | |
| |prednostnim | | | |
| |vrstam in | | | |
| |prednostnim | | | |
| |habitatnim | | | |
| |tipom ter | | | |
| |vrstam, s | | | |
| |stanjem | | | |
| |katerih se | | | |
| |najbolj očitno | | | |
| |odražajo | | | |
| |spremembe v | | | |
| |habitatih | | | |
| |drugih vrst | | | |
| |oziroma v | | | |
| |habitatnih | | | |
| |tipih. | | | |
| |Uspešnost | | | |
| |podanih | | | |
| |omilitvenih | | | |
| |ukrepov bo | | | |
| |mogoče | | | |
| |spremljati na | | | |
| |podlagi | | | |
| |podatkov | | | |
| |pridobljenih | | | |
| |za potrebe | | | |
| |rednih poročil | | | |
| |o izvajanju | | | |
| |programa | | | |
| |upravljanja na | | | |
| |varovanih | | | |
| |območjih, ki | | | |
| |jih je skladno | | | |
| |z Uredbe o | | | |
| |posebnih | | | |
| |varstvenih | | | |
| |območjih | | | |
| |(območjih | | | |
| |Natura 2000) | | | |
| |(Uradni list | | | |
| |RS, št. 49/04, | | | |
| |10/04, 59/07, | | | |
| |43/08) | | | |
| |Ministrstvo | | | |
| |dolžno letno | | | |
| |predložiti | | | |
| |vladi. Za | | | |
| |spremljanje | | | |
| |učinkov | | | |
| |izvedbe OPN | | | |
| |Ribnica | | | |
| |zadostuje | | | |
| |spremljanje | | | |
| |načina izvedbe | | | |
| |omilitvenih | | | |
| |ukrepov. Na | | | |
| |območjih | | | |
| |Natura 2000 je | | | |
| |predviden | | | |
| |redni | | | |
| |monitoring | | | |
| |stanja | | | |
| |kvalifikacijskih | | | |
| |vrst (Uredba o | | | |
| |posebnih | | | |
| |varstvenih | | | |
| |območjih | | | |
| |(območjih | | | |
| |Natura 2000) | | | |
| |(Uradni list | | | |
| |RS, št. 49/04, | | | |
| |10/04, 59/07, | | | |
| |43/08)). | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Število in |Število enot |Ministrstvo |Register |5 let po |
|ogroženost enot |kulturne |za |nepremične |izvedbi OPN |
|kulturne |dediščine se |kulturo, |kulturne | |
|dediščine |redno |Zavod za |dediščine, | |
| |posodablja v |varstvo |Zavod za | |
| |Registru |kulturne |varstvo | |
| |kulturne |dediščine |kulturne | |
| |dediščine in | |dediščine | |
| |je javno | | | |
| |dostopen | | | |
| |podatek. Ocena | | | |
| |ogroženosti | | | |
| |enot kulturne | | | |
| |dediščine je | | | |
| |izpeljana iz | | | |
| |ocene stanja | | | |
| |dediščine in | | | |
| |predstavlja | | | |
| |kazalnik | | | |
| |nujnosti | | | |
| |ukrepanja v | | | |
| |smislu | | | |
| |celostnega | | | |
| |ohranjanja | | | |
| |dediščine v | | | |
| |skladu z | | | |
| |veljavno | | | |
| |zakonodajo in | | | |
| |konvencijami. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Površina |Površina se bo |Občina |Karta hrupa |5 let po |
|stanovanjskih |spremljala |Ribnica |in dejanska |izvedbi OPN |
|območij |preko karte | |raba prostora | |
|izpostavljenih |hrupa, ki jo | | | |
|prekomernemu |mora | | | |
|hrupu zaradi |pripraviti | | | |
|prometa |občina v | | | |
| |skladu z | | | |
| |veljavno | | | |
| |zakonodajo in | | | |
| |dejanske rabe | | | |
| |prostora. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Vrednosti |V skladu z |Občina in |Poročila |V skladu z |
|kazalcev hrupa |določili |investitorji|izvedenih |zahtevami |
|pri |Uredbe o | |meritev in |poročila iz |
|stanovanjskih |ocenjevanju in | |monitoringa. |prvih |
|objektih v |urejanju hrupa | | |meritev. |
|neposredni |v okolju in | | | |
|bližini |Uredbe o | | | |
|industrijskih |mejnih | | | |
|con |vrednostih | | | |
| |kazalcev hrupa | | | |
| |v okolju po | | | |
| |Pravilniku o | | | |
| |prvem | | | |
| |ocenjevanju in | | | |
| |obratovalnem | | | |
| |monitoringu za | | | |
| |vire hrupa ter | | | |
| |o pogojih za | | | |
| |njegovo | | | |
| |izvajanje. | | | |
| |Področje prvih | | | |
| |meritev oz. | | | |
| |prvega | | | |
| |ocenjevanja | | | |
| |ureja | | | |
| |Pravilnik o | | | |
| |prvem | | | |
| |ocenjevanju in | | | |
| |obratovalnem | | | |
| |monitoringu za | | | |
| |vire hrupa ter | | | |
| |o pogojih za | | | |
| |njegovo | | | |
| |izvajanje | | | |
| |(Uradni list | | | |
| |RS, št. | | | |
| |105/08). | | | |
| |Zavezanec za | | | |
| |zagotovitev | | | |
| |prvega | | | |
| |ocenjevanja | | | |
| |hrupa in | | | |
| |obratovalnega | | | |
| |monitoringa je | | | |
| |upravljavec | | | |
| |vira hrupa. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Površina |Površina se bo |Občina |Karta |5 let po |
|pozidanih |spremljala |Ribnica |vodovarstvenih|izvedbi OPN |
|zemljišč v |preko | |območij in | |
|vodovarstvenih |primerjave | |dejanska raba | |
|območjih glede |dejanske rabe | |tal | |
|na dejansko |tal in karte | | | |
|rabo tal |vodovarstvenih | | | |
| |območij | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Delež |Delež se |Izvajalec |Letna |5 let po |
|prebivalcev, ki |spremlja preko |javne |poročila o |izvedbi OPN |
|se s pitno vodo |letnih |komunalne |kakovosti | |
|oskrbuje preko |poročil, ki |službe |pitne vode | |
|javnega |jih pripravi |oskrbe s | | |
|vodovoda |izvajalec |pitno vodo | | |
| |javne | | | |
| |komunalne | | | |
| |službe oskrbe | | | |
| |s pitno vodo. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Kakovost pitne |Kakovost pitne |Izvajalec |Letna |5 let po |
|vode |vode se bo |javne |poročila o |izvedbi OPN |
| |spremljala |komunalne |kakovosti | |
| |preko letnih |službe |pitne vode | |
| |poročil o |oskrbe s | | |
| |kakovosti |pitno vodo | | |
| |pitne vode, ki | | | |
| |jih pripravi | | | |
| |izvajalec | | | |
| |javne | | | |
| |komunalne | | | |
| |službe oskrbe | | | |
| |s pitno vodo. | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
|Število |Na območjih, |ELES – |Sistemski |v roku 5 let|
|stanovanjskih |kjer se |Elektro - |operater |po sprejemu |
|objektov in |nahajajo |Slovenija |prenosnega |OPN oziroma |
|površina |stanovanjski |d.o.o. – |omrežja |v prvih 5 |
|stavbnih |in pripadajoči |sistemski |električne |letih |
|zemljišč v |stanovanjski |operater |energije |izvajanja |
|vplivnem pasu |objekti v |prenosnega | |OPN |
|virov |vplivnem pasu |omrežja | | |
|elektromagnetnega|daljnovoda |električne | | |
|sevanja |Grosuplje – |energije | | |
| |Ribnica | | | |
| |napetosti 110 | | | |
| |kV, je | | | |
| |potrebno | | | |
| |izvesti | | | |
| |meritve, ki | | | |
| |bodo pokazale | | | |
| |dejansko | | | |
| |stanje | | | |
| |obremenjenosti | | | |
| |ljudi z virom | | | |
| |elektromagnetnega| | | |
| |sevanja | | | |
| |oziroma je | | | |
| |potrebno | | | |
| |ugotoviti, ali | | | |
| |so na teh | | | |
| |območjih | | | |
| |presežene | | | |
| |mejne | | | |
| |vrednosti | | | |
| |določene z | | | |
| |Uredbo o | | | |
| |elektromagnetnem | | | |
| |sevanju v | | | |
| |naravnem in | | | |
| |življenjskem | | | |
| |okolju (Uradni | | | |
| |list RS, št. | | | |
| |70/96, 41/04 – | | | |
| |ZVO-1). | | | |
+-----------------+-----------------+------------+--------------+------------+
III. 3.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
101. člen
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih)
Na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje so dopustni:
– rekonstrukcija objektov,
– dozidave in nadzidave do 20 % BTP osnovnega objekta v okviru oblikovne in komunalne sanacije kot enkratni poseg,
– odstranitev objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov.
III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji
102. člen
(klasifikacija objektov in rab glede na namen)
(1) V tem poglavju so za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe iz 47. člena tega prostorskega načrta, določeni:
– prevladujoča namembnost oziroma dejavnost, ki ji je namenjeno območje podrobnejše namenske rabe,
– dopustni objekti ter objekti ali dejavnosti, ki so dopustni ob izpolnjevanju predpisanih pogojev (pogojno dopustni objekti in dejavnosti),
– dopustne gradnje in druga dela,
– dopustni nezahtevni in enostavni objekti,
– prostorski izvedbeni pogoFji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti ter drugi prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za gradnjo objektov in rabo prostora na posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.
103. člen
(dopustne dejavnosti)
(1) Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih dejavnosti je usklajena s predpisi o klasifikaciji dejavnosti.
(2) Dopustne dejavnosti so opredeljene v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti.
– Dejavnosti »A – KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO« se lahko izvajajo na območjih podrobnejše namenske rabe SK, SKj in IK ter na območjih nestavbnih zemljišč K, G,V in OO, skladno z izvajano dejavnostjo.
– Dejavnosti »B – RUDARSTVO« se lahko izvajajo na v območjih namenske rabe z oznako L.
– Dejavnosti »C – PREDELOVALNE DEJAVNOSTI« se lahko izvajajo na območjih podrobnejše namenske rabe IP. Dopustne so tudi na območjih podrobnejše namenske rabe IG in IK, kolikor ne gre za objekte, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje v skladu z okoljevarstvenimi predpisi.
– Dejavnosti »D – OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO« se lahko izvajajo na območjih namenske rabe E.
– Dejavnosti »E – OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA« se lahko izvajajo v območjih namenske rabe O.
– Dejavnosti »F – GRADBENIŠTVO« se lahko izvajajo v območjih vseh namenskih rab za potrebe gradnje objektov v skladu z določili tega odloka.
– Dejavnosti »H – PROMET IN SKLADIŠČENJE« se lahko izvajajo v območjih namenskih rab I in P.
– Dejavnosti »R93 – ŠPORTNE IN DRUGE DEJAVNOSTI ZA PROSTI ČAS« se lahko izvajajo tudi v območjih podrobnejših namenskih rab Z.
(3) Ostale dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti se lahko izvajajo v skladu z naslednjo tabelo:
104. člen
(dopustni objekti)
Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena z Metodološkim pojasnilom in navodili za razvrščanje objektov,
– če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le-ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
105. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSs – urbana prostostoječa enostanovanjska pozidava« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi |
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti (trgovina, |
|dejavnosti |gostinstvo, poslovno-storitvene |
| |dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, |
| |šport, kultura, uprava, sodstvo). |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 11100 enostanovanjska stavba, |
|zahtevnih |– 11210 dvostanovanjska stavba, |
| |– 12420 garažne stavbe, |
| |– 24110 športna igrišča, |
| |– 24122 drugi objekti za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas. |
| |Nezahtevni: |
| |vsi objekti za lastne potrebe, |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo |
| |baznih postaj, |
| |spominska obeležja, |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. |
| |Enostavni objekti: |
| |objekti za lastne potrebe, |
| |pomožni infrastrukturni objekti: |
| |pomožni cestni objekti |
| |pomožni energetski objekti |
| |pomožni komunalni objekti |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in |
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, |
| |sprehajalna pot, |
| |spominska obeležja, |
| |urbana oprema z izjemo objektov za |
| |oglaševanje. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa |
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno |
| |postaviti največ tri enostavne ali |
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo |
| |lesene, žičnate ali kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |– Če so v območju tipa AE, D |
| |dvostanovanjski in večstanovanjski |
| |objekti tipa BV in AV, ali drugi ne |
| |stanovanjski objekti, so na teh objektih |
| |dopustne samo rekonstrukcije, |
| |vzdrževalna dela in odstranitev |
| |objektov. |
| |– Tip AE: največ P+1+M ali v celoti |
| |vkopana klet (K+P+1+M ali K+P+2 ali |
| |P+1+T), kota pritličja pri vhodu ne sme |
| |biti višja od 30 cm nad terenom, |
| |kolenčni zid ne sme biti višji od 150 |
| |cm. |
| |– Tip D: do P kota slemena je do 8,50 m. |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme |
| |presegati višin slemen sosednjih |
| |objektov enake namembnosti v |
| |oddaljenosti 50m od roba objekta v enoti |
| |urejanja prostora. |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita |
| |podtalnice in stabilnost objektov. |
+---------------------+---------+---------+--------+------------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+---------+--------+------------+
|zemljišča namenjenega|AE, D |največ |najmanj |največ 0,5 |
|za gradnjo | |0,3 |10 % | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+---------------------+---------+---------+--------+------------+
|3.1 Tip zazidave |tip AE, | | | |
| |D | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2; |
| |Strehe: |
| |– Tip AE, D: naklon strehe je 30– |
| |45°;dvokapnice, 30 % strehe je lahko |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti |
| |največ 20 % celotne strehe. Več kapne |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v |
| |primeru, kadar je smiselno optično |
| |zmanjšanje volumna stavbe in kadar to |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba |
| |ipd.); |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; |
+---------------------+-----------------------------------------+
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine dovoljene |
| |tudi ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna |
| |ter vertikalna členitev; |
| |fasad, strukturiranje in postavitev |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s |
| |tradicionalnimi objekti; |
| |– s prizidki je treba zagotoviti |
| |skladnost celotne podobe objekta; |
| |– fasade so lahko horizontalno in |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo |
| |praviloma pokončne oblike; |
| |– fasade so lahko tudi lesene in |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah |
| |naj se uporabi rezan les; |
| |– detajli na objektih naj bodo v |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih |
| |objektov tradicionalni. |
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo |
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega |
| |objekta ali skupine pripadajočih |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % |
| |površine osnovnega objekta. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.3 Velikost in |Zasaditev dreves: |
|urejanje zelenih |– na zemljišču namenjenemu za gradnjo |
|površin |stavbe tipa AE, D je treba zasaditi vsaj |
| |2 drevesi. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo |
+---------------------+-----------------------------------------+
|5.1 Velikost |Tip AE, D: |
|zemljišča namenjenega|– z enim stanovanjem od 500–1000 m2, |
|za gradnjo |Tip AE stanovanjska vila: od 800–1200 |
| |m2. |
+---------------------+-----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSv – urbana večstanovanjska pozidava« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi |
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti (trgovina, |
|dejavnosti |gostinstvo, poslovno-storitvene |
| |dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, |
| |šport, kultura, uprava, sodstvo). |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
| |a) Druge dopustne gradnje in posegi: |
| |– izravnava višin zakonito zgrajenih |
| |objektov v nizih (BV) kadar razlika v |
| |višinah objektov ni bila določena z |
| |enotno rešitvijo gradnje, |
| |– dozidave objektov, |
| |– dozidave za skupne potrebe stanovalcev |
| |(vetrolovi, prostor za smeti, |
| |kolesarnice ipd.), |
| |– preureditev podstrešij v stanovanja, |
| |– postavitev ograj atrijskih stanovanj, |
| |pod pogojem da so enotno oblikovane za |
| |celoten niz atrijskih stanovanj v |
| |posamezni stavbi kot je bilo določeno v |
| |gradbenem dovoljenju za stavbo, če v |
| |osnovnem dokumentu h gradbenem |
| |dovoljenju ni bilo ustreznih določb, so |
| |ograje lahko lesene ali žičnate in |
| |ozelenjene, višina do 180 cm, |
| |– ob vzdrževalnih delih na |
| |večstanovanjskih objektih, ki zajemajo |
| |fasade objektov morajo biti ta izvedena |
| |enotno za posamezen objekt; pri |
| |preurejanju balkonov, zamenjavi oken |
| |morajo biti uporabljeni enaki materiali |
| |v enakih barvah; posamezne objekte je |
| |potrebno reševati celovito in ne po |
| |delih. |
| |b) Gradbeni posegi določeni v točkah a) |
| |so dopustni, če intenzivnost izrabe |
| |zemljišča namenjenega za gradnjo ne |
| |presega vrednosti iz točke 2.2. tega |
| |člena, in če so zagotovljena dodatna |
| |parkirna mesta in zelene površine v |
| |skladu z določbami tega odloka. |
| |c) V stanovanjskih stavbah ob lokalnih |
| |zbirnih cestah in drugih javnih |
| |površinah je treba praviloma zagotoviti |
| |javna pritličja. |
| |d) Če so v območju, ki je namenjeno |
| |večstanovanjskim objektom, obstoječi eno |
| |in dvostanovanjski objekti tipa AE, BE |
| |in D, ali drugi nestanovanjski objekti, |
| |ki niso skladni z namembnostjo območja, |
| |so na teh objektih dopustne |
| |rekonstrukcije (brez povečanja bruto |
| |etažne površine objekta), vzdrževalna |
| |dela in odstranitev objektov. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 11221 tri in več stanovanjske stavbe, |
|zahtevnih |– 12420 garažne stavbe, |
| |– 24110 športna igrišča, |
| |– 24122 drugi objekti za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas. |
| |Nezahtevni: |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo |
| |baznih postaj, |
| |spominska obeležja, |
| |6. objekt za telekomunikacijsko opremo. |
| |Enostavni objekti: |
| |pomožni infrastrukturni objekti: |
| |pomožni cestni objekti |
| |pomožni energetski objekti |
| |pomožni komunalni objekti |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in |
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, |
| |sprehajalna pot, |
| |urbana oprema z izjemo objektov za |
| |oglaševanje. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa |
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno |
| |postaviti največ tri enostavne ali |
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo |
| |lesene, žičnate ali kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |Maksimalno 14 m. |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme |
| |presegati višin slemen sosednjih |
| |objektov enake namembnosti v |
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v |
| |enoti urejanja prostora. |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita |
| |podtalnice in stabilnost objektov. |
+---------------------+---------+---------+----------+----------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+---------+----------+----------+
|zemljišča namenjenega|BV, AV |največ |najmanj |največ 1 |
|za gradnjo | |0,45 |10 % | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+---------------------+---------+---------+----------+----------+
|3.1 Tip zazidave |tip AV, | | | |
| |BV | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. |
| |Strehe: |
| |– Tip AV, BV: naklon strehe je 30–45°; |
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti |
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v |
| |primeru, kadar je smiselno optično |
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba |
| |ipd.); |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine dovoljene |
| |ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna |
| |ter vertikalna členitev; |
| |fasad, strukturiranje in postavitev |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s |
| |tradicionalnimi objekti; |
| |– s prizidki je treba zagotoviti |
| |skladnost celotne podobe objekta; |
| |– fasade so lahko horizontalno in |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo |
| |praviloma pokončne oblike; |
| |– fasade so lahko tudi lesene in |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah |
| |naj se uporabi rezan les; |
| |– detajli na objektih naj bodo v |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih |
| |objektov tradicionalni. |
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo |
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega |
| |objekta ali skupine pripadajočih |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % |
| |površine osnovnega objekta. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.3 Velikost in |– Pri večstanovanjskih objektih BV se |
|urejanje zelenih |predpisane zelene površine (DZP in 15 m2 |
|površin |zelenih površin na stanovanje) ne |
| |seštevajo. Upošteva se tisti od obeh |
| |normativov, ki zagotavlja večjo |
| |kvadraturo zelenih površin. |
| |– Zasaditev dreves: na zemljiški parceli |
| |stanovanjske stavbe je treba zasaditi |
| |vsaj 25 dreves na hektar. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo |
+---------------------+-----------------------------------------+
|5.1 Velikost |Za stanovanjska območja SSv se zemljišče |
|zemljišča namenjenega|namenjeno za gradnjo določi glede na |
|za gradnjo |dopustno izrabo zemljišča in glede na |
| |ostale pogoje tega odloka. |
+---------------------+-----------------------------------------+
106. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah za posebne namene)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SBv – stanovanjske površine za posebne namene« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena bivanju za posebne namene |
| |in sicer za bivanje v domu starostnikov, |
| |oskrbovanih stanovanjih. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti (trgovina, |
|dejavnosti |gostinstvo, poslovno-storitvene |
| |dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, |
| |šport, kultura, uprava, sodstvo). |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
| |Delež stanovanjskih bruto tlorisnih |
| |površin in bruto tlorisnih površin |
| |ostalih dejavnosti je v objektih za |
| |posebne namene je najmanj 70 % za |
| |stanovanja za posebne namene in največ |
| |30 % za ostale dejavnosti. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne |
|zahtevnih |namene, |
| |– 12420 garažne stavbe, |
| |– 24110 športna igrišča, |
| |– 24122 drugi objekti za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas, |
| |– 126 stavbe splošnega družbenega pomena |
| |od tega 12640, pri čemer niso dovoljene |
| |bolnišnice v vzgojnih domovih, zaporih |
| |in vojaške bolnišnice. |
| |Nezahtevni: |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo |
| |baznih postaj, |
| |spominska obeležja, |
| |6. objekt za telekomunikacijsko opremo. |
| |Enostavni objekti: |
| |pomožni infrastrukturni objekti: |
| |pomožni cestni objekti |
| |pomožni energetski objekti |
| |pomožni komunalni objekti |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in |
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, |
| |sprehajalna pot, |
| |urbana oprema z izjemo objektov za |
| |oglaševanje. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa |
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno |
| |postaviti največ tri enostavne ali |
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo |
| |lesene, žičnate ali kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |Maksimalno 14 m. |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme |
| |presegati višin slemen sosednjih |
| |objektov enake namembnosti v |
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v |
| |enoti urejanja prostora. |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita |
| |podtalnice in stabilnost objektov. |
+---------------------+---------+-----------+----------+--------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+-----------+----------+--------+
|zemljišča namenjenega|BV, AV |največ 0, |najmanj |največ |
|za gradnjo | |5 |20 % |1,1 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+---------------------+---------+-----------+----------+--------+
|3.1 Tip zazidave |AV, BV, | | | |
| |G | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. |
| |Strehe: |
| |– ip AV, BV: naklon strehe je 30–45°; |
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti |
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v |
| |primeru, kadar je smiselno optično |
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba |
| |ipd.); |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine dovoljene |
| |ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna |
| |ter vertikalna členitev; |
| |fasad, strukturiranje in postavitev |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s |
| |tradicionalnimi objekti; |
| |– s prizidki je treba zagotoviti |
| |skladnost celotne podobe objekta; |
| |– fasade so lahko horizontalno in |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo |
| |praviloma pokončne oblike; |
| |– fasade so lahko tudi lesene in |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah |
| |naj se uporabi rezan les; |
| |– detajli na objektih naj bodo v |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih |
| |objektov tradicionalni. |
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo |
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega |
| |objekta ali skupine pripadajočih |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % |
| |površine osnovnega objekta. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.3 Velikost in |– Pri večstanovanjskih objektih BV se |
|urejanje zelenih |predpisane zelene površine (DZP in 15 m2 |
|površin |zelenih površin na stanovanje) ne |
| |seštevajo. Upošteva se tisti od obeh |
| |normativov, ki zagotavlja večjo |
| |kvadraturo zelenih površin. |
| |– Zasaditev dreves: na zemljiški parceli |
| |stanovanjske stavbe je treba zasaditi |
| |vsaj 25 dreves na hektar. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo |
+---------------------+-----------------------------------------+
|5.1 Velikost |/ |
|zemljišča namenjenega| |
|za gradnjo | |
+---------------------+-----------------------------------------+
107. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeželskega naselja)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi |
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti, kot so gostinstvo |
|dejavnosti |in turizem, trgovske dejavnosti na |
| |drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do |
| |150 m2 skupne uporabne površine za |
| |poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem |
| |območjem. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Vrsta objektov |Zahtevni, manj zahtevni: |
| |– 11100 enostanovanjska stavba, |
| |– 11210 dvostanovanjska stavba, |
| |– 12420 garažne stavbe, |
| |– 12740 le gasilski domovi, |
| |– 24110 športna igrišča, |
| |– 12712 Stavbe za rejo živali, |
| |– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske |
| |stavbe, |
| |– 24122 drugi objekti za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas. |
| |Nezahtevni: |
| |vsi objekti za lastne potrebe, |
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, |
| |začasni objekti, namenjeni sezonski |
| |turistični ponudbi ali prireditvam, |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo |
| |baznih postaj, |
| |spominska obeležja, |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. |
| |Enostavni objekti: |
| |objekti za lastne potrebe, |
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, |
| |pomožni infrastrukturni objekti: |
| |pomožni cestni objekti |
| |pomožni energetski objekti |
| |pomožni komunalni objekti |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in |
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, |
| |sprehajalna pot, |
| |spominska obeležja, |
| |urbana oprema z izjemo objektov za |
| |oglaševanje. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa |
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno |
| |postaviti največ tri enostavne ali |
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo |
| |lesene, žičnate ali kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost |Stanovanjske stavbe višina slemena do |
|objektov |10,00 m od kote pritličja. Za |
| |nestanovanjske stavbe znaša višina 13,00 |
| |m od kote pritličja. |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita |
| |podtalnice in stabilnost objektov. |
+---------------------+---------+---------+-----------+---------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+---------+-----------+---------+
|zemljišča namenjenega|AE, D, C |največ |najmanj 10 |največ |
|za gradnjo | |0,4 |% |0,6 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+---------------------+---------+---------+-----------+---------+
|3.1 Tip zazidave |AE, D, C | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. |
| |Strehe: |
| |– Tip AE, D, C: naklon strehe je 30–45°; |
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti |
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v |
| |primeru, kadar je smiselno optično |
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba |
| |ipd.); |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine dovoljene |
| |ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna |
| |ter vertikalna členitev; |
| |fasad, strukturiranje in postavitev |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s |
| |tradicionalnimi objekti; |
| |– s prizidki je treba zagotoviti |
| |skladnost celotne podobe objekta; |
| |– fasade so lahko horizontalno in |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo |
| |praviloma pokončne oblike; |
| |– fasade so lahko tudi lesene in |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah |
| |naj se uporabi rezan les; |
| |– detajli na objektih naj bodo v |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih |
| |objektov tradicionalni. |
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo |
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega |
| |objekta ali skupine pripadajočih |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % |
| |površine osnovnega objekta. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.3 Velikost in |/ |
|urejanje zelenih | |
|površin | |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo |
+---------------------+-----------------------------------------+
|5.1 Velikost |Tip AE, D: |
|zemljišča namenjenega|– z enim stanovanjem od 500–1000 m2, |
|za gradnjo |Tip AE stanovanjska vila: od 800–1200 |
| |m2. |
+---------------------+-----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKg – gospodarski objekti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi |
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Spremljajoče |Centralne dejavnosti kot so gostinstvo |
|dejavnosti |in turizem, trgovske dejavnosti na |
| |drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do |
| |150 m2 skupne uporabne površine za |
| |poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem |
| |območjem, ter okrba z električno |
| |energijo. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, trgovina na |
|dejavnosti |debelo. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Vrsta objektov |Zahtevni, manj zahtevni: |
| |– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, |
| |– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, |
| |– 12712 Stavbe za rejo živali, |
| |– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske |
| |stavbe. |
| |Nezahtevni: |
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, |
| |začasni objekti, namenjeni sezonski |
| |turistični ponudbi ali prireditvam |
| |ograje, nižje od 1,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |pomožni infrastrukturni objekti. |
| |Enostavni objekti: |
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, |
| |pomožni infrastrukturni objekti: |
| |pomožni cestni objekti |
| |pomožni energetski objekti |
| |pomožni komunalni objekti |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa |
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno |
| |postaviti največ tri enostavne ali |
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo |
| |lesene, žičnate ali kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |stavbe višina slemena do 10,00 m od kote |
| |pritličja. Za nestanovanjske stavbe |
| |znaša višina 13,00 m od kote pritličja. |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita |
| |podtalnice in stabilnost objektov. |
+---------------------+---------+----------+-----------+--------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+----------+-----------+--------+
|zemljišča namenjenega|C |največ 0,4|najmanj 15 |največ |
|za gradnjo | | |% |0,6 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+---------------------+---------+----------+-----------+--------+
|3.1 Tip zazidave |C | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:2. |
| |Strehe: |
| |– Tip C: naklon strehe je 30–45°; |
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko |
| |drugačnega naklona in oblike; |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine dovoljene |
| |ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna |
| |ter vertikalna členitev; |
| |fasad, strukturiranje in postavitev |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s |
| |tradicionalnimi objekti; |
| |– s prizidki je treba zagotoviti |
| |skladnost celotne podobe objekta; |
| |– fasade so lahko horizontalno in |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo |
| |praviloma pokončne oblike; |
| |– fasade so lahko tudi lesene in |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah |
| |naj se uporabi rezan les; |
| |– detajli na objektih naj bodo v |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih |
| |objektov tradicionalni. |
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo |
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega |
| |objekta ali skupine pripadajočih |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % |
| |površine osnovnega objekta. |
+---------------------+-----------------------------------------+
108. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin počitniških hiš)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SP – površine počitniških hiš« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |Občasno bivanje za počitek. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Spremljajoče |Niso dovoljene. |
|dejavnosti | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, odstranitev |
|druga dela |objekta, rekonstrukcija objektov. |
| |Dovoljena je tudi gradnja gospodarske |
| |javne infrastrukture. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 11100 enostanovanjska stavba |
|zahtevnih |(počitniške hiše), |
| |– 24110 športna igrišča (na prostem). |
| |Nezahtevni: |
| |lopa |
| |ograje, nižje od 1,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo |
| |baznih postaj. |
| |Enostavni objekti: |
| |objekti za lastne potrebe - |
| |nadstrešnica; |
| |pomožni infrastrukturni objekti: |
| |pomožni cestni objekti |
| |pomožni energetski objekti |
| |pomožni komunalni objekti |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in |
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, |
| |sprehajalna pot, |
| |spominska obeležja. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa |
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno |
| |postaviti največ en enostavni ali |
| |nezahtevni objekt. Ograje so lahko samo |
| |lesene, žičnate ali kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |– Tip AE: največ P+M ali v celoti |
| |vkopana klet K+P+M, kota pritličja pri |
| |vhodu ne sme biti višja od 30 cm nad |
| |terenom, kolenčni zid ne sme biti višji |
| |od 150 cm. |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme |
| |presegati višin slemen sosednjih |
| |objektov enake namembnosti v |
| |oddaljenosti 50m od roba objekta v enoti |
| |urejanja prostora. |
+---------------------+---------+---------+----------+----------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+---------+----------+----------+
|zemljišča namenjenega|AE, D |največ |najmanj 10|največ |
|za gradnjo | |0,15 |% |0,15 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+---------------------+---------+---------+----------+----------+
|3.1 Tip zazidave |tip AE, | | | |
| |D | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.6. |
| |Strehe: |
| |– Tip AE, D: naklon strehe je 30–45°; |
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti |
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v |
| |primeru, kadar je smiselno optično |
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba |
| |ipd.); |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine dovoljene |
| |tudi ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna |
| |ter vertikalna členitev; |
| |fasad, strukturiranje in postavitev |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s |
| |tradicionalnimi objekti; |
| |– fasade so lahko horizontalno in |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo |
| |praviloma pokončne oblike; |
| |– fasade so lahko tudi lesene in |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah |
| |naj se uporabi rezan les; |
| |– detajli na objektih naj bodo v |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih |
| |objektov tradicionalni. |
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo |
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega |
| |objekta ali skupine pripadajočih |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % |
| |površine osnovnega objekta. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.3 Velikost in |/ |
|urejanje zelenih | |
|površin | |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo |
+---------------------+-----------------------------------------+
|5.1 Velikost |Tip AE, D: |
|zemljišča namenjenega|– od 450–600 m2 |
|za gradnjo | |
+---------------------+-----------------------------------------+
109. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena različni dejavnosti in |
| |sicer trgovski, oskrbni, storitveni, |
| |upravni, socialni, zdravstveni, vzgojni |
| |izobraževalni, kulturni, verski in |
| |podobnim ter bivanju. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 11221 Večstanovanjske stavbe, |
|zahtevnih |– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne |
| |namene, |
| |– 11222 Stanovanjske stavbe z |
| |oskrbovanimi stanovanji, |
| |– 12112 Gostilne, restavracije in |
| |točilnice, |
| |– 12111 Hotelske in podobne gostinske |
| |stavbe, |
| |– 12120 Druge gostinske stavbe za |
| |kratkotrajno nastanitev, |
| |– 12201 Stavbe javne uprave, |
| |– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
| |– 12203 Druge upravne in pisarniške |
| |stavbe, |
| |– 12301 Trgovske stavbe, |
| |– 12304 Stavbe za druge storitvene |
| |dejavnosti, |
| |– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
| |– 12620 Muzeji in knjižnice, |
| |– 12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo, |
| |– 12640 Stavbe za zdravstvo, |
| |– 12650 Športne dvorane (kot sestavni |
| |del vzgojno izobraževalnih dejavnosti), |
| |– 12740 Druge nestanovanjske stavbe ki |
| |niso uvrščene drugje (stavbe za |
| |nastanitev policistov, gasilcev), |
| |– 12721 Stavbe za opravljanje verskih |
| |obredov, |
| |– 24110 Športna igrišča: igrišča za |
| |športe na prostem – večnamenska igrišča |
| |v normativno predpisani velikosti za |
| |določeno igro z žogo, garderobe, |
| |– 24122 Drugi gradbeni inženirski |
| |objekti za šport, rekreacijo in prosti |
| |čas: le otroška in druga javna igrišča |
| |ter parki, zelenice in druge urejene |
| |zelene površine, |
| |– 12420 Garažne stavbe. |
| |Vrtec, otroška igrišča, druga odprta |
| |igrišča. |
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih |
| |objektov in naprav, ki so v javnem |
| |lokalnem interesu. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |– Tip G, BV, AV: največ K+P+1N+M ali |
| |K+P+2N, kota pritličja pri vhodu ne sme |
| |biti višja od 30 cm nad terenom, |
| |kolenčni zid ne sme biti višji od 150 |
| |cm. |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme |
| |presegati višin slemen sosednjih |
| |objektov enake namembnosti v |
| |oddaljenosti 50m od roba objekta v enoti |
| |urejanja prostora. |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita |
| |podtalnice in stabilnost objektov. |
+---------------------+-----------+----------+--------+---------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +-----------+----------+--------+---------+
|zemljišča namenjenega|G, BV, AV |največ 0,8|/ |največ |
|za gradnjo | | | |1,5 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+---------------------+-----------+----------+--------+---------+
|3.1 Tip zazidave |tip G, BV, | | | |
| |AV | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1.2. |
| |Strehe: |
| |– Tip G, BV, AV: naklon strehe je 30– |
| |45°; dvokapnice, 30 % strehe je lahko |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti |
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v |
| |primeru, kadar je smiselno optično |
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba |
| |ipd.); |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine dovoljene |
| |tudi ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna |
| |ter vertikalna členitev; |
| |fasad, strukturiranje in postavitev |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s |
| |tradicionalnimi objekti; |
| |– s prizidki je treba zagotoviti |
| |skladnost celotne podobe objekta; |
| |– fasade so lahko horizontalno in |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo |
| |praviloma pokončne oblike; |
| |– fasade so lahko tudi lesene in |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah |
| |naj se uporabi rezan les; |
| |– detajli na objektih naj bodo v |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih |
| |objektov tradicionalni. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.3 Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih |
| |od 800 m2 je potrebna izdelava |
| |variantnih rešitev oziroma izvedba |
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega |
| |natečaja v skladu z določili tega |
| |odloka; |
| |– za preseganje teh določb je potrebna |
| |izdelava OPPN. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+---------------------+-----------------------------------------+
110. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih območjih centralnih dejavnosti)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena različni dejavnosti in |
| |sicer trgovski, oskrbni, storitveni. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. |
|dejavnost | |
+----------------------+----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 12112 Gostilne, restavracije in |
|zahtevnih |točilnice, |
| |– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,|
| |– 12203 Druge upravne in pisarniške |
| |stavbe, |
| |– 12301 Trgovske stavbe, |
| |– 12303 Bencinski servisi, |
| |– 12304 Stavbe za druge storitvene |
| |dejavnosti, |
| |– 12410 Postaje, terminali, stavbe za |
| |izvajanje elektronskih komunikacij ter z|
| |njimi povezane stavbe: stavbe in |
| |terminali na železniških in avtobusnih |
| |postajah ter z njimi povezane stavbe, |
| |javne telefonske govorilnice, |
| |– 24122 Drugi gradbeni inženirski |
| |objekti za šport, rekreacijo in prosti |
| |čas: otroška in druga javna igrišča, |
| |– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, |
| |– 12420 Garažne stavbe. |
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih |
| |objektov in naprav, ki so v javnem |
| |lokalnem interesu. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |– Višina stavbe max. 10 m. |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme |
| |presegati višin slemen sosednjih |
| |objektov enake namembnosti v |
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v |
| |enoti urejanja prostora. |
+----------------------+----------------------------------------+
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske|
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita|
| |podtalnice in stabilnost objektov. |
+----------------------+----------+----------+---------+--------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti | | | | |
|zemljišča namenjenega +----------+----------+---------+--------+
|za gradnjo |Vsi tipi |največ 0,4|10 % |/ |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+----------------------+----------+----------+---------+--------+
|3.1 Tip zazidave |Vsi tipi | | | |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. |
| |Višina stavbe max. 10 m. |
| |Strehe: |
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, |
| |30 % strehe je lahko drugačnega naklona |
| |in oblike. Na strehah je dovoljena |
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov|
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne|
| |strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so |
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno |
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar|
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba|
| |ipd.); |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine – |
| |dovoljene tudi ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |Niso predpisane. |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.3 Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih |
| |od 800 m2 je potrebna izdelava |
| |variantnih rešitev oziroma izvedba |
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega |
| |natečaja v skladu z določili tega |
| |odloka; |
| |– za preseganje teh določb je potrebna |
| |izdelava OPPN. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+----------------------+----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+----------------------+----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDi – območja centralnih dejavnosti za izobraževanje« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in |
| |športa. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. |
|dejavnost | |
+----------------------+----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 1263 stavbe za izobraževanje, |
|zahtevnih |– 11301 Stanovanjske stavbe z |
| |oskrbovanimi stanovanji, |
| |– 1262 muzeji in knjižnice, vrtec, |
| |– 12420 garažne stavbe, |
| |– 241 objekti za šport, rekreacijo in |
| |drugi objekti za prosti čas. |
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih |
| |objektov in naprav, ki so v javnem |
| |lokalnem interesu. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |– Višina stavbe max. 10 m. |
| |Višina slemena za vse tipe ne sme |
| |presegati višin slemen sosednjih |
| |objektov enake namembnosti v |
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v |
| |enoti urejanja prostora. |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske|
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita|
| |podtalnice in stabilnost objektov. |
+----------------------+----------+-----------+---------+-------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti | | | | |
|zemljišča namenjenega +----------+-----------+---------+-------+
|za gradnjo |Vsi tipi |največ 0,4 |10 % |0,8 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+----------------------+----------+-----------+---------+-------+
|3.1 Tip zazidave |Vsi tipi | | | |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. |
| |Strehe: |
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, |
| |30 % strehe je lahko drugačnega naklona |
| |in oblike. Na strehah je dovoljena |
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov|
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne|
| |strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so |
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno |
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar|
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba|
| |ipd.); |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine – |
| |dovoljene sotudi ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |Niso predpisane. |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.3 Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih |
| |od 800 m2 je potrebna izdelava |
| |variantnih rešitev oziroma izvedba |
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega |
| |natečaja v skladu z določili tega |
| |odloka; |
| |– za preseganje teh določb je potrebna |
| |izdelava OPPN. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+----------------------+----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+----------------------+----------------------------------------+
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDk – območja centralnih dejavnosti za kulturo« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |Kulturna dejavnost. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. |
|dejavnost | |
+----------------------+----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, |
|zahtevnih |– 1262 muzeji in knjižnice, |
| |– 12740 garažne stavbe: le gasilski |
| |domovi. |
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih |
| |objektov in naprav, ki so v javnem |
| |lokalnem interesu. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |Višina ni predpisana. |
+----------------------+-----------+---------+--------+---------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti | | | | |
|zemljišča namenjenega +-----------+---------+--------+---------+
|za gradnjo |G |/ |10 % |0,9 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+----------------------+-----------+---------+--------+---------+
|3.1 Tip zazidave |Vsi tipi | | | |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. |
| |Strehe: |
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, |
| |30 % strehe je lahko drugačnega naklona |
| |in oblike. Na strehah je dovoljena |
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov|
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne|
| |strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so |
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno |
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar|
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba|
| |ipd.); |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine - |
| |dovoljene sotudi ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |Niso predpisane. |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.3 Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih |
| |od 800 m2 je potrebna izdelava |
| |variantnih rešitev oziroma izvedba |
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega |
| |natečaja v skladu z določili tega |
| |odloka; |
| |– za preseganje teh določb je potrebna |
| |izdelava OPPN. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+----------------------+----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+----------------------+----------------------------------------+
(4) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDv – območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |Verska dejavnost. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Spremljajoča |Ostale centralne dejavnosti. |
|dejavnost | |
+----------------------+----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 1272 Stavbe za opravljanje verskih |
|zahtevnih |obredov, pokopališke stavbe. |
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih |
| |objektov in naprav, ki so v javnem |
| |lokalnem interesu. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |Višina ni predpisana. |
+----------------------+----------+---------+---------+---------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti | | | | |
|zemljišča namenjenega +----------+---------+---------+---------+
|za gradnjo |G |/ |10 % |0,9 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+----------------------+----------+---------+---------+---------+
|3.1 Tip zazidave |Vsi tipi | | | |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |Tlorisni gabariti niso predpisani. |
| |Strehe: |
| |– Naklon strehe je 30–45°; dvokapnice, |
| |30 % strehe je lahko drugačnega naklona |
| |in oblike. Na strehah je dovoljena |
| |uporaba frčad, strešnih oken in zatrepov|
| |v skupni v velikosti največ 20 % celotne|
| |strehe. Večkapne (štirikapne) strehe so |
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno |
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar|
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba|
| |ipd.); |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine - |
| |dovoljene sotudi ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |Niso predpisane. |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.3 Posebnost |– za gradnjo novih objektov BEP večjih |
| |od 800 m2 je potrebna izdelava |
| |variantnih rešitev oziroma izvedba |
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega |
| |natečaja v skladu z določili tega |
| |odloka; |
| |– za preseganje teh določb je potrebna |
| |izdelava OPPN. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+----------------------+----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+----------------------+----------------------------------------+
111. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |Trgovske in storitvene, poslovne, |
| |obrtne, proizvodne, promet in |
| |skladiščenje. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Spremljajoče |Gostinstvo in turizem, javna uprava, |
|dejavnosti |kulturne, razvedrilne, rekreacijske in |
| |športne dejavnosti. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Izključujoče |Bivanje, proizvodne dejavnosti |
|dejavnosti |izhajajoče iz kmetijstva in Gozdarstva. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 123 trgovske in druge stavbe za |
|zahtevnih |storitvene dejavnosti, |
| |– 124 postaje, terminali, stavbe za |
| |izvajanje elektronskih komunikacij, |
| |– 125 industrijske stavbe, |
| |– 12420 garažne stavbe (za potrebe |
| |cone). |
| |Nezahtevni: |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |pomožni infrastrukturni objekti, |
| |spominska obeležja; |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. |
| |Enostavni objekti: |
| |pomožni infrastrukturni objekti: |
| |pomožni cestni objekti |
| |pomožni energetski objekti |
| |pomožni komunalni objekti |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |urbana oprema. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa |
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. Ograje so lahko samo lesene, |
| |žičnate ali kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |do 13 m. |
| |Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah |
| |je dovoljena povsod kjer in v kakršnem |
| |obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, |
| |potek komunalnih vodov, zaščita |
| |podtalnice in stabilnost objektov. |
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+-----------+---------+---------+
|zemljišča namenjenega|E, F |največ |najmanj |največ |
|za gradnjo | |0,65 |10 % |0,8 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+
|3.1 Tip zazidave |tip E, F | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– Objekti za poslovno upravne, |
| |administrativne, prodajne ipd. |
| |dejavnosti se praviloma gradijo predvsem |
| |ob javnem mestnem prostoru, druge |
| |proizvodne stavbe pa v notranjosti |
| |kompleksov; |
| |– dovoli se združevanje objektov v nize, |
| |kareje; |
| |– višinski gabariti: pri umeščanju teh |
| |stavb v prostor je treba upoštevati |
| |vertikalni gabarit prevladujočega tipa |
| |obstoječih objektov iste namembnosti, da |
| |nove stavbe ne bodo izstopale iz |
| |silhuete območja v katerem se gradi (da |
| |ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne |
| |velja za stavbe, ki so zaradi |
| |funkcionalnih zahtev izrazito višje |
| |(tovarniški dimniki, silosi ipd.); |
| |– dovoljena je izgradnja kletnih etaž; |
| |– objekti v ozadju kompleksa morajo biti |
| |nižji od glavnih stavb (ob javnem |
| |mestnem prostoru). |
| |Strehe: |
| |– na celotnem območju občine so za |
| |območja I – območja proizvodnih |
| |dejavnosti dovoljene ravne strehe; |
| |– za objekte, ki mejijo na mestni javni |
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s |
| |obstoječimi objekti ob tem javnem |
| |mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja |
| |in novosti, če se s tem doseže novo |
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; |
| |– za objekte znotraj industrijskega |
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, |
| |vendar naj bodo po enem kompleksu |
| |poenotene; |
| |– za objekte večjih dimenzij se |
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne |
| |strehe majhnega naklona; |
| |– priporočljiva je namestitev sončnih |
| |kolektorjev in sončnih celic; |
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, |
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi |
| |barvi. Kritina ne sme biti trajno |
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh |
| |barv v primeru ravnih streh. |
| |Fasade: |
| |– oblikovanje in horizontalna ter |
| |vertikalna členitev fasad ter |
| |strukturiranje fasadnih odprtin in |
| |drugih fasadnih elementov naj bodo |
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, |
| |nizu, kareju oziroma območju; |
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad |
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba |
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih |
| |materialov, uporaba izrazitejših |
| |fasadnih barv kot poudarkov); |
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni |
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne |
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem |
| |naj se zagotavljajo kakovostni in |
| |prepoznavni ambienti. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Posebnosti |
+---------------------+-----------------------------------------+
|5.1 Preseganje |– za preseganje teh določbe je potrebna |
| |izdelava OPPN. |
+---------------------+-----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »IP – površine za industrijo« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |Industrijske dejavnost. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Spremljajoče |Promet in skladiščenje, poslovne, |
|dejavnosti |obrtne, trgovske in storitvene, |
| |dejavnost gostinstva, če služi tem |
| |območjem. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Izključujoče |Bivanje, proizvodne dejavnosti |
|dejavnosti |izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 124 postaje, terminali, stavbe za |
|zahtevnih |izvajanje elektronskih komunikacij, |
| |– 125 industrijske stavbe, |
| |– 12420 garažne stavbe (za potrebe |
| |cone). |
| |Nezahtevni: |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |pomožni infrastrukturni objekti, |
| |spominska obeležja, |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. |
| |Enostavni objekti: |
| |pomožni infrastrukturni objekti: |
| |pomožni cestni objekti |
| |pomožni energetski objekti |
| |pomožni komunalni objekti |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |urbana oprema. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa |
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. Ograje so lahko samo lesene, |
| |žičnate ali kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |do 13 m. |
| |Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah |
| |je dovoljena povsod kjer in v kakršnem |
| |obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, |
| |potek komunalnih vodov, zaščita |
| |podtalnice in stabilnost objektov. |
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+-----------+---------+---------+
|zemljišča namenjenega|E, F |največ 0,65|najmanj |največ |
|za gradnjo | | |10 % |0,8 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+---------------------+---------+-----------+---------+---------+
|3.1 Tip zazidave |tip E, F | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– Objekti za poslovno upravne, |
| |administrativne, prodajne ipd. |
| |dejavnosti se praviloma gradijo predvsem |
| |ob javnem mestnem prostoru, druge |
| |proizvodne stavbe pa v notranjosti |
| |kompleksov; |
| |– dovoli se združevanje objektov v nize, |
| |kareje; |
| |– višinski gabariti: pri umeščanju teh |
| |stavb v prostor je treba upoštevati |
| |vertikalni gabarit prevladujočega tipa |
| |obstoječih objektov iste namembnosti, da |
| |nove stavbe ne bodo izstopale iz |
| |silhuete območja v katerem se gradi (da |
| |ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne |
| |velja za stavbe, ki so zaradi |
| |funkcionalnih zahtev izrazito višje |
| |(tovarniški dimniki, silosi ipd.); |
| |– dovoljena je izgradnja kletnih etaž; |
| |– objekti v ozadju kompleksa morajo biti |
| |nižji od glavnih stavb (ob javnem |
| |mestnem prostoru). |
| |Strehe: |
| |– na celotnem območju občine so za |
| |območja I – območja proizvodnih |
| |dejavnosti dovoljene ravne strehe; |
| |– za objekte, ki mejijo na mestni javni |
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s |
| |obstoječimi objekti ob tem javnem |
| |mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja |
| |in novosti, če se s tem doseže novo |
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; |
| |– za objekte znotraj industrijskega |
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, |
| |vendar naj bodo po enem kompleksu |
| |poenotene; |
| |– za objekte večjih dimenzij se |
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne |
| |strehe majhnega naklona; |
| |– priporočljiva je namestitev sončnih |
| |kolektorjev in sončnih celic; |
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, |
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi |
| |barvi. Kritina ne sme biti trajno |
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh |
| |barv v primeru ravnih streh. |
| |Fasade: |
| |– oblikovanje in horizontalna ter |
| |vertikalna členitev fasad ter |
| |strukturiranje fasadnih odprtin in |
| |drugih fasadnih elementov naj bodo |
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, |
| |nizu, kareju oziroma območju; |
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad |
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba |
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih |
| |materialov, uporaba izrazitejših |
| |fasadnih barv kot poudarkov); |
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni |
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne |
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem |
| |naj se zagotavljajo kakovostni in |
| |prepoznavni ambienti. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Posebnosti |
+---------------------+-----------------------------------------+
|5.1 Preseganje |– za preseganje teh določbe je potrebna |
| |izdelava OPPN. |
+---------------------+-----------------------------------------+
112. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »BC – športni centri« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |šport, oddih |
+----------------------+----------------------------------------+
|Spremljajoče |Kulturne, razvedrilne dejavnosti, |
|dejavnosti |gostinstvo in turizem, druge dejavnosti,|
| |ki služijo tem območjem. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Izključujoče |trgovina na debelo |
|dejavnosti |bivanje |
| |poslovne dejavnosti |
| |proizvodne dejavnosti |
| |promet in skladiščenje |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 24110 Športna igrišča: razen površin |
|zahtevnih |za avtomobilske, motoristične, |
| |kolesarske ali konjske dirke , |
| |– 24122 Drugi gradbeni inženirski |
| |objekti za šport, rekreacijo in prosti |
| |čas: otroška in druga javna igrišča, |
| |jahališča, smučarska skakalnica, |
| |balinišče, površine za piknik, |
| |– 12650 Športne dvorane, |
| |– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki |
| |niso uvrščene drugje: sanitarni |
| |prostori, |
| |– 12112 Gostilne (do 250 m2 bruto |
| |tlorisne površine); bifeji, točilnice, |
| |bari (do 50 m2 bruto tlorisne površine).|
| |Nezahtevni: |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |pomožni infrastrukturni objekti, |
| |spominska obeležja, |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. |
| |Enostavni objekti: |
| |pomožni infrastrukturni objekti: |
| |pomožni cestni objekti |
| |pomožni energetski objekti |
| |pomožni komunalni objekti |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |vadbeni objekti |
| |urbana oprema. |
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali|
| |kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |do 13 m. |
+----------------------+---------+-----------+---------+--------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+-----------+---------+--------+
|zemljišča namenjenega |E |največ 0,3 |najmanj |/ |
|za gradnjo | | |20 % | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+----------------------+---------+-----------+---------+--------+
|3.1 Tip zazidave |tip E | | | |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– upoštevajo določila za oblikovanje iz |
| |tabel SSa oziroms iz tabel SK. |
| |Strehe: |
| |– na celotnem območju občine so za |
| |območja I – območja proizvodnih |
| |dejavnosti dovoljene ravne strehe; |
| |– za objekte, ki mejijo na mestni javni |
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s|
| |obstoječimi objekti ob tem javnem |
| |mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja|
| |in novosti, če se s tem doseže novo |
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; |
| |– za objekte znotraj industrijskega |
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, |
| |vendar naj bodo po enem kompleksu |
| |poenotene; |
| |– za objekte večjih dimenzij se |
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne|
| |strehe majhnega naklona; |
| |– priporočljiva je namestitev sončnih |
| |kolektorjev in sončnih celic; |
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, |
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi |
| |barvi. Kritina ne sme biti trajno |
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh|
| |barv v primeru ravnih streh. |
| |Fasade: |
| |– oblikovanje in horizontalna ter |
| |vertikalna členitev fasad ter |
| |strukturiranje fasadnih odprtin in |
| |drugih fasadnih elementov naj bodo |
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, |
| |nizu, kareju oziroma območju; |
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad |
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba |
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih |
| |materialov, uporaba izrazitejših |
| |fasadnih barv kot poudarkov); |
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni |
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne |
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem|
| |naj se zagotavljajo kakovostni in |
| |prepoznavni ambienti. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+----------------------+----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Posebnosti |
+----------------------+----------------------------------------+
|5.1 Preseganje |– za preseganje teh določbe je potrebna |
| |izdelava OPPN. |
+----------------------+----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »BT – površine za turizem« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |Gostinstvo in turizem (turistična |
| |ponudba in nastanitev). |
+----------------------+----------------------------------------+
|Spremljajoče |družbene dejavnosti |
|dejavnosti |poslovne dejavnosti |
| |trgovske in storitvene dejavnosti |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem |
| |območjem |
+----------------------+----------------------------------------+
|Izključujoče |trgovina na debelo |
|dejavnosti |bivanje |
| |poslovne dejavnosti |
| |proizvodne dejavnosti |
| |promet in skladiščenje |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 121 gostinske stavbe, |
|zahtevnih |– 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, |
| |– 12650 športne dvorane, |
| |– 241 objekti za šport, rekreacijo in |
| |prosti čas, |
| |– 12420 garažne stavbe (za potrebe |
| |območja). |
| |Nezahtevni: |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |pomožni infrastrukturni objekti, |
| |spominska obeležja, |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. |
| |Enostavni objekti: |
| |pomožni infrastrukturni objekti: |
| |pomožni cestni objekti |
| |pomožni energetski objekti |
| |pomožni komunalni objekti |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |vadbeni objekti |
| |urbana oprema. |
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali|
| |kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |do 13 m. |
+----------------------+---------+---------+----------+---------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+---------+----------+---------+
|zemljišča namenjenega |E |največ |najmanj |/ |
|za gradnjo | |0,3 |20 % | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+----------------------+---------+---------+----------+---------+
|3.1 Tip zazidave |tip E | | | |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– upoštevajo določila za oblikovanje iz |
| |tabel SSa oziroms iz tabel SK. |
| |Strehe: |
| |– na celotnem območju občine so za |
| |območja I – območja proizvodnih |
| |dejavnosti dovoljene ravne strehe; |
| |– za objekte, ki mejijo na mestni javni |
| |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s|
| |obstoječimi objekti ob tem javnem |
| |mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja|
| |in novosti, če se s tem doseže novo |
| |urbanistično-arhitekturno kakovost; |
| |– za objekte znotraj industrijskega |
| |kompleksa se dovolijo vse vrste streh, |
| |vendar naj bodo po enem kompleksu |
| |poenotene; |
| |– za objekte večjih dimenzij se |
| |priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne|
| |strehe majhnega naklona; |
| |– priporočljiva je namestitev sončnih |
| |kolektorjev in sončnih celic; |
| |– dovoljena je kritina v črni, sivi, |
| |temni sivi, opečni ali temno rjavi |
| |barvi. Kritina ne sme biti trajno |
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh|
| |barv v primeru ravnih streh. |
| |Fasade: |
| |– oblikovanje in horizontalna ter |
| |vertikalna členitev fasad ter |
| |strukturiranje fasadnih odprtin in |
| |drugih fasadnih elementov naj bodo |
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, |
| |nizu, kareju oziroma območju; |
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad |
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba |
| |lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih |
| |materialov, uporaba izrazitejših |
| |fasadnih barv kot poudarkov); |
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni |
| |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne |
| |fasade objektov, z njihovim oblikovanjem|
| |naj se zagotavljajo kakovostni in |
| |prepoznavni ambienti. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+----------------------+----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek|
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Posebnosti |
+----------------------+----------------------------------------+
|5.1 Preseganje |– za preseganje teh določbe je potrebna |
| |izdelava OPPN. |
+----------------------+----------------------------------------+
113. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za rekreacijo in šport« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |rekreacija, šport na prostem, oddih |
+----------------------+----------------------------------------+
|Spremljajoče |kulturne, razvedrilne dejavnosti, |
|dejavnosti |gostinstvo in turizem, |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem |
| |območjem |
+----------------------+----------------------------------------+
|Izključujoče |trgovina na debelo |
|dejavnosti |bivanje |
| |poslovne dejavnosti |
| |proizvodne dejavnosti |
| |promet in skladiščenje |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 24110 športna igrišča, |
|zahtevnih |– 24122 drugi objekti za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas. |
| |Nezahtevni: |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |spominska obeležja, |
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali|
| |kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost |Pritličje – P |
|objektov | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+----------------------+---------+----------+----------+--------+
|3.1 Tip zazidave |tip G | | | |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Oblikovanje novih objektov: paviljonska |
|objektov |gradnja in transparentnost objekta |
+----------------------+----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZP – parki« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |rekreacija, šport na prostem, oddih |
+----------------------+----------------------------------------+
|Spremljajoče |kulturne, razvedrilne dejavnosti, |
|dejavnosti |gostinstvo in turizem, |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem |
| |območjem |
+----------------------+----------------------------------------+
|Izključujoče |trgovina na debelo |
|dejavnosti |bivanje |
| |poslovne dejavnosti |
| |proizvodne dejavnosti |
| |promet in skladiščenje |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 24110 športna igrišča, |
|zahtevnih |– 24122 drugi objekti za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas – le javni |
| |vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni |
| |deli javne ceste, zelenice in druge |
| |urejene zelene površine. |
| |Nezahtevni: |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |spominska obeležja, |
| |Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali|
| |kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |/ |
|zmogljivost objektov | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+----------------------+---------+---------+---------+----------+
|3.1 Tip zazidave |/ | | | |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Oblikovanje novih objektov: paviljonska |
|objektov |gradnja in transparentnost objekta |
+----------------------+----------------------------------------+
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZD – druge urejene zelene površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.1 Dopustni objekti |/ |
|in dejavnosti | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.2 Pogojno dopustni |/ |
|objekti in dejavnosti | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.3 Dopustne gradnje |– Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. |
|in druga dela |– Objekte za obrambo, zaščito in |
| |reševanje v naravnih in drugih nesrečah |
| |je dopustno graditi le v primeru vojne |
| |ali naravne ogroženosti. |
+----------------------+----------------------------------------+
(4) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.1 Dopustni objekti |Dopustni objekti: |
|in dejavnosti |– 24204 Pokopališča, |
| |– 12721 Stavbe za opravljanje verskih |
| |obredov, |
| |– 12722 Pokopališke stavbe in |
| |spremljajoči objekti. |
+----------------------+----------------------------------------+
114. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena za izvajanje dejavnosti |
| |gospodarskih služb s področja prometa. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Spremljajoče |gostinstvo |
|dejavnosti |trgovina |
| |skladiščenje |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem |
| |območjem |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 211 ceste, |
|zahtevnih |– 214 mostovi, viadukti, predori, |
| |pregrade, |
| |– 124 stavbe za promet, |
| |– 12303 bencinski servisi ter drugi |
| |objekti, ki so namenjeni izvajanju |
| |gospodarskih služb s področja prometa. |
| |Dopustne so gradnje v skladu s prilogo |
| |1. |
+----------------------+----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PO – ostale prometne površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.1 Dopustni objekti |Dopustni objekti: |
|in dejavnosti |– 12420 Garažne stavbe |
| |– 21110, 21120 Parkirišča |
| |– gradbeno inženirski objekti, če so |
| |namenjene/-i dejavnostim v območju. |
| |Drugi prometni infrastrukturni objekti: |
| |– Parkirne površine za gospodarska in |
| |tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton in |
| |za priklopnike teh motornih vozil. |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.2 Pogojno dopustni |Dopustne dejavnosti: |
|objekti in dejavnosti |– oddelek 49 Kopenski promet: le |
| |podrazred 49.410 Cestni tovorni promet |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.3 Dopustne gradnje |/ |
|in druga dela | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.4 Dopustni |I. NEZAHTEVNI: |
|nezahtevni in |1. ograje, nižje od 2,2 m, |
|enostavni objekti iz |2. škarpe in podporni zidovi, če njihova|
|seznama predpisa, ki |višina ne presega 1,5 m. |
|opredeljuje vrste |II. ENOSTAVNI OBJEKTI: |
|objektov glede na |d) pomožni infrastrukturni objekti: |
|zahtevnost; |1. pomožni cestni objekti |
| |2. pomožni energetski objekti |
| |3. pomožni komunalni objekti |
| |4. pomožni objekti za spremljanje stanja|
| |okolja |
| |e) urbana oprema: le montažna sanitarna |
| |enota. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa|
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1 Velikost in | |
|zmogljivost objektov | |
+----------------------+----------+--------+----------+---------+
|2.2 Stopnja |/ | | | |
|izkoriščenosti +----------+--------+----------+---------+
|zemljišča namenjenega |tip |FZ |DZP |FI |
|za gradnjo +----------+--------+----------+---------+
| | |0,9 |Najmanj 10| |
| | | |% | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.1 Tip zazidave |/ |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |/ |
|objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.3 Velikost in |/ |
|urejanje zelenih | |
|površin | |
+----------------------+----------------------------------------+
115. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin železnic)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »PŽ – površine železnic« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena za izvajanje dejavnosti |
| |gospodarskih služb s področja prometa. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Spremljajoče |gostinstvo |
|dejavnosti |trgovina |
| |skladiščenje |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem |
| |območjem |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 212 železnice, |
|zahtevnih |– 214 mostovi, viadukti, predori, |
| |pregrade, |
| |– 124 stavbe za promet, ter drugi |
| |objekti, ki so namenjeni izvajanju |
| |gospodarskih služb s področja prometa. |
| |Dopustne so gradnje v skladu s prilogo |
| |1. |
+----------------------+----------------------------------------+
116. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »T – območja telekomunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena za izvajanje dejavnosti in |
| |gradnjo objektov s področja |
| |komunikacijske infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |Zahtevni, manj zahtevni: |
|zahtevnih in manj |– 21302 Letalski radio – navigacijski |
|zahtevnih |objekti, |
| |– 2213 prenosna komunikacijska omrežja. |
+----------------------+----------------------------------------+
117. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena za izvajanje dejavnosti |
| |gospodarskih služb s področja |
| |energetske infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |– 2302 energetski objekti, ter drugi |
|zahtevnih in manj |objekti, ki so namenjeni izvajanju |
|zahtevnih |gospodarskih služb s področja |
| |energetike. |
+----------------------+----------------------------------------+
118. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjeni izvajanju gospodarskih |
| |služb s področja oskrbe z vodo, |
| |čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z |
| |odpadki. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |– 2212 prenosni vodovodi in pripadajoči |
|zahtevnih in manj |objekti, |
|zahtevnih |– 2222 distribucijski cevovodi za vodo |
| |in pripadajoči objekti, |
| |– 2223 cevovodi za odpadno vodo, |
| |čistilne naprave, |
| |– 24203 odlagališča odpadkov |
| |ter drugi objekti, ki so namenjeni |
| |izvajanju gospodarskih služb s področja |
| |oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda |
| |ter ravnanja z odpadki. |
+----------------------+----------------------------------------+
119. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene poselitve)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »A – površine razpršene poselitve« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena bivanju s spremljajočimi |
| |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Spremljajoče | |
|dejavnosti | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Dopustne gradnje in |Dopustne so novogradnje, spremembe |
|druga dela |namembnosti, odstranitev objekta, |
| |rekonstrukcija, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih objektov. Dovoljena je tudi |
| |gradnja gospodarske javne |
| |infrastrukture. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|Vrsta objektov |Zahtevni, manj zahtevni: |
| |– 11100 enostanovanjska stavba. |
| |Nezahtevni: |
| |vsi objekti za lastne potrebe, |
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, |
| |začasni objekti, namenjeni sezonski |
| |turistični ponudbi ali prireditvam |
| |ograje, nižje od 2,2 metra, |
| |škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |pomožni infrastrukturni objekti z izjemo |
| |baznih postaj, |
| |spominska obeležja, |
| |objekt za telekomunikacijsko opremo. |
| |Enostavni objekti: |
| |objekti za lastne potrebe, |
| |pomožni kmetijsko-gozdarski objekti; |
| |pomožni infrastrukturni objekti: |
| |pomožni cestni objekti |
| |pomožni energetski objekti |
| |pomožni komunalni objekti |
| |pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |vadbeni objekti: le igrišče za šport in |
| |rekreacijo na prostem, kolesarska steza, |
| |sprehajalna pot, |
| |spominska obeležja, |
| |urbana oprema z izjemo objektov za |
| |oglaševanje. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo |
| |imeti samostojnih priključkov na objekte |
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa |
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. Na zemljišču je dovoljeno |
| |postaviti največ tri enostavne ali |
| |nezahtevne objekte. Ograje so lahko samo |
| |lesene, žičnate ali kamnite. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+---------------------+-----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |Višina objektov: |
|zmogljivost objektov |Stanovanjske stavbe višina slemena do |
| |10,00 m od kote pritličja. Za |
| |nestanovanjske stavbe znaša višina 13,00 |
| |m od kote pritličja. |
| |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v |
| |stavbah je dovoljena povsod kjer in v |
| |kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske |
| |razmere, potek komunalnih vodov, zaščita |
| |podtalnice in stabilnost objektov. |
+---------------------+---------+----------+----------+---------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+----------+----------+---------+
|zemljišča namenjenega|AE, D, C |največ |najmanj |največ |
|za gradnjo | |0,3 |10 % |0,8 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+---------------------+---------+----------+----------+---------+
|3.1 Tip zazidave |AE, D, C | | | |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |Gabariti: |
|objektov |– Podolgovat tloris min 1:1,4. |
| |Strehe: |
| |– Tip AE, D, C: naklon strehe je 30–45°; |
| |dvokapnice, 30 % strehe je lahko |
| |drugačnega naklona in oblike. Na strehah |
| |je dovoljena uporaba frčad, strešnih |
| |oken in zatrepov v skupni v velikosti |
| |največ 20 % celotne strehe. Večkapne |
| |(štirikapne) strehe so dovoljene v |
| |primeru, kadar je smiselno optično |
| |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to |
| |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba |
| |ipd.); |
| |– dovoljeni so čopi in frčade; |
| |– kritina ne sme biti trajno bleščeča; |
| |– za objekte, ki niso namenjeni bivanju |
| |so na celotnem območju občine dovoljene |
| |ravne strehe. |
| |Fasade: |
| |– elementi na fasadah so osno simetrično |
| |razporejeni; oblikovanje in horizontalna |
| |ter vertikalna členitev; |
| |fasad, strukturiranje in postavitev |
| |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih |
| |fasadnih elementov naj bo usklajeno s |
| |tradicionalnimi objekti; |
| |– s prizidki je treba zagotoviti |
| |skladnost celotne podobe objekta; |
| |– fasade so lahko horizontalno in |
| |vertikalno členjene, odprtine naj bodo |
| |praviloma pokončne oblike; |
| |– fasade so lahko tudi lesene in |
| |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah |
| |naj se uporabi rezan les; |
| |– detajli na objektih naj bodo v |
| |območjih ohranjenih tradicionalnih |
| |objektov tradicionalni. |
| |Enostavni in nezahtevni objekti morajo |
| |biti oblikovani skladno z oblikovanjem |
| |osnovnega objekta. Površina pomožnega |
| |objekta ali skupine pripadajočih |
| |pomožnih objektov ne sme presegati 30 % |
| |površine osnovnega objekta. |
+---------------------+-----------------------------------------+
|3.3 Velikost in |/ |
|urejanje zelenih | |
|površin | |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Raba energije |
+---------------------+-----------------------------------------+
|4.1 Energetska |V stavbah se mora zagotavljati najmanj |
|učinkovitost |25 % moči za gretje, prezračevanje, |
| |hlajenje in toplo pitno vodo, z |
| |obnovljivimi viri energije, in sicer z |
| |aktivno uporabo enega ali več virov v |
| |lastnih napravah, ki jih predstavljajo: |
| |toplota okolja, sončno obsevanje, |
| |biomasa, geotermalna energija in |
| |energija vetra, ali predviden priključek |
| |na naprave za pridobivanje toplote ali |
| |hlada iz obnovljivih virov energije |
| |zunaj stavbe. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo |
+---------------------+-----------------------------------------+
|5.1 Velikost |Tip AE, D: |
|zemljišča namenjenega|– z enim stanovanjem od 500–1000 m2. |
|za gradnjo | |
+---------------------+-----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »Ao – površine razpršene poselitve z omejeno rabo« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.1 Dopustni objekti |Dopustni objekti: |
|in dejavnosti |– 11100 Enostanovanjske stavbe. |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.2 Pogojno dopustni |/ |
|objekti in dejavnosti | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.3 Dopustne gradnje |Dopustne so rekonstrukcija, dozidave in |
|in |nadzidave obstoječih objektov. |
|druga dela | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.4 Dopustni |I. NEZAHTEVNI: |
|nezahtevni in |1. objekti za lastne potrebe: garaža, |
|enostavni objekti iz |drvarnica, uta, enoetažna pritlična |
|seznama predpisa, ki |lopa; |
|opredeljuje vrste |2. ograje, nižje od 2,2 m; |
|objektov glede na |3. škarpe in podporni zidovi, če njihova|
|zahtevnost; |višina ne presega 1,5 m; |
| |4. pomožni infrastrukturni objekti. |
| |II. ENOSTAVNI OBJEKTI: |
| |a) objekti za lastne potrebe – le |
| |nadstrešnica, zbiralnik za kapnico, |
| |enoetažni pritlični objekt |
| |d) pomožni infrastrukturni objekti: |
| |– pomožni cestni objekti |
| |– pomožni energetski objekti |
| |– pomožni komunalni objekti |
| |– pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa|
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Velikost in zmogljivost objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1 Velikost in |/ |
|zmogljivost objektov | |
+----------------------+---------+---------+----------+---------+
|2.2 Stopnja |tip |FZ |DZP |FI |
|izkoriščenosti +---------+---------+----------+---------+
|zemljišča namenjenega |AE, C, D |0,3 |najmanj |/ |
|za gradnjo | | |10 % | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+----------------------+---------+---------+----------+---------+
|3.1 Tip zazidave | | | | |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.2 Oblikovanje |/ |
|objektov | |
+----------------------+----------------------------------------+
|3.3 Velikost in |/ |
|urejanje zelenih | |
|površin | |
+----------------------+----------------------------------------+
120. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih zemljišč)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »K1 – najboljša kmetijska zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |Kmetijstvo. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Spremljajoče |Druge dejavnosti, ki služijo tem |
|dejavnosti |območjem. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Izključujoče |Proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Dopustne dela in druga|Brez spremembe namenske rabe se območju |
|dejavnost |kmetijskih zemljišč lahko načrtuje samo |
| |agrarne operacije in vodni |
| |zadrževalniki za potrebe namakanja |
| |kmetijskih zemljišč, omrežja naslednje |
| |gospodarske javne infrastrukture, in |
| |sicer: |
| |– cevovodi za pitno in odpadno vodo s |
| |pripadajočimi objekti, |
| |– elektroenergetski vodi s |
| |pripadajočimi objekti, |
| |– komunikacijski vodi, |
| |– naftovodi, |
| |– plinovodi, |
| |– vročevodi in priključki nanje, |
| |– posegi za začasne ureditve za potrebe |
| |obrambe in varstva pred naravnimi in |
| |drugimi nesrečami, |
| |– začasni objekti, |
| |– rekonstrukcije lokalnih cest, |
| |– enostavne pomožne kmetijsko-gozdarske |
| |objekte in nezahtevne pomožne |
| |kmetijsko-gozdarske objekte, navedene v |
| |predpisu o vrstah objektov glede na |
| |zahtevnost |
| |ter naslednje pomožne kmetijske |
| |objekte: |
| |– ograje in opore za trajne nasade |
| |– opore za mreže proti toči. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Drugi pogoji |– Posegi so dopustni pod pogojem, da ne |
| |ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti |
| |oziroma niso v nasprotju z interesi |
| |kmetijstva. |
| |– Gradnje morajo biti načrtovane tako, |
| |da omogočajo lastnikom kmetijskih |
| |zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. |
| |Kolikor poseg prekine obstoječi dostop |
| |do kmetijskih zemljišč, ga je potrebno |
| |nadomestiti. |
| |– Dopustni objekti, gradnje in druga |
| |dela ne smejo bistveno prizadeti |
| |obdelovanja kmetijskih zemljišč. |
| |Poškodbe je potrebno sanirati in |
| |zemljišča rekultivirati. |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Oblika objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|Oblikovanje objektov |– Ureditve, objekti, naprave, ograje |
| |morajo biti po celotnem kompleksu |
| |kmetijskih zemljišč oblikovno poenoteni |
| |ter smiselno usklajeni z zunanjimi |
| |ureditvami stičnih območij. |
+----------------------+----------------------------------------+
121. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih drugih kmetijskih zemljišč)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »K2 – druga kmetijska zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.1 Dopustni objekti |Brez spremembe namenske rabe se območju |
|in dejavnosti |kmetijskih zemljišč lahko načrtuje samo |
| |agrarne operacije in vodni zadrževalniki|
| |za potrebe namakanja kmetijskih |
| |zemljišč, omrežja naslednje gospodarske |
| |javne infrastrukture, in sicer: |
| |– cevovodi za pitno in odpadno vodo s |
| |pripadajočimi objekti, |
| |– elektroenergetski vodi s pripadajočimi|
| |objekti, |
| |– komunikacijski vodi, |
| |– naftovodi, |
| |– plinovodi, |
| |– vročevodi in priključki nanje, |
| |– posegi za začasne ureditve za potrebe |
| |obrambe in varstva pred naravnimi in |
| |drugimi nesrečami, |
| |– začasni objekti, |
| |– rekonstrukcije lokalnih cest. |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.2 Pogojno dopustni |/ |
|objekti in dejavnosti | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.3 Dopustne gradnje |/ |
|in druga dela | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.4 Dopustni |I. NEZAHTEVNI: |
|nezahtevni in |Enostavni pomožni kmetijsko-gozdarske |
|enostavni objekti |objekti in nezahtevni pomožni kmetijsko-|
| |gozdarske objekti, navedeni v predpisu o|
| |vrstah objektov glede na zahtevnost |
| |ter naslednje pomožne kmetijske objekte:|
| |– ograje in opore za trajne nasade, |
| |– opore za mreže proti toči, |
| |– gozdne ceste, |
| |– grajene gozdne vlake, |
| |– spominska obeležja. |
| |II. ENOSTAVNI OBJEKTI: |
| |1. pomožni infrastrukturni objekti: |
| |– pomožni cestni objekti, |
| |– pomožni energetski objekti, |
| |– telekomunikacijske antene in |
| |oddajniki, |
| |– pomožni komunalni objekti, |
| |– pomožni objekti za spremljanje stanja |
| |okolja; |
| |2. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti |
| |le: |
| |– čebelnjak, |
| |– poljska pot, |
| |– ribnik kot vodno zajetje, |
| |– vrtina ali vodnjak za namakanje |
| |kmetijskih zemljišč, |
| |– krmišče, |
| |– molzišče, |
| |– hlevski izpust, |
| |– ograje za pašo živine nižje od 1,5 m, |
| |– rastlinjak, |
| |– kašča, |
| |– kozolec, |
| |– senik, |
| |– gozdne ceste, |
| |– grajene gozdne vlake. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Lega objektov |
+----------------------+----------------------------------------+
|2.1. Lega objektov |Rastlinjak je lahko oddaljen od meje |
| |naselja največ 30 m, ostali kmetijski |
| |zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni in |
| |enostavni objekti se lahko postavijo v |
| |oddaljenosti največ 150 m od meje s |
| |stavbnim zemljiščem. |
+----------------------+----------------------------------------+
122. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih gozdnih zemljišč)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.1 Dopustni objekti |a) Gradnja objektov gospodarske javne |
|in dejavnosti |infrastrukture: |
| |– 12410 – postaje, terminali, stavbe za |
| |izvajanje elektronskih |
| |komunikacij ter z njimi povezane stavbe,|
| |– 211 – ceste, |
| |– 214 – mostovi, |
| |– 22122 – objekti za črpanje, |
| |filtriranje in zajem vode, |
| |– 2213 – prenosna komunikacijska |
| |omrežja, |
| |– 2221 – distribucijski plinovodi, |
| |– 2222 – distribucijski cevovodi za vodo|
| |in pripadajoči objekti, |
| |– 22231 – cevovodi za odpadno vodo in |
| |– 2224 – distribucijski |
| |elektroenergetski vodi in distribucijska|
| |komunikacijska omrežja. |
| |b) Objekte za obrambo, zaščito in |
| |reševanje v naravnih in drugih nesrečah |
| |je dopustno graditi le v primeru vojne |
| |ali naravne ogroženosti. |
| |c) Dopustne so tudi: |
| |– gozdarske prostorsko ureditvene |
| |operacije, skladno z Zakonom o gozdovih,|
| |– sanacije peskokopov, kamnolomov in |
| |gramoznic, brez možnosti nadaljnjega |
| |izkoriščanja in nadaljnje širitve na |
| |območja, ki so namenjena gozdnim |
| |zemljiščem, |
| |– gradnja objektov in naprav mobilne |
| |telefonije na podlagi soglasja pristojne|
| |javne gozdarske službe in pristojne |
| |službe za varovanje narave, |
| |– vzdrževanje objektov, |
| |– odstranitev objektov. |
| |d) Za vse posege v gozd in gozdni |
| |prostor je treba pridobiti soglasje |
| |pristojnega organa oziroma javne |
| |gozdarske službe. |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.2 Pogojno dopustni |/ |
|objekti in dejavnosti | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.3 Dopustne gradnje |/ |
|in druga dela | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.4 Dopustni |NEZAHTEVNI: |
|nezahtevni in |1. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj |
|enostavni objekti iz |za pašo živine, nižjih od 1,5 m. |
|seznama predpisa, ki |Dopustna je le postavitev ograj za |
|opredeljuje vrste |zaščito mladovja pred divjadjo ter za |
|objektov glede na |varovanje območja vodnih virov in ostale|
|zahtevnost; |komunalne infrastrukture. Postavitev |
| |zidanih ograj ni dovoljena; |
| |2. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: |
| |le |
| |– poljska pot |
| |– gozdna cesta |
| |– grajena gozdna vlaka |
| |3. spominska obeležja; |
| |ENOSTAVNI OBJEKTI: |
| |a) pomožni infrastrukturni objekti: |
| |1. pomožni cestni objekti |
| |2. telekomunikacijske antene in |
| |oddajniki |
| |3. pomožni objekti za spremljanje stanja|
| |okolja |
| |b) pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: |
| |– premični (mobilni) čebelnjak |
| |(postavitev je dovoljena pod pogojem, da|
| |je pridobljena registrska številka |
| |stojišča čebelnjaka) |
| |– gozdna učna pot |
| |– grajena gozdna vlaka |
| |– ograje za pašo živine nižje od 1,5 m |
| |(postavitev dovoljena le v primeru, da |
| |je paša opredeljena v gozdnogojitvenem |
| |načrtu) |
| |– gozdna cesta |
| |c) vadbeni objekti: le vadbeni objekti, |
| |namenjeni športu in rekreaciji na |
| |prostem, kadar ni pričakovati bistveno |
| |negativnih vplivov na funkcije gozdov |
| |d) spominska obeležja |
| |e) urbana oprema: le nadkrita čakalnica |
| |na avtobusnem postajališču. |
| |Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo|
| |imeti samostojnih priključkov na objekte|
| |gospodarske javne infrastrukture, pač pa|
| |so lahko priključeni le na obstoječe |
| |priključke. |
+----------------------+----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »Gv – varovalni gozdovi« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.1 Dopustni objekti |Gradnja objektov za potrebe javne |
|in dejavnosti |gozdarske službe |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.2 Pogojno dopustni |/ |
|objekti in dejavnosti | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.3 Dopustne gradnje |/ |
|in druga dela | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.4 Dopustni |Gradnja objektov za potrebe javne |
|nezahtevni in |gozdarske službe |
|enostavni objekti iz | |
|seznama predpisa, ki | |
|opredeljuje vrste | |
|objektov glede na | |
|zahtevnost | |
+----------------------+----------------------------------------+
123. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.1 Dopustni objekti |– Gradnja objektov, potrebnih za rabo |
|in dejavnosti |voda in zagotovitev varstva pred |
| |utopitvami, |
| |– Gradnja objektov, namenjenih varstvu |
| |voda pred onesnaženjem, |
| |– Gradnja objektov, namenjenih obrambi |
| |države, zaščiti in reševanju ljudi, |
| |živali in premoženja ter izvajanju |
| |nalog policije, |
| |– Gradnja objektov grajenega javnega |
| |dobra po predpisu o vodah ali drugih |
| |predpisih, |
| |– Gradnja objektov javne |
| |infrastrukture, komunalne in druge |
| |infrastrukture ter komunalnih |
| |priključkov na javno infrastrukturo, |
| |– Gradnja objektov potrebnih za rabo |
| |voda, ki jih je za izvajanje vodne |
| |pravice nujno zgraditi na vodnem ali |
| |priobalnem zemljišču, zagotoviti |
| |varnost plovbe in zagotovitev varstva |
| |pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
| |– Gradnja brvi in mostov, |
| |– Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje |
| |hidromorfoloških in bioloških lastnosti |
| |površinskih voda, |
| |– Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje |
| |narave, |
| |– Vstopno izstopna mesta, dostopi do |
| |vode in pristani. |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.2 Pogojno dopustni |– 23020 Energetski objekti (v sklopu |
|objekti in dejavnosti |objektov iz točke 1.1. tega člena je |
| |dopustna tudi gradnja malih |
| |hidroelektrarn do 10 MW). |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.3 Dopustne gradnje |– Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. |
|in druga dela |– Objekte za obrambo, zaščito in |
| |reševanje v naravnih in drugih nesrečah |
| |je dopustno graditi le v primeru vojne |
| |ali naravne ogroženosti. |
| |– Premostitve voda in gradnja na vodnem |
| |zemljišču mora biti načrtovana tako, da |
| |je zagotovljena poplavna varnost in da |
| |se ne poslabšujeta stanje voda in vodni |
| |režim. |
| |– Za vse posege v vodotoke in v |
| |priobalno zemljišče vodotokov je treba |
| |pridobiti pogoje pristojnega organa |
| |oziroma službe za vodno gospodarstvo in |
| |za varovanje narave. |
| |– Na zakonito zgrajenih objektih, ki |
| |niso skladni z namembnostjo enote |
| |urejanja prostora so dopustna samo |
| |vzdrževalna dela in odstranitev |
| |objekta. |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.4 Druga določila |a) V območju podrobne namenske rabe z |
| |oznako VC, veljajo naslednja določila: |
| |– za izvedbo brvi in mostov je treba |
| |pridobiti najmanj tri tehnično in |
| |oblikovno ustrezne variantne rešitve, |
| |– dostopi do vode se lahko urejajo le z |
| |javnih površin, |
| |– dopustna je postavitev začasne urbane |
| |opreme, urejanje brežin, |
| |– spreminjanje širine struge |
| |(zamuljenje, zasipavanje bregov) ni |
| |dopustno, |
| |– neutrjene brežine se ohranja tako, da |
| |so vzpostavljeni pogoji za obstoj |
| |avtohtonih vrst favne in flore. |
| |b) Za posege v območje podrobne |
| |namenske rabe z oznako VC, je treba |
| |pridobiti pogoje in soglasja pristojne |
| |službe za urejanje voda in za varstvo |
| |naravne in kulturne dediščine. |
+----------------------+----------------------------------------+
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »VI – vodna infrastruktura« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.1 Dopustni objekti |– Gradnja objektov, potrebnih za |
|in dejavnosti |preprečitev poplavne nevarnosti, kot |
| |so: |
| |objekti na rekah in kanalih ali ob njih |
| |(zapornice, mostni kanali in kanalski |
| |predori), obale; jezovi in podobni |
| |objekti za akumulacijo vode za vse |
| |namene: hidroenergetika, namakanje, |
| |urejanje vodotokov in podobno objekti |
| |za zaščito rečnih in morskih bregov in |
| |ureditev strug nasipi in podobni |
| |objekti za zaščito pred poplavami |
| |hudourniške pregrade. |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.2 Pogojno dopustni | |
|objekti in dejavnosti | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.3 Dopustne gradnje |– Objekte za obrambo, zaščito in |
|in druga dela |reševanje v naravnih in drugih nesrečah |
| |je dopustno graditi le v primeru vojne |
| |ali naravne ogroženosti. |
| |– Premostitve voda in gradnja na vodnem |
| |zemljišču mora biti načrtovana tako, da |
| |je zagotovljena poplavna varnost in da |
| |se ne poslabšujeta stanje voda in vodni |
| |režim. |
| |– Za vse posege v vodotoke in v |
| |priobalno zemljišče vodotokov je treba |
| |pridobiti pogoje pristojnega organa |
| |oziroma službe za vodno gospodarstvo in |
| |za varovanje narave. |
| |– Na zakonito zgrajenih objektih, ki |
| |niso skladni z namembnostjo enote |
| |urejanja prostora so dopustna samo |
| |vzdrževalna dela in odstranitev |
| |objekta. |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.4 Druga določila | |
+----------------------+----------------------------------------+
124. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih mineralnih surovin)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »LN – območja mineralnih surovin« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena za izvajanje dejavnosti s |
| |področja izkoriščanja in raziskovanja |
| |mineralnih surovin, in sicer za površine|
| |nadzemnega pridobivalnega prostora. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Drugi pogoji |– Vsa območja mineralnih surovin se |
| |urejajo z OPPN. |
| |– Na robovih območij površinskih kopov |
| |mineralnih surovin naj se ohranja ali |
| |vzpostavi pas vegetacije, zelena |
| |bariera, ki zmanjšuje vidno |
| |izpostavljenost teh območij. V primeru |
| |pogozdovanja naj se izberejo sadike |
| |avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati|
| |tudi primerne za posamezen tip zemljišča|
| |in reliefa. |
| |– Zagotoviti je potrebno protiprašne |
| |ukrepe, kot so vlaženje površin ob suhem|
| |in vetrovnem vremenu, škropljenje v |
| |sušnih obdobjih in zajemanje prahu na |
| |mestu nastajanja pri strojnih napravah |
| |separacije. Vplive na okolje je treba |
| |spremljati in jih glede na rezultate |
| |spremljanja zmanjševati ali odpravljati.|
| |– Za vse površinske kope je upravljavec |
| |ali lastnik dolžan zagotoviti sprotno in|
| |končno sanacijo. |
| |– Obstoječe nelegalne kope, ki niso |
| |predvideni za nadaljnje izkoriščanje, se|
| |sanira (brez izkoriščanja mineralnih |
| |surovin) in s tem izboljša krajinsko |
| |sliko. Pri sanaciji je potrebno |
| |zagotoviti stabilnost brežin, z |
| |ustreznim naklonom in urejenim |
| |odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja|
| |z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in |
| |grmovnimi vrstami. Sanirane kamnolome je|
| |možno v celoti vrniti prejšnji rabi |
| |gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je |
| |možno nameniti tudi drugi rabi. |
| |– Na območjih sanacij opuščenih |
| |nelegalnih kopov je dovoljena sanacija |
| |(brez izkoriščanja mineralnih surovin) |
| |in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa |
| |vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer|
| |se ne smejo poslabšati prostorske |
| |razmere in kakovost okolja. |
| |– Vplive na okolje je treba spremljati |
| |in jih glede na rezultate spremljanja |
| |zmanjševati ali odpravljati. |
| |– Z namestitvijo ograj je treba |
| |zagotoviti varnost pred padcem v globino|
| |in pred porušitvami terena. |
+----------------------+----------------------------------------+
|Vrsta objektov, |2301 rudarski objekti |
|zahtevnih in manj |– Dopustne so gradnje in ureditve, |
|zahtevnih |skladne s predpisi s področja |
| |pridobivanja mineralnih surovin. |
| |– Sanacije peskokopov, kamnolomov in |
| |gramoznic. |
| |– Raziskave mineralnih surovin in |
| |geotermičnega energetskega vira. |
| |– Vzdrževanje objektov in odstranitev |
| |objektov. |
| |– Na legalno zgrajenih objektih, ki niso|
| |skladni z namembnostjo so dopustna samo |
| |vzdrževalna dela in odstranitev objekta.|
| |– Dopustne so gradnje v skladu s prilogo|
| |1. |
+----------------------+----------------------------------------+
125. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe obrambe zunaj naselja)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »f – območja za potrebe obrambe zunaj naselja« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.1 Dopustni objekti |Vsi objekti za potrebe delovanje |
|in dejavnosti |obrambne dejavnosti. |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.2 Pogojno dopustni |/ |
|objekti in dejavnosti | |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.3 Dopustne gradnje |Vojaški, vadbeni objekti, ter objekti |
|in druga dela |zaščite in reševanja |
+----------------------+----------------------------------------+
|1.4 Dopustni |Vojaški, vadbeni objekti, ter objekti |
|nezahtevni in |zaščite in reševanja |
|enostavni objekti iz | |
|seznama predpisa, ki | |
|opredeljuje vrste | |
|objektov glede na | |
|zahtevnost | |
+----------------------+----------------------------------------+
126. člen
(dopustno oblikovanje objektov)
Oblikovanje stavbne mase stanovanjskih objektov je lahko drugačno, če je to povezano z gradnjo energetsko učinkovitih objektov, ki so prilagojeni drugačnim okoljem, gradbenim tehnologijam in so iz drugačnih gradiv, vendar ne smejo bistveno odstopati od okolice.
III. 5 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
127. člen
(enote urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne enote urejanja poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 1.
III. 6 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih podrobnejših načrtov
128. člen
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih načrtov)
(1) Podrobnejši načrti se izdelajo za območja enot urejanja, ko gre za:
– celovito oziroma delno prenovo naselja,
– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,
– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– izkoriščanje mineralnih surovin ter sanacijo pridobivalnih prostorov,
– območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave.
(2) Meja podrobnejšega načrta je določena s tem prostorskim načrtom.
129. člen
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema podrobnejšega načrta)
(1) Na območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava podrobnejšega načrta, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje objektov,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov,
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne in prometne infrastrukture.
(2) V primeru, da gre za objekte varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je za odstranitev treba pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine.
(3) Dovoljena je gradnja in vzdrževanje, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, ter gradnja nadomestnih objektov, kolikor ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja posegov v prostor. V primeru, da gre za objekte varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je za kakršnekoli posege potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine.
130. člen
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnejših načrtov)
(1) Za enoto urejanja, za katero je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
– splošni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 3 tega prostorskega načrta,
– posebni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 4 tega prostorskega načrta,
– skupne usmeritve za izdelavo podrobnejših načrtov iz tega poglavja,
– morebitne dodatne podrobne usmeritve za izdelavo posameznih podrobnejših načrtov.
(2) Splošni in posebni prostorski izvedbeni pogoji ter skupne usmeritve za izdelavo podrobnejših načrtov se uporabljajo v vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, če ni s podrobnimi usmeritvami določeno drugače.
(3) Če podrobnejši načrt vključuje več enot urejanja, je treba izdelati strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje podrobnejšega načrta.
(4) Če se izdela podrobnejši načrt samo za del predvidenega območja, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje podrobnejšega načrta, določiti in rezervirati površine za javne programe kot so šola, vrtec, dom za ostarele ipd., in skupne zelene površine, omrežje dostopnih cest in osnovne komunalne infrastrukture ter etapnost izvajanja podrobnejšega načrta.
(5) Faktor izrabe zemljišča, faktor zazidanosti zemljišča, faktor gradbene prostornine in faktor odprtih zelenih površin se v podrobnejšem načrtu računajo na območja posameznih enot urejanj, glede na namensko rabo. V izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na enoto urejanja in ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami.
(6) Faktor izrabe zemljišča, faktor zazidanosti zemljišča, faktor gradbene prostornine in faktor odprtih zelenih površin se za območja stanovanj v podrobnejšem načrtu računajo na območja posameznih enot urejanja. V izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na enoto urejanja in ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami ter površine šol, vrtcev in domov za starejše.
(7) V postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje, ki se nahaja v območju kulturne dediščine pristojna služba pripravi smernice in mnenja s področja varstva kulturne dediščine.
131. člen
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega akta, odloči pristojni organ Občine Ribnica.
(2) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev oziroma javnega natečaja je določena v podrobnih usmeritvah za izdelavo posameznih podrobnejših načrtov.
132. člen
(posebni pogoji za območja stanovanj, ki se načrtujejo s podrobnejšimi načrti)
(1) Za območja novih stanovanj oziroma stanovanjske soseske je treba zagotoviti normativno določene kapacitete za vrtce, osnovne šole, domove za starejše občane, osnovno zdravstvo in osnovno oskrbo prebivalcev.
(2) V strokovnih podlagah za podrobnejši načrt se izdela preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev. Če organ Občine Ribnica, pristojen za primarno izobraževanje ali zdravstvo ugotovi, da so obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju podrobnejšega načrta sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne objekte oziroma kapacitete.
(3) V novem stanovanjskem naselju s kapaciteto več kot 300 stanovanj je treba v primeru, da v oddaljenosti več kot 500 m ni tovrstnih dejavnosti, zagotoviti površine za dejavnosti osnovne oskrbe prebivalcev v obsegu 3 % bruto etažnih površin novogradnje.
(4) V območju namenske rabe SSs je delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin in bruto tlorisnih površin ostalih dejavnosti najmanj 60 % za stanovanja in največ 40 % za ostale dejavnosti.
(5) Če ni s podrobnimi merili in pogoji za pripravo podrobnejšega načrta določeno drugače, znaša dopustna izraba prostora v območjih namenske rabe »S – območja stanovanj«:
+--------------+---------------+---------------+----------------+
| |FZ |DZP |FI |
+--------------+---------------+---------------+----------------+
|BV, AV, G |največ 30 % |najmanj 35 % |največ 0,8 |
+--------------+---------------+---------------+----------------+
|AE |največ 30 % |najmanj 30 % |največ 0,5 |
+--------------+---------------+---------------+----------------+
(6) Domovi za starejše občane: v novem stanovanjskem naselju z bruto površino območja stanovanjske soseske več kot 10 ha je treba zagotoviti tudi lokacijo doma za starejše občane (najmanj 1 ha). Dopustna izraba prostora znaša:
+---------------+---------------+---------------+---------------+
|FZ |DZP |FI |etaže |
+---------------+---------------+---------------+---------------+
|največ 40 % |najmanj 30 % |največ 1,2 |največ P+2+M |
+---------------+---------------+---------------+---------------+
133. člen
(posebni pogoji za območja centralnih dejavnosti, ki se načrtujejo s podrobnejšimi načrti)
Delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin v območjih »CU – območja centralnih dejavnosti lahko znaša do 40 % vseh bruto tlorisnih površin v območju.
134. člen
(prekoračitve FZ, DZP in FI)
(1) V podrobnejših načrtih se vrednosti faktorja izrabe zemljišča, faktorja zazidanosti zemljišča in faktorja gradbene prostornine izjemoma lahko prekoračijo za največ 10 % navedenih vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Faktor odprtih zelenih površin se lahko zmanjša za največ 5 %. Prekoračitev je treba v podrobnejšem načrtu utemeljiti in dokazati, da so zagotovljene zelene in parkirne površine v skladu z določili tega prostorskega načrta.
(2) V podrobnejšem načrtu ni dopustno spreminjati namenske rabe, ki je določena s tem prostorskim načrtom.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
135. člen
(veljavnost prostorskih izvedbenih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev)
(1) V enotah urejanja za katere ta odlok podaljšuje veljavnost prostorskih izvedbenih aktov, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt, v skladu z določili tega prostorskega načrta pa še vzdrževanje objektov ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z vrsto objekta.
(2) Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta preneha veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Ribnica za obdobje 1986–2000 (SDL, št. 12/87, 18/88 in 11/90) ter sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Ribnica za obdobje 1986–1990 (SDL, št. 12/87, 18/88, 10/91 in 21/93, 8/96, 27/98), ter Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Ribnica za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ribnica za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 42/03).
(3) Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta prenehajo veljati naslednji prostorski ureditveni pogoji, prostorski izvedbeni načrti in lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 – ZPPreb, v nadaljnjem besedilu: ZUNDPP):
– Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Ribnica in sistem daljnovodov za priključitev RTP Ribnica v 110 in 20 kV omrežje (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/88),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote R7 – del, KS Ribnica v Občini Ribnica, (Uradni list RS, št. 8/96),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote R5-KS Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 17/88; spremembe in dopolnitve Uradni list RS, št. 21/93),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planskih celot R1-KS Sveti Gregor in R2-KS Velike Poljane (Skupščinski Dolenjski list št. 4/91),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planskih celot R3 KS – Sodražica in R6-KS Dolenja vas (Skupščinski Dolenjski list št. 20/89).
(4) V veljavi ostanejo naslednji občinski prostorski izvedbeni akti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 popr.) in Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B):
– Odlok o zazidalnem načrtu Hrastje v Ribnici R7-S11 (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/90, Uradni list RS, št. 44/98, 21/01 in 111/08),
– Odlok o lokacijskem načrtu za širitev pokopališča v Hrovači (del) (Uradni list RS, št. 28/03 in 19/07),
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje stanovanjske soseske R6-S6 Mali Humec (Uradni list RS, št. 37/98),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novi severni del Center mesta Ribnica (Uradni list RS, št. 31/10),
– Odlok o občinskem podrobnem načrtu čistilna naprava Dolenja vas v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 111/08),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja ZN R7/04 – del (Uradni list RS, št. 49/10),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu R7/4 in S7 Ribnica (Uradni list RS, št. 45/11, 86/11).
136. člen
(prostorski izvedbeni akti v izdelavi)
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred uveljavitvijo tega prostorskega načrta, se nadaljujejo in končajo po določbah tega prostorskega načrta kot občinski podrobni prostorski načrt.
137. člen
(dokončanje postopkov)
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih odlokov.
(2) Postopki izdaje smernic in projektnih pogojev nosilcev urejanj prostora in soglasodajalcev začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka.
138. člen
(dostopnost prostorskega akta)
(1) Ta odlok je na vpogled javnosti na sedežu Občine Ribnica.
(2) Ta odlok je dostopen tudi na spletnih straneh Občine Ribnica.
139. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe.
140. člen
(veljavnost prostorskega načrta)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 430-6/2006
Ribnica, dne 16. oktobra 2012
Župan
Občine Ribnica
Jože Levstek l.r.
