Na podlagi 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13) je Občinski svet Občine Žirovnica na 18. seji dne 30. 5. 2013 sprejel
K O D E K S
ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni
I – PODROČJE UPORABE
1. člen
Opredelitev izvoljenega predstavnika
Za namene tega kodeksa izraz 'izvoljeni predstavnik' pomeni vsakega politika, ki opravlja mandat lokalnih oblasti, ki mu je bil podeljen s splošnimi volitvami.
2. člen
Opredelitev funkcij
Za namene tega kodeksa izraz 'funkcije' pomeni s splošnimi volitvami podeljen mandat in vse funkcije, ki jih opravlja izvoljeni predstavnik v tem mandatu.
3. člen
Namen kodeksa
Namen tega kodeksa je določiti standarde obnašanja, ki se pričakuje od izvoljenih predstavnikov pri opravljanju njihovih dolžnosti, in seznaniti državljane s standardi obnašanja, ki jih imajo pravico pričakovati od svojih izvoljenih predstavnikov.
II – SPLOŠNA NAČELA
4. člen
Primat zakonitosti in javnega interesa
Izvoljeni predstavniki opravljajo mandat po zakonu in morajo ravnati v skladu z zakonom. Njihovo delovanje pri opravljanju javnih funkcij je namenjeno zadovoljevanju javnega interesa.
5. člen
Cilji izvrševanja mandata
Izvoljeni predstavniki se obvežejo, da bodo svoje funkcije opravljali vestno, odprto in da bodo voljni odgovarjati za svoje odločitve.
6. člen
Omejitve izvrševanja mandata
Izvoljeni predstavniki pri opravljanju svojih funkcij spoštujejo pooblastila in posebne pravice ostalih političnih izvoljenih predstavnikov in javnih uslužbencev.
Pri opravljanju svojih funkcij ne smejo drugega političnega predstavnika ali javnega uslužbenca spodbujati h kršenju načel, ki so vsebovana v tem dokumentu, ali mu pri tem pomagati.
III – POSEBNE OBVEZNOSTI
1. Prevzem funkcije
7. člen
Pravila, ki urejajo volilne kampanje
Namen volilnih kampanj kandidatov je zagotoviti informacije in pojasnila volivcem o političnih programih.
2. Opravljanje funkcije
8. člen
Prepoved favoriziranja
Izvoljeni predstavniki ne smejo opravljati svojih funkcij ali izrabljati posebnih pravic svojega položaja v zasebno korist posameznikov ali skupin posameznikov z namenom, da bi od njih pridobili neposredno ali posredno osebno korist.
9. člen
Prepoved izvajanja pooblastil v svojo korist
Izvoljeni predstavniki ne smejo opravljati svojih funkcij ali izrabljati posebnih pravic svojega položaja za doseganje neposredne ali posredne zasebne ali osebne koristi.
10. člen
Konflikt interesov
Če imajo izvoljeni predstavniki neposredno ali posredno osebno korist v zadevah, ki jih obravnavajo lokalni sveti ali izvršilni organi, morajo takšne interese naznaniti pred odločanjem in glasovanjem.
Izvoljeni predstavniki se vzdržijo odločanja ali glasovanja o vprašanjih, v katerih imajo neposredni ali posredni osebni interes.
11. člen
Nezdružljivost funkcij
Izvoljeni predstavniki ravnajo v skladu z veljavnimi predpisi, ki omejujejo sočasno opravljanje dveh ali več političnih funkcij.
Poleg tega ne smejo opravljati funkcij, izvoljivih mandatov, poklicev ali uradnih zadolžitev, ki vključujejo nadzor njihovih lastnih funkcij v vlogi izvoljenega predstavnika ali če naj bi jih sami nadzirali v vlogi izvoljenega predstavnika.
12. člen
Izvajanje diskrecijskih pooblastil
Izvoljeni predstavniki si pri opravljanju svojih diskrecijskih pooblastil ne smejo zagotavljati neposrednih ali posrednih osebnih koristi ali jih zagotavljati posamezniku ali skupini posameznikov z namenom, da bi od njih pridobili neposredno ali posredno osebno korist.
Za sprejete odločitve morajo biti, kadar je to potrebno podani razlogi z opredelitvijo dejavnikov, ki so podlaga za odločitev, zlasti pa veljavnih pravil in predpisov, ter prikaz, da je odločitev sprejeta v skladu s temi pravili in predpisi.
Če takšnih pravil in predpisov ni, morajo razlogi za odločitev vsebovati elemente, s katerimi se prikaže njena sorazmernost, poštenost in skladnost z javnim interesom.
13. člen
Prepoved korupcije
Izvoljeni predstavniki se pri opravljanju svojih funkcij vzdržijo obnašanja, ki po veljavnem notranjem ali mednarodnem kazenskem pravu šteje za aktivno ali pasivno podkupovanje.
14. člen
Spoštovanje proračunske in finančne discipline
Izvoljeni predstavniki se obvežejo, da bodo spoštovali proračunsko in finančno disciplino, ki zagotavlja pravilno upravljanje javnega denarja, kot predpisuje ustrezna zakonodaja.
Pri izpolnjevanju svojih dolžnosti izvoljeni predstavniki ne počno dejanj, s katerimi bi odtujili javna in/ali nepovratna sredstva. Poleg tega ne ravnajo tako, da bi javna ali nepovratna sredstva uporabili za neposredne ali posredne osebne namene.
3. Prenehanje opravljanja funkcije
15. člen
Prepoved zagotovitve določenih funkcij
Izvoljeni predstavniki pri opravljanju svojih funkcij ne ukrepajo tako, da bi si zagotovili bodoče osebne profesionalne koristi, potem ko prenehajo opravljati svojo funkcijo:
– v javnih in zasebnih organih, ki so jih nadzorovali med opravljanjem teh funkcij;
– v javnih in zasebnih organih, s katerimi so med opravljanjem teh funkcij vstopili v pogodbeno razmerje;
– v javnih in zasebnih organih, ki so bili ustanovljeni med trajanjem njihove funkcije in v skladu s pooblastili, ki so jim bila zaupana.
IV – SREDSTVA NADZORA
1. Prevzem funkcije
16. člen
Omejitev in prijava stroškov kampanje
Kandidati za svoje volilne kampanje porabijo sredstva v sorazmerni količini in v sprejemljivih okvirih.
Vestno delujejo v skladu z ukrepi, sprejetimi po veljavni zakonodaji, ki predpisujejo javno objavo izvora in količine sredstev, ki jih namenijo za financiranje kampanje in količino porabljenih sredstev ter način njihove porabe.
Če ta vsebina ni predpisana, informacije o tem zagotovijo na prošnjo.
2. Opravljanje funkcije
17. člen
Izjava o interesih
Izvoljeni predstavniki delujejo v skladu z ukrepi po veljavnih predpisih, ki predpisujejo javno objavo in spremljanje njihovih neposrednih in posrednih interesov, njihovih ostalih mandatov, funkcij ali poklicev ali sprememb njihovih sredstev.
Če ta vsebina ni predpisana, informacije o tem zagotovijo na prošnjo.
18. člen
Skladnost z notranjimi in zunanjimi nadzornimi ukrepi
Izvoljeni predstavniki pri opravljanju svojih funkcij ne ovirajo izvajanja nadzornih ukrepov, ki jih lahko na podlagi ustrezne utemeljitve in načela odprtosti, sprejmejo ustrezni notranji in zunanji organi.
Vestno ravnajo v skladu s takoj izvršljivo ali pravnomočno odločitvijo teh organov.
Pri navajanju razlogov za svoja dejanja ali odločitve, ki se preverjajo pri takšnem nadzoru, izrecno omenijo obstoj nadzornih ukrepov in organe, ki so pristojni za njihovo izvajanje.
V – ODNOSI Z JAVNOSTJO
19. člen
Objavljanje ter utemeljevanje odločitev
Izvoljeni predstavniki so v času svojega mandata odgovorni za celotno lokalno prebivalstvo.
Izvoljeni predstavniki se odzivajo na zahteve javnosti glede opravljanja njihovih funkcij, razlogov za njihova dejanja ali delovanje služb in oddelkov pod njihovo pristojnostjo.
Spodbujajo in promovirajo ukrepe, ki pospešujejo odprtost v zvezi s pooblastili, njihovim izvajanjem in delovanjem služb ter oddelkov pod njihovo pristojnostjo.
VI – ODNOSI DO USLUŽBENCEV
20. člen
Zaposlovanje
Izvoljeni predstavniki se obvežejo, da bodo preprečili zaposlovanje upravnega osebja, ki ne temelji na načelih priznavanja odlik in strokovnih sposobnosti in/ali za namene, ki so drugačni od potreb lokalne uprave.
Pri zaposlovanju uslužbencev ali napredovanju izvoljeni predstavniki sprejmejo nepristransko, utemeljeno odločitev, ki izkazuje skrbnost dobrega gospodarja.
21. člen
Spoštovanje vloge uslužbencev
Izvoljeni predstavniki pri opravljanju svojih funkcij spoštujejo vlogo podrejenih uslužbencev lokalne uprave brez vpliva na zakonito izvajanje njihovih hierarhičnih pristojnosti.
Javnih uslužbencev ne smejo prositi ali od njih zahtevati, da sprejmejo ali prezrejo kakršne koli ukrepe, z namenom da bi s tem dosegli neposredno ali posredno korist zase ali za posameznike ali skupine posameznikov z namenom, da bi od njih pridobili neposredno ali posredno korist.
22. člen
Promocija vloge uslužbencev
Izvoljeni predstavniki pri opravljanju svojih funkcij zagotovijo, da se vloga in naloge podrejenih uslužbencev lokalne uprave čim bolj predstavljajo v javnosti.
Izvoljeni predstavniki spodbujajo in predstavljajo javnosti vse ukrepe, ki pospešujejo storilnost služb ali oddelkov pod njihovo pristojnostjo ter motivacijo zaposlenih.
VII – ODNOSI Z MEDIJI
23. člen
Sodelovanje z mediji
Izvoljeni predstavniki se celovito odzivajo na vse prošnje medijev za informacije glede opravljanja njihovih funkcij, vendar pa ne razkrijejo zaupnih informacij ali informacij iz zasebnega življenja izvoljenih predstavnikov ali tretjih oseb.
Spodbujajo in predstavljajo javnosti vse ukrepe, ki pospešujejo poročanje medijev o njihovih pooblastilih, opravljanju funkcij in delovanju služb in oddelkov, ki spadajo pod njihovo pristojnost.
VIII – INFORMACIJE, RAZŠIRJANJE IN OZAVEŠČANJE
24. člen
Razširjanje kodeksa med izvoljenimi predstavniki
Izvoljeni predstavniki se obvežejo, da so prebrali in razumeli vse določbe kodeksa in pravil v njem, in izjavijo, da so voljni upoštevati določbe kodeksa.
25. člen
Razširjanje kodeksa v javnosti, med osebjem lokalnih uprav in mediji
Izvoljeni predstavniki spodbujajo in predstavljajo v javnosti vse ukrepe, ki pospešujejo razširjanje tega kodeksa med podrejenim osebjem, v javnosti in medijih, in s katerimi te osebe poučujejo o načelih, ki so vsebovana v tem dokumentu.
IX – NADZOR NAD SPOŠTOVANJEM IN IZVAJANJEM KODEKSA
26. člen
Častno razsodišče
Nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem kodeksa izvaja častno razsodišče, ki ga imenuje občinski svet.
Skupnost občin Slovenije lahko za svoje članice oblikuje skupno častno razsodišče, lahko pa ga oblikuje tudi več občin skupaj.
Pri sestavi častnega razsodišča, ki ga oblikuje občina se upošteva, da se imenuje uravnoteženi del članov občinskih svetnikov, nosilcev javnih pooblastil, uslužbencev in občanov oziroma uporabnikov javnih storitev. Kandidacijski postopek za člane občinskega častnega razsodišča izvede komisija občinskega sveta, pristojna za volitve in imenovanja, v skladu s poslovnikom občinskega sveta.
Za oblikovanje častnega razsodišča pri Skupnosti občin Slovenije se analogno upoštevajo zgornja določila, člani razsodišča pa morajo prihajati iz različnih občin. Imenuje jih predsedstvo Skupnosti občin Slovenije.
Število članov občinskega častnega razsodišča je liho, člani so najmanj trije in največ sedem. Če razsodišče oblikuje Skupnost občin Slovenije ali več občin skupaj, je članov lahko tudi devet.
Imenovani člani med seboj imenujejo predsednika častnega razsodišča. Način sklicevanja, vodenja in poteka sej lahko častno razsodišče uredi s svojim poslovnikom.
Častno razsodišče odloča z večino vseh članov.
27. člen
Sankcioniranje kršitev kodeksa
Častno razsodišče obravnava prijave kršitev na podlagi očitnih dejanj oziroma dejanj, ki so v nasprotju s tem kodeksom.
Če se ugotovi neupoštevanje načel in standardov kodeksa, častno razsodišče kršilcu izreče osebni opomin.
Če isti kršilec ponavlja kršitve kodeksa ali gre za izjemno hude kršitve, občinski svet na predlog častnega razsodišča kršilcu izreče javni opomin. Če je javni opomin izrečen funkcionarju, občinski svet obvesti nadzorne organe. O svojih ugotovitvah obvesti tudi javnost.
28. člen
Spremljanje izvajanja kodeksa
Častno razsodišče spremlja in nadzoruje izvajanje kodeksa v obliki redne presoje etičnega ravnanja funkcionarjev in uslužbencev.
Častno razsodišče vsaj enkrat letno poroča občinskemu svetu o izvajanju kodeksa oziroma ga seznani s stanjem na tem področju. Častno razsodišče pri Skupnosti občin Slovenije enkrat letno o svojih ugotovitvah poda poročilo, ki se ga posreduje tudi občinam, za katerega je častno razsodišče ustanovljeno.
Častno razsodišče zagotavlja stalno preverjanje, usklajevanje in po potrebi dopolnjevanje ter razširjanje tega kodeksa vključno z usmeritvami Sveta Evrope za uveljavljanje dobre prakse javne etike na lokalni ravni.
X – KONČNE DOLOČBE
29. člen
Začetek veljavnosti
Ta kodeks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0002/2013
Žirovnica, dne 30. maja 2013
Župan
Občine Žirovnica
Leopold Pogačar l.r.
