Na podlagi drugega odstavka 33. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 8/10 – ZSKZ-B) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08 in 8/12) se na koncu drugega odstavka 1. člena pred piko doda besedilo »in potencialna posebna ohranitvena območja ter način njihovega varstva«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ta uredba prenaša del Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2006/105/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi direktiv 73/239/EGS, 74/557/EGS in 2002/83/EGS na področju okolja zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 368), in del Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L št. 20 z dne 26. 1. 2010, str. 7).«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Varstveni cilji Natura območij so:
1. ohranitev ali doseganje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, za katere je Natura območje določeno, pri čemer na ugodno stanje kažejo naslednji kazalci:
– da sta naravna razširjenost habitatnega tipa in velikost površin, ki jih habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva, stabilna ali se večata;
– da obstajajo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno še obstajali posebna struktura in naravni procesi ali ustrezna raba, ki zagotavljajo dolgoročno ohranitev habitatnega tipa;
– da podatki o populacijski dinamiki vrste oziroma značilnih vrst habitatnega tipa kažejo, da se same dolgoročno ohranjajo kot preživetja sposobna sestavina svojih habitatnih tipov;
– da se naravno območje razširjenosti vrste oziroma značilnih vrst habitatnega tipa ne zmanjšuje in se ne bo zmanjšalo v predvidljivi prihodnosti;
– da obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev populacij vrste oziroma značilnih vrst habitatnega tipa;
2. ohranjanje celovitosti Natura območij v smislu ohranjanja njihovih ekoloških struktur, funkcij in varstvenega potenciala;
3. ohranjanje povezanosti Natura območij.
(2) Na Natura območju, na katerem je več habitatov vrst ali habitatnih tipov, zaradi katerih je to območje opredeljeno, se upoštevajo med seboj usklajeni varstveni cilji.
(3) Varstveni cilji iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo in določijo za posamezno Natura območje v programu upravljanja Natura območij.«.

Drugi odstavek 8. člena se črta.

Za drugim odstavkom 14. člena se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Potencialna Natura območja so določena v poglavju 2 priloge 2 te uredbe.
(4) Meje potencialnih Natura območij oziroma njihove lege v prostoru so prikazane na publikacijski karti v merilu 1: 750 000, ki je v poglavju 2 priloge 3 te uredbe.
(5) Meje potencialnih Natura območij in delov potencialnih Natura območij oziroma njihove lege v prostoru so prikazane v merilu 1: 5 000 v digitalni obliki kot del evidence o območjih, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.«.

15.c člen se črta.

Priloga 2 se nadomesti z novo prilogo 2, ki je kot priloga 1 sestavni del te uredbe.
Priloga 3 se nadomesti z novo prilogo 3, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
Priloga 4 in priloga 6 se črtata.

(1) Če so bili za Natura območja in potencialna Natura območja, določena s to uredbo, že sprejeti državni ali občinski prostorski načrti z izvedenim postopkom celovite presoje vplivov na okolje, presoja sprejemljivosti na planskem nivoju ni potrebna, treba pa je izvesti presojo sprejemljivosti posegov v naravo.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka presoja sprejemljivosti posegov v naravo ni potrebna za posege v naravo na delu poselitvenih območij s strnjeno pozidavo, če se ti izvajajo na podlagi projektnih pogojev iz občinskega prostorskega načrta ali prostorskega reda občine.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je presoja sprejemljivosti posegov v naravo potrebna za posege v naravo na delih habitatov, ki so bistveni za ohranjanje tistih živalskih vrst, katerih preživetje je v pretežni meri odvisno od možnosti njihovega življenja v neposredni povezavi s stavbami, drevesi, vrtovi, sadovnjaki ali drugimi zelenimi površinami. Naselja z območij strnjene pozidave, na katerih je za posege v naravo, ki imajo lahko bistveni vpliv na določene živalske vrste, treba opraviti presojo sprejemljivosti posegov v naravo, so določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Če so bile v postopku priprave plana za območja iz prvega odstavka tega člena že podane naravovarstvene smernice ali če do uveljavitve te uredbe pridobitev naravovarstvenih smernic v tem postopku ni bila potrebna, mora Zavod Republike Slovenije za varstvo narave najpozneje v roku dveh mesecev od uveljavitve te uredbe podati pripravljavcu plana naravovarstvene smernice oziroma njihovo dopolnitev v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(5) Če je bil v postopku priprave plana postopek presoje sprejemljivosti za območja iz prvega odstavka tega člena že končan ali če do uveljavitve te uredbe postopka presoje sprejemljivosti v postopku priprave plana ni bilo treba izvesti, je pa bil v tem postopku plan že javno razgrnjen, se presoja sprejemljivosti opravi v postopku presoje sprejemljivosti posegov v naravo.

Za Natura območja in potencialna Natura območja, določena s to uredbo, se začnejo postopki na podlagi predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013, uporabljati 1. januarja 2014.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.