Uradni list Republike Slovenije

114 Uradni list RS, št. 114/2013
z dne 31. 12. 2013

4305. Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur, Stran 13708.


Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - ZUPUDPP popr., 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) in 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 - UPB1) je Občinski svet Občine Šentjur na 4. izredni seji dne 24. decembra 2013 sprejel

O D L O K
o Strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

(1) S tem odlokom se sprejme Strateški prostorski načrt Občine Šentjur (v nadaljevanju: SPN).

(2) SPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal, pod št. projekta 13/08.

2. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1) Besedilo SPN obsega poglavja:

     I. Uvodne določbe
     II. Strateški del
        II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
           II/1.1. Izhodišča
           II/1.2. Cilji
        II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine
           II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve
           in razvoj dejavnosti
           II/2.2. Omrežje naselij
           II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v
           občini in regiji
           II/2.4. Druga za občino pomembna območja
        II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in
        grajenega javnega dobra
           II/3.1. Prometna infrastruktura
              II/3.1.1. Cestno omrežje
              II/3.1.2. Železniško omrežje
              II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna
              vozlišča za javni potniški promet
              II/3.1.4. Kolesarsko omrežje in omrežje
              pešpoti
           II/3.2. Elektronske komunikacije
           II/3.3. Energetika
           II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter
           varstvo okolja
              II/3.4.1. Oskrba z vodo
              II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske
              vode
              II/3.4.3. Ravnanje z odpadki
           II/3.5. Pokopališča
        II/4. Okvirna območja naselij in okvirna območja
        razpršene poselitve
        II/5. Usmeritve za prostorski razvoj
           II/5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in
           celovito prenovo
              II/5.1.1. Razvoj naselij
                 II/5.1.1.1. Notranji razvoj in prenova
                 II/5.1.1.2. Širitve
              II/5.1.2. Razvoj dejavnosti po naseljih
                 II/5.1.2.1. Stanovanjska gradnja
                 II/5.1.2.2. Poslovne in proizvodne
                 dejavnosti
                 II/5.1.2.3. Centralne dejavnosti
                 II/5.1.2.4. Športnorekreacijske
                 dejavnosti in turizem
              II/5.1.4. Območja razpršene poselitve
              II/5.1.5. Urbanistično oblikovanje naselij
           II/5.2. Usmeritve za razvoj v krajini
              II/5.2.1. Razvojna območja za posamezne
              dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
                 II/5.2.1.1. Kmetijstvo
                 II/5.2.1.2. Gozdarstvo
                 II/5.2.1.3. Vode
                 II/5.2.1.4. Turizem in rekreacija
                 II/5.2.1.5. Mineralne surovine
              II/5.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo
              in razvijajo prepoznavne kvalitete in
              vrednote prostora, pomembne z vidika
              krajinskih ter urbanističnih in
              arhitekturnih značilnosti
              II/5.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi
              in drugimi nesrečami, območja zaščite in
              reševanja
           II/5.3. Usmeritve za določitev namenske rabe
           zemljišč
           II/5.4. Usmeritve za določitev prostorskih
           izvedbenih pogojev
        II/6. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših
        naselij in območij
           II/6.1. Dramlje
           II/6.2. Gorica pri Slivnici
           II/6.3. Planina pri Sevnici
           II/6.4. Ponikva
           II/6.5. Proseniško
           II/6.6. Šentjur
        II/7. Spremljanje stanja okolja
     III. Prehodne in končne določbe.

(2) Kartografski del SPN vsebuje naslednje grafične prikaze:

   List 1: Zasnova prostorskega razvoja v merilu 1:50000 (s
   tematskimi kartami za posamezne vsebine)
   List 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture v merilu
   1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine)
   List 3: Okvirna območja naselij in okvirna območja
   razpršene poselitve v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami
   za posamezne vsebine)
   List 4: Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
   v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne
   vsebine)
   List 5: Usmeritve za razvoj v krajini v merilu 1:50000 (s
   tematskimi kartami za posamezne vsebine)
   List 6: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč v
   merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne
   vsebine).

3. člen

(obvezne priloge odloka)

SPN ima naslednje obvezne priloge:

- izvleček iz hierarhično višjih aktov,

- prikaz stanja prostora,

- urbanistične načrte za območje mesta Šentjur ter naselja Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Proseniško,

- druge strokovne podlage,

- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

- obrazložitev in utemeljitev,

- povzetek za javnost,

- okoljsko poročilo.

II. STRATEŠKI DEL

II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

II/1.1. Izhodišča

4. člen

(1) Občina Šentjur pokriva 222 km2 veliko območje na prehodu med vzhodnoslovenskim predalpskim hribovjem in subpanonskim svetom. Po podatkih statističnega urada RS je v njej konec leta 2012 živelo nekaj manj kot 19000 prebivalcev.

(2) Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske značilnosti se območje občine deli na štiri makroenote: pretežno urbanizirano širše mestno območje Šentjurja ter podeželsko zaledje, ki ga sestavljajo vinorodno območje severnega dela občine, vinorodno območje osrednjega dela občine in hribovito območje južnega dela občine.

(3) Za vinorodni območji severnega in osrednjega dela občine je značilna mozaična struktura krajine s številnimi vinogradi na prisojnih legah (občina leži na robu Šmarsko - Virštanjskega vinorodnega okoliša) in gozdovi na severnih pobočjih gričev. Na hribovitem območju južnega dela občine je teren bolj strm. Prekrivajo ga strnjeni gozdovi ter deloma travniki in pašniki. Del območja je zaradi številnih kvalitetnih prvin ohranjene narave zavarovan kot posebno varstveno območje. V nižje ležečih predelih širšega mestnega prostora Šentjurja prevladuje nečlenjena kmetijska krajina (manjši kompleksi kvalitetnih kmetijskih zemljišč). Ker gre za prostor, ki je hkrati tudi najbolj urbaniziran in privlačen za poselitev, se tu pojavljajo večji konflikti v zvezi z rabo prostora.

(4) Osrednji vodotok v občini je reka Voglajna. Glavni pritoki (Slomščica, Pešnica in Kozarica) se vanjo stekajo na območju mesta Šentjur. Urbana zazidava vse bolj posega v poplavno ravnico porečja, kar povečuje poplavno ogroženost. V preteklosti je bila za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti že zgrajena pregrada Tratna z akumulacijskim jezerom (Slivniško jezero), ki pa zaradi neenotne lastniške strukture in načina upravljanja le deloma služi svoji primarni funkciji. Poleg poplavne ogroženosti na območju občine precejšen problem predstavljajo tudi erozijski procesi in nestabilnost terena.

(5) V občini je glede na register prostorskih enot 108 naselij. Koncentracija poselitve je največja na širšem mestnem območju, ki vključuje mesto Šentjur s predmestnimi in primestnimi naselji. Za širše mestno območje Šentjurja je značilen kompakten poselitveni vzorec s centralnimi, gručastimi in obcestnimi naselji. Poselitev se je razvila v dveh primarnih smereh ob pomembnejših prometnicah in vodotokih. Vzdolžna os poteka v smeri sever-jug od Dramelj preko Dol in Šentjurja do Gorice pri Slivnici. Primarna prečna os v smeri vzhod-zahod poteka od Grobelna preko Šentjurja do Vrbnega, sekundarna prečna os pa se razteza med Ponikvo, Dolami in Proseniškim. Razpršena poselitev se večinoma pojavlja točkovno po pobočjih nad naselji. Vzdolž glavnih prometnic se ponekod pojavlja problem medsebojnega stapljanja naselij v sklenjena linearna območja poselitve.

(6) Za podeželska območja je značilen izrazito razpršen poselitveni vzorec z manjšimi zaselki in gručastimi vasmi (slednje se pojavljajo predvsem v hribovitem delu). Večja koncentracija poselitve se pojavlja le na osi med Planino pri Sevnici, Lopaco in Loko pri Žusmu. Na vinorodnih območjih so nastale številne zidanice, posamič pa se pojavlja tudi počitniška gradnja. Tak poselitveni vzorec je posledica naravnih danosti in zgodovinskega razvoja ter predstavlja identitetno prvino na območju občine in regije.

(7) Vplivi in trendi (sub)urbanizacije na območju občine se kažejo kot koncentracija poselitve, podjetij in delovnih mest v širšem mestnem prostoru (jedro, predmestje in obmestje), kjer živi približno 60 % občanov ter stagnacija in praznjenje razvojno manj zanimivih področij v osrednjem in južnem delu občine. V vinorodnem območju severnega dela občine, ki je privlačnejše za poselitev, se v veliko (tudi manjših) podeželskih naseljih populacija veča.

(8) Glede na državno prometno omrežje ima občina zelo ugodno lego. Preko severnega dela občine poteka avtocesta A1 Koper-Lendava (daljinska cestna povezava mednarodnega pomena), ki je del V. transevropskega prometnega koridorja. Avtocesta povezuje občino in regijo s središči nacionalnega pomena (Ljubljana, Maribor), posredno pa tudi z X. transevropskim prometnim koridorjem. Prometni sistem občine se nanjo navezuje preko regionalne ceste RI 234 Dramlje-Dole-Šentjur, ki avtocestni priključek Dramlje povezuje z osrednjo občinsko prometnico - glavno cesto GII 107 Celje-Dobovec (v pripravi je državni prostorski načrt za rekonstrukcijo te ceste). Regionalna cesta je problematična tako z vidika prometnih obremenitev kot tudi prometne varnosti, saj poteka neposredno preko mestnega jedra Šentjurja. V Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest do 2013 je predvidena izgradnja vzporedne navezovalne ceste Dramlje-Šentjur, za katero so že pripravljeni vsi potrebni prostorski akti. Navezovalna cesta se bo v Črnolici navezala na regionalni cesti RII 423 Šentjur-Lesično-Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje in RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica, s čimer se bodo bistveno izboljšale povezave z ožjo in širšo regijo. V okviru občine in območnega partnerstva Kozjansko in Obsotelje potekajo prizadevanja, da bi navezovalna cesta in regionalna cesta RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica predstavljali del državnega projekta tretje razvojne osi skozi regijo, kar bi bistveno izboljšalo razvojne potenciale na območju.

(9) Preko občine poteka glavna železniška proga E 67 Zidani Most-Maribor-Šentilj-državna meja oziroma E 69 državna meja-Središče-Pragersko-Zidani Most-Ljubljana-Divača- Koper, od katere se v Grobelnem odcepi regionalna povezava št. 32 državna meja-Rogatec-Stranje-Grobelno. Železniška infrastruktura v regiji je slabo izkoriščena, pri čemer je potrebno izpostaviti zlasti neustrezno pokritost območja z javnim potniškim prometom. Poseben problem predstavljajo tudi nivojska križanja železniških prog s cestnim sistemom, ki so neugodna tako z vidika prometnih obremenitev, kot tudi prometne varnosti. V pripravi je državni prostorski načrt za izvennivojsko križanje v Grobelnem, problematika pa se deloma rešuje tudi z izgradnjo navezovalne ceste Dramlje-Šentjur.

(10) Občina Šentjur je del Savinjske statistične regije, leži približno 10 km vzhodno od regionalnega središča Celja. Središčna lega občine v prostoru regije odpira možnosti medsebojnih navezav z več bližnjimi mestnimi središči, ki vzdolž glavne ceste Celje-Dobovec tvorijo nekakšno linearno somestje (poleg Šentjurja so to Celje, Štore, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Rogatec). Regija je upravno in gospodarsko še vedno pretežno orientirana na Celje, vendar se znotraj nje pojavljajo območna partnerstva, ki se zavzemajo za intenzivnejši razvoj lokalnega prostora. Občina Šentjur je del skupine občin, ki se enotno predstavljajo kot subregija Kozjansko in Obsotelje. Glavni motiv za nastanek partnerstva je bil poleg prostorske povezanosti in skupnih interesov predvsem relativni razvojni zaostanek območja glede na matično regijo, ki se v programskem obdobju 2007-2013 sicer uvršča med bolj razvite v Sloveniji.

(11) Gospodarstvo Savinjske statistične regije je v preteklosti temeljilo na relativno ozki industrijski bazi, ki se je slabše prilagajala spremenjenim tržnim pogojem v zadnjih desetletjih. Industrijska podjetja so začela propadati, pri tem pa je brez dela ostalo veliko ljudi. Izobrazbena struktura teh brezposelnih je bila nizka, saj v industriji do takrat večinoma ni bilo potrebe po visokokvalificirani delovni sili. Medtem ko se je regija kot celota gospodarsko deloma že prilagodila in začela dosegati pozitivne rezultate, pa so robna (zlasti obmejna) območja začela zaostajati v razvoju. Ključni problemi subregije Kozjansko in Obsotelje so nizka stopnja urbanizacije (mestni naselji sta le Šentjur in Rogaška Slatina), velika razpršenost poselitve, velik delež zaposlenih v kmetijskih dejavnostih, nizka gospodarska razvitost in posledično veliko število dnevnih migrantov ter brezposelnih.

(12) Razlike se kažejo tudi med posameznimi območji znotraj občine. Koncentracija delovnih mest je izrazitejša v širšem mestnem prostoru, kjer je več kot 80 % vseh delovnih mest v občini, pri čemer pa je večina (60 % celote) teh še vedno vezanih na mesto in predmestje. Število delovnih mest začne naglo upadati na obrobju (manjši fokusi so le v Loki pri Žusmu in Planini pri Sevnici) in je izrazito pod povprečjem v osrednjem, pretežno podeželskem delu občine, kar je povezano z manjšo lokacijsko privlačnostjo (neugoden teren za gradnjo, izrazito slaba dostopnost, slabše razvita družbena in gospodarska javna infrastruktura).

(13) Struktura dejavnosti v občini kaže na nezaključen proces terciarizacije - čeprav storitvene dejavnosti že prevladujejo, je delež in zlasti pomen (tehnološko manj zahtevne) industrije še vedno velik. Določeni sektorji storitvenih dejavnosti so izrazito šibki, pri čemer je potrebno posebej izpostaviti turizem, ki je sicer ena izmed bolj razvitih panog v regiji (zdraviliški turizem v Laškem, Podčetrtku in Rogaški Slatini, izletniški in podeželski turizem na vinorodnih območjih itn.).

(14) V celoti manjša gospodarska razvitost in aktivnost občino zaenkrat še postavljata v podrejen položaj v Savinjski statistični regiji. Vzorec dnevnih delovnih migracij kaže odvisnost od nadrejenih gravitacijskih središč, pri čemer pa se zlasti mesto Šentjur že uveljavlja kot zaposlitveni center (mikro)regionalnega pomena. Kot središče medobčinskega pomena v državni strategiji prostorskega razvoja sicer dobiva manj vidno vlogo med mesti v tem delu regije (Obsotelje in Kozjansko), saj je somestju Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina dodeljena vloga središča regionalnega pomena.

(15) Eno izmed ključnih vprašanj pri opredeljevanju strategije prostorskega razvoja, pa tudi drugih občinskih razvojnih programov, je pozicioniranje občine in še posebej občinskega središča v odnosu do ožjega in širšega regionalnega prostora. Občina v zadnjih letih aktivno oblikuje lastno strategijo razvoja (Dolgoročni razvojni program Občine Šentjur za obdobje 2004-2013) in se hkrati vključuje v različne regionalne pobude (npr. Območno razvojno partnerstvo Obsotelje in Kozjansko, LAS - lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja „Od Pohorja do Bohorja“, projekt „Bioregija“). Sočasno se povečuje tudi intenziteta razvojnih (opazen je zlasti povečan interes investitorjev za razvoj dejavnosti na lokacijah ob pomembnejših prometnicah) in poselitvenih pritiskov od zunaj.

(16) Problematika opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo se kaže na področjih vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda. Prenova in ureditev statusa je potrebna zlasti v tistih območjih, kjer je oskrba z vodo urejena še z vaškimi vodovodi. Načrtovana je ureditev celovitega kanalizacijskega sistema, ki je deloma že realiziran v osrednjem urbaniziranem delu občine. V zalednih ruralnih predelih je slabše urejeno tudi prometno omrežje. Nepregleden sistem prometnic in ponekod tudi slaba kvaliteta vozišč predstavljata problem predvsem z vidika razvoja turizma na območju. Odlaganje in predelava odpadkov sta urejena v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje. Objekti mehansko-biološke obdelave v sklopu centra delujejo na lokaciji v Bukovžlaku na meji med občinami Šentjur, Štore in Celje.

(17) Področje urejanja in gospodarjenja s prostorom ter varstva in zaščite okolja bistveno vpliva na nadaljnje možnosti dolgoročnega razvoja. Na podlagi tega Občina Šentjur poudarja tiste segmente gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki jih nudijo položaj v širšem prostoru, naravne danosti in ustvarjene razmere. Ključne primerjalne prednosti občine so:

- izjemna prometna lega glede na obstoječe in načrtovano prometno omrežje v regiji;

- vloga in pomen mesta Šentjur kot medobčinskega središča, s poudarkom na razvojnem potencialu izobraževalnih in gospodarskih dejavnosti;

- izjemne naravne kvalitete v hribovitem svetu ter atraktivna kulturna krajina vinorodnih območij in številni ohranjeni kulturnozgodovinski spomeniki na celotnem območju občine;

- ugodna lega glede na turistične danosti v regiji;

- kvaliteten potencial turistične in rekreacijske ponudbe, zlasti na območju Slivniškega jezera in Dobrine (vrelci termalne vode) pa tudi vinogradniških območij; pomemben element prepoznavnosti lokalnega prostora predstavlja tudi bogata etnološka tradicija.

II/1.2. Cilji

5. člen

(1) V skladu z Dolgoročnim razvojnim programom Občine Šentjur za obdobje do leta 2013 se Šentjur razvija v gospodarsko in zaposlitveno središče Kozjanskega. Usklajeno se razvijajo vse funkcije medobčinskega središča, omogoča visoka kakovost življenja današnjim in bodočim generacijam ter hkrati varuje okolje.

(2) Na podlagi osnovnega koncepta so določeni naslednji strateški cilji prostorskega razvoja:

(2.1) Z upoštevanjem primerjalnih prednosti posameznih območij, uravnoteženim razvojem sistema središč ter izgradnjo in izboljšavo omrežij gospodarske javne infrastrukture se zagotavlja možnosti za usklajen in medsebojno povezan razvoj širšega mestnega območja Šentjurja in podeželskega zaledja. Prednostno se razvija tiste dejavnosti in območja občine, ki ne dosegajo svojih dejanskih potencialov, kot so turizem, poslovne in proizvodne dejavnosti ter podeželska območja.

(2.2) Mesto Šentjur se razvija kot upravno, administrativno, kulturno, športnorekreacijsko in zaposlitveno središče medobčinskega pomena ter regijsko izobraževalno središče (Šolski center Šentjur).

(2.3) Zagotavlja se pogoje za trajnostno gospodarsko rast tako, da se na eni strani ustvarja spodbudno poslovno okolje za realizacijo novih podjetniških idej in rast obstoječih podjetij (oblikovanje komunalno opremljenih gospodarskih in poslovnih con s poudarkom na razvoju območij ob načrtovani navezovalni cesti Dramlje-Šentjur ter aktiviranju obstoječih gospodarskih con), na drugi strani pa kakovostno življenjsko okolje za zaposlene.

(2.4) Razvija se turistično in rekreacijsko ponudbo. Prvenstveno se oblikuje in krepi turistično dejavnost na območju Slivniškega jezera in ob termalnih vrelcih v Dobrini. Kot del ponudbe se vključuje tudi kvalitetna turistična območja mestnega območja Šentjurja in podeželskega zaledja (območje Ponikve, ribniki ob Blagovni, kompleks gradu Planina s parkom, stara naselbinska jedra, program Bioregija itn.).

(2.5) V podeželskem zaledju (vinorodna območja severnega in osrednjega dela občine ter hribovita območja južnega dela občine) se izboljšuje pogoje za bivanje in delo z zagotovitvijo območij za drobne storitvene dejavnosti, spodbujanjem ekološkega kmetijstva, razvojem turistično-rekreacijskih zmogljivosti ipd. Posebna pozornost se posveča ohranjanju in dopolnitvi funkcij posameznih središč kot nosilcev razvoja v lokalnem prostoru s poudarkom na oživitvi Planine pri Sevnici, ki je edino večje središče v južnem delu občine.

(2.6) Posodablja in dograjuje se prometno, komunikacijsko, energetsko in okoljsko infrastrukturo s poudarkom na sledečih izhodiščih:

- posodobitev in izgradnja vodovodnega omrežja,

- posodobitev in izgradnja kanalizacijskega omrežja,

- posodobitev in izgradnja cestnega omrežja (s posebnim poudarkom na izboljšanju povezav z regijskim prostorom ter zmanjšanju prometnih obremenitev v naseljih ob tranzitnih prometnicah),

- razvoj alternativnih oblik prometa v mestu Šentjur in drugih naseljih urbanega značaja ter v navezavi na turistična in rekreacijska območja (kolesarjenje, pešačenje),

- dopolnitev sistema javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa na relacijah z večjim obsegom dnevnih delovnih in šolskih migracij,

- povečanje deleža uporabe obnovljivih virov energije ter dopolnitev in izgradnja plinovodnega sistema in sistema za daljinsko ogrevanje,

- posodobitev telekomunikacijskega omrežja (s poudarkom na optimalni telekomunikacijski opremljenosti izobraževalnih ustanov ter gospodarskih in poslovnih con),

- zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za pokopališča (skladno pričakovani rasti prebivalstva, in večanju indeksa staranja).

(2.7) Ohranja in vzpostavlja se kulturno in simbolno prepoznavnost naselbinskih jeder. Zagotavlja se pogoje za ohranitev kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine

(2.8) Krajino se razvija kot funkcionalen, ekološko in oblikovno uravnotežen sistem. Ohranja se primarne dejavnosti v prostoru (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacija) ter hkrati posebno pozornost posveča skrbi za okolje in trajnostni rabi naravnih virov.

(2.9) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene (Slivniško jezero, ribniki pri Blagovni) ob upoštevanju njihovega kemijskega in ekološkega stanja ter doživljajskega pomena v krajini.

(2.10) Zagotavlja se poplavno varnost na ogroženih območjih v porečju Voglajne ter ustrezne ukrepe na območjih, ki jih ogrožajo plazovi in erozija.

(2.11) Posebno pozornost se posveča ohranjanju oziroma vzpostavitvi zdravega bivalnega in delovnega okolja (umeščanje hrupnih dejavnosti v območja brez stanovanj, zagotavljanje ustrezne osončenosti oziroma osvetlitve ter prezračevanja prostorov za bivanje in delo).

(2.12) Ohranja se kvalitetne prvine naravne krajine na območju občine, še posebej:

- habitat prisotnih zavarovanih/ogroženih živalskih in rastlinskih vrst;

- ugodno stanje habitatov vrst in območja razširjenosti habitatnih tipov, za katere so opredeljena območja notranjih con območij Natura 2000;

- lastnosti, zaradi katerih so posamezna zavarovana območja opredeljena;

- bistvenih lastnosti, zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto določene zvrsti.

II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine

II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

6. člen

(1) Razvoj dejavnosti in raba prostora v Občini Šentjur ohranjata kontinuiteto prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih rešitev prostorskih dokumentov, izdelanih v preteklosti. Zasnova prednostnih območij za razvoj dejavnosti temelji na osnovni delitvi prostora občine kot je opredeljena v izhodiščih v poglavju II/1.1. strateškega dela.

(2) Preglednica 1: Členitev občinskega prostora na makroenote in podenote

+-------------------+-------------------------------------------+
|MAKROENOTA         |PODENOTA                                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(A) širše mestno   |(A1) mesto Šentjur                         |
|območje Šentjurja  +-------------------------------------------+
|                   |(A2) severno obrobje mestnega prostora     |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(A3) območje Slivniškega jezera            |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(B) vinorodno      |(B1) Drameljske gorice                     |
|območje severnega  +-------------------------------------------+
|dela občine        |(B2) območje Dolge Gore                    |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(B3) območje Ponikve                       |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(C) vinorodno      |(C1) južno obrobje mestnega prostora       |
|območje osrednjega +-------------------------------------------+
|dela občine        |(C2) območje Kalobja                       |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(C3) območje Slivnice                      |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(D) hribovito      |(D1) območje Planine                       |
|območje južnega    +-------------------------------------------+
|dela občine        |(D2) območje Prevorja                      |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(D3) območje Žusma                         |
+-------------------+-------------------------------------------+

(3) Širše mestno območje Šentjurja

(3.1) Pretežno urbanizirano območje mesta (medobčinsko središče) predstavlja najpomembnejšo aglomeracijo lokalne skupnosti s koncentracijo centralnih, poslovnih, proizvodnih, športnorekreacijskih in turističnih dejavnosti ter stanovanj. Njegova vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih in športnorekreacijskih dejavnosti ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo.

(3.2) Severno obrobje mestnega prostora predstavlja delno urbanizirano območje primestnih naselij, v katerem se predvideva zmeren do intenziven razvoj poselitve. Robnim naseljem (Ponikva, Dramlje in Proseniško) se kot lokalnim središčem zalednih podeželskih območij krepita vloga in pomen z umeščanjem manjših fokusov centralnih dejavnosti, športnorekreacijske infrastrukture, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zagotavljanjem možnosti za razvoj stanovanjske gradnje. Na območju Proseniškega in Ponikve se prednostno razvijajo turistični potenciali (kompleks graščine Blagovna z ribniki, kulturna dediščina ter ohranjena narava v naseljih in njihovi okolici). Posebna pozornost se posveča razvoju dejavnosti v navezavi na pomembnejšo prometno infrastrukturo (železniško omrežje, načrtovana navezovalna cesta Dramlje-Šentjur).

(3.3) Ob Slivniškem jezeru se oblikuje osrednja občinska turistična destinacija. Ob upoštevanju potencialov, značilnosti vodnega in obvodnega prostora ter kvalitetnih prvin narave, zaradi katerih ima Slivniško jezero status ekološko pomembnega območja, se oblikuje programske fokuse športnorekreacijskih dejavnosti in turistične infrastrukture na točkah dostopa do jezera. Zaradi občutljivosti naravnega okolja in zagotavljanja poplavne varnosti dolvodno se večje turistične kapacitete usmerjajo v Gorico pri Slivnici in druga naselja v neposredni bližini.

(3.4) V odprtem prostoru v okolici mesta se prednostno ohranja kulturna krajina z vidika turističnih in rekreacijskih potencialov. Na strnjenih kompleksih kvalitetnih kmetijskih zemljišč se še nadalje ohranja kmetijstvo.

(4) Vinorodna območja severnega in osrednjega dela občine

(4.1) Dejavnosti se razvija v funkciji ohranjanja poseljenosti (se pravi zagotavljanja ustreznih pogojev za bivanje in delo lokalnega prebivalstva) in vzdrževanja podobe kulturne krajine na območju. Poleg trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije.

(4.2) Glede na naravne danosti in možnosti povezav s sorodnimi območji v sosednjih občinah (Šmarsko - Virštanjski vinorodni okoliš) se ohranja in nadalje razvija (predvsem z aktiviranjem območij, ki so bila za ta namen opredeljena že v preteklosti) vinogradništvo. Ohranja in razvija se tudi športnorekreacijske in turistične potenciale vezano na kvalitetne prvine narave (Drameljski in Zagajski potok, rastišče velikonočnice na Boletini pri Ponikvi itn.).

(4.3) Ohranja se vloga manjših lokalnih središč (Kalobje) in manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru (Dolga Gora, Slivnica pri Celju), s katerimi se zagotavlja minimalna opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij ter možnost razvoja turistične ponudbe. Višja raven ponudbe se zagotavlja v večjih lokalnih središčih na obrobju širšega mestnega območja.

(5) Hribovito območje južnega dela občine

(5.1) Dejavnosti se razvija v funkciji ohranjanja poseljenosti (se pravi zagotavljanja ustreznih pogojev za bivanje in delo lokalnega prebivalstva) in vzdrževanja podobe kulturne krajine na območju. Poleg trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije v navezavi na kvalitetne prvine narave (območje Bohorja, obrobje Kozjanskega itn.).

(5.2) Poseben poudarek se posveča razvoju Planine pri Sevnici kot vodilnemu naselju tega dela občine in regije. Njena vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih, poslovnih in športnorekreacijskih dejavnosti, razvojem turizma (kompleks gradu Planina s parkom), aktiviranjem obstoječe gospodarske cone ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo.

(5.3) Ostalim središčem na območju (Lopaca, Loka pri Žusmu) se krepi vlogo in funkcije kot nosilcem razvoja lokalnih območij z umeščanjem manjših fokusov centralnih dejavnosti, športnorekreacijske infrastrukture, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zagotavljanjem možnosti za razvoj stanovanjske gradnje. V Loki pri Žusmu se ohranja obstoječa gospodarska cona.

(5.4) Na območju Dobrine se ob termalnih vrelcih razvija zdraviliški turizem.

(6) Za območje mesta Šentjur ter urbana naselja Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Proseniško se izdela urbanistični načrt.

(7) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 1 kartografskega dela.

II/2.2. Omrežje naselij

7. člen

(1) Preglednica 2: Kategorije, v katere se razvrščajo naselja Občine Šentjur glede na vlogo v omrežju naselij, načrtovane funkcije in velikost gravitacijskega zaledja

+--------------------+------------------------------------------+
|TIP NASELJA         |KLJUČNE FUNKCIJE/ VELIKOST                |
|                    |GRAVITACIJSKEGA ZALEDJA                   |
+--------------------+------------------------------------------+
|medobčinsko središče|- dejavnosti javne uprave (gasilski dom,  |
|                    |policija, sedež občine, upravna enota,    |
|                    |sodišče ipd.)                             |
|                    |- vzgojnovarstvene in izobraževalne       |
|                    |dejavnosti (vrtec, osnovna in srednja     |
|                    |šola)                                     |
|                    |- kulturne dejavnosti (kulturni dom,      |
|                    |muzeji ipd.)                              |
|                    |- dejavnosti zdravstva (zdravstveni dom)  |
|                    |in socialnega varstva (center za socialno |
|                    |delo, dom starejših občanov)              |
|                    |- športnorekreacijske dejavnosti (športna |
|                    |igrišča in dvorane)                       |
|                    |- poslovne dejavnosti (banka, pošta ipd.) |
|                    |- proizvodne dejavnosti (industrija, obrt |
|                    |ipd.)                                     |
|                    |- trgovina (trgovina z osnovno oskrbo,    |
|                    |trgovski center)                          |
|                    |- avtobusna postaja s spremljajočimi      |
|                    |programi                                  |
|                    |- pokopališče                             |
|                    +------------------------------------------+
|                    |gravitacijsko zaledje predstavlja celotno |
|                    |območje občine, vključuje pa tudi         |
|                    |sosednje občine                           |
+--------------------+------------------------------------------+
|pomembnejše lokalno |- dejavnosti javne uprave (gasilski dom,  |
|središče            |sedež krajevne skupnosti ipd.)            |
|                    |- vzgojnovarstvene in izobraževalne       |
|                    |dejavnosti (vrtec in osnovna šola)        |
|                    |- kulturne dejavnosti (kulturni dom)      |
|                    |- športnorekreacijske dejavnosti (športno |
|                    |igrišče in dvorana)                       |
|                    |- poslovne dejavnosti (banka, pošta ipd.) |
|                    |- manjše proizvodne dejavnosti            |
|                    |(industrija, obrt ipd. - dejavnosti       |
|                    |manjšega obsega, ki bistveno ne           |
|                    |obremenjujejo okolja)                     |
|                    |- trgovina (trgovina z osnovno oskrbo,    |
|                    |manjši trgovski center)                   |
|                    |- avtobusna in železniška postaja s       |
|                    |spremljajočimi programi                   |
|                    |- pokopališče                             |
|                    +------------------------------------------+
|                    |gravitacijsko zaledje predstavlja celotno |
|                    |območje občine, vključuje pa tudi         |
|                    |sosednje občine                           |
+--------------------+------------------------------------------+
|lokalna središča    |- dejavnosti javne uprave (gasilski dom,  |
|                    |sedež krajevne skupnosti ipd.)            |
|                    |- vzgojnovarstvene in izobraževalne       |
|                    |dejavnosti (osnovno izobraževanje)        |
|                    |- kulturne dejavnosti (kulturni dom)      |
|                    |- športnorekreacijske dejavnosti (športno |
|                    |igrišče)                                  |
|                    |- poslovne dejavnosti                     |
|                    |- trgovina (trgovina z osnovno oskrbo)    |
|                    |- opcijsko pa tudi: vrtec, pošta, manjše  |
|                    |proizvodne dejavnosti (industrija, obrt   |
|                    |ipd. - dejavnosti manjšega obsega, ki     |
|                    |bistveno ne obremenjujejo okolja),        |
|                    |pokopališče                               |
|                    +------------------------------------------+
|                    |gravitacijsko zaledje vključuje okoliška  |
|                    |naselja                                   |
+--------------------+------------------------------------------+
|manjša nosilna      |- v naselju je treba zagotoviti vsaj      |
|naselja v lokalnem  |nekaj izmed navedenih funkcij: dejavnosti |
|prostoru            |javne uprave (sedež krajevne skupnosti)   |
|                    |gasilski dom, športnorekreacijske         |
|                    |dejavnosti (športno igrišče), trgovina    |
|                    |(trgovina z osnovno oskrbo), pokopališče  |
|                    +------------------------------------------+
|                    |gravitacijsko zaledje vključuje manjša    |
|                    |okoliška naselja                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|ostala naselja      |naselja pretežno stanovanjskega oziroma   |
|                    |kmetijskega značaja, ki nimajo funkcij    |
|                    |širšega značaja; je pa v njih možno       |
|                    |umeščati nemoteče dopolnilne dejavnosti,  |
|                    |s katerimi se lokalnemu prebivalstvu      |
|                    |zagotavlja možnosti za delo               |
|                    +------------------------------------------+
|                    |naselja nimajo posebnega gravitacijskega  |
|                    |zaledja                                   |
+--------------------+------------------------------------------+

(2) Preglednica 3: naselja glede na vlogo v omrežju naselij

+---------------------+-----------------------------------------+
|TIP NASELJA          |NASELJE                                  |
+---------------------+-----------------------------------------+
|medobčinsko središče |Šentjur (vključuje mesto Šentjur ter z   |
|                     |njim funkcijsko in prostorsko povezane   |
|                     |dele naselij Bezovje pri Šentjurju,      |
|                     |Botričnica, Hruševec, Kameno, Krajnčica, |
|                     |Lokarje, Podgrad, Rifnik, Šibenik in     |
|                     |Vrbno)                                   |
+---------------------+-----------------------------------------+
|pomembnejše lokalno  |/                                        |
|središče             |                                         |
+---------------------+-----------------------------------------+
|lokalna središča     |Dramlje (vključuje prostorsko in         |
|                     |funkcijsko povezani območji naselja      |
|                     |Dramlje ter dela naselja Laze pri        |
|                     |Dramljah), Gorica pri Slivnici, Kalobje, |
|                     |Loka pri Žusmu, Lopaca, Planina pri      |
|                     |Sevnici, Ponikva (vključuje prostorsko in|
|                     |funkcijsko povezani območji naselja      |
|                     |Ponikva ter dela naselja Hotunje),       |
|                     |Proseniško                               |
+---------------------+-----------------------------------------+
|manjša nosilna       |Dolga Gora, Grobelno, Slivnica pri Celju |
|naselja v lokalnem   |                                         |
|prostoru             |                                         |
+---------------------+-----------------------------------------+
|ostala naselja       |Bezovje pri Šentjurju (del naselja izven |
|(naselja,            |območja mesta Šentjur), Bobovo pri       |
|opredeljena v        |Ponikvi, Boletina, Botričnica (del       |
|registru prostorskih |naselja izven območja mesta Šentjur),    |
|enot)                |Brdo, Brezje ob Slomu, Bukovje pri       |
|                     |Slivnici, Cerovec, Črnolica (del naselja |
|                     |izven območja mesta Šentjur), Dobje pri  |
|                     |Lesičnem, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina,  |
|                     |Dole, Doropolje, Drobinsko, Golobinjek   |
|                     |pri Planini, Goričica, Grušce, Hotunje,  |
|                     |Hrastje, Hruševec (del naselja izven     |
|                     |območja mesta Šentjur), Hrušovje, Jakob  |
|                     |pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin |
|                     |vrh, Jazbine, Jelce, Kameno (del naselja |
|                     |izven območja mesta Šentjur),            |
|                     |Kostrivnica, Košnica, Krajnčica (del     |
|                     |naselja izven območja mesta Šentjur),    |
|                     |Krivica, Laze pri Dramljah, Lokarje (del |
|                     |naselja izven območja mesta Šentjur),    |
|                     |Loke pri Planini, Lutrje, Marija Dobje,  |
|                     |Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi,    |
|                     |Paridol, Planinca, Planinska vas,        |
|                     |Planinski vrh, Pletovarje, Podgaj,       |
|                     |Podgrad (del naselja izven območja mesta |
|                     |Šentjur), Podlešje, Podlog pod Bohorjem, |
|                     |Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, |
|                     |Podvine, Ponkvica, Prapretno, Primož pri |
|                     |Šentjurju, Rakitovec, Razbor, Repno,     |
|                     |Rifnik (del naselja izven območja mesta  |
|                     |Šentjur), Sele, Slatina pri Ponikvi,     |
|                     |Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene,  |
|                     |Srževica, Stopče, Straška Gorca, Straža  |
|                     |na Gori, Svetelka, Šedina, Šentvid pri   |
|                     |Planini, Šibenik (del naselja izven      |
|                     |območja mesta Šentjur), Tajhte, Tratna ob|
|                     |Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trno,    |
|                     |Trnovec pri Dramljah, Trška Gorca, Turno,|
|                     |Uniše, Vejice, Vezovje, Visoče, Vodice   |
|                     |pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Vodruž,|
|                     |Voduce, Vodule, Voglajna, Vrbno (del     |
|                     |naselja izven območja mesta Šentjur),    |
|                     |Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo,     |
|                     |Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče  |
|                     |pri Šentjurju, Žegar                     |
+---------------------+-----------------------------------------+

(3) Omrežje naselij je razvidno iz grafičnih prikazov na listu 1 kartografskega dela.

II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji

8. člen

(1) Z rekonstrukcijo glavne ceste GII 107 Celje-Dobovec ter pomembnejših regionalnih in občinskih cest, ki povezujejo Šentjur s sosednjimi občinami, se izboljšuje povezave znotraj občine in regije. Načrtovana je izgradnja navezovalne ceste Dramlje (avtocestni priključek)-Šentjur, s čimer se bodo bistveno zmanjšale prometne obremenitve središča Šentjurja in izboljšala dostopnost širšega območja. Zasnova prometnega omrežja je podrobneje predstavljena v poglavju II/3.1.

(2) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 1 kartografskega dela.

II/2.4. Druga za občino pomembna območja

9. člen

(1) Kot prepoznavne naravne in ustvarjene kvalitete prostora se opredeljujejo naravna in kulturna krajina vinorodnih območij severnega in osrednjega dela občine, širše območje Blagovne, naravna in kulturna krajina južnega hribovitega dela, naravna (zlasti območja, ki imajo z vidika narave poseben status) in kulturna krajina na območju Ponikve, območje Rifnika ter Zgornji trg v Šentjurju. Podrobnejše opredelitve in usmeritve za ta območja so podane v poglavju II/4.2.2.

(2) V občini so štirje pridobivalni prostori, za katere je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje tehničnega kamna - dolomita, in sicer kamnolomi: Hrastje, Zelence, Žamerk ter Žusem.

(3) V bližini Proseniškega na meji z občinama Celje in Štore se nahaja del površin Regijskega centra za ravnanje z odpadki Celje.

(4) Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Voglajne se načrtuje izgradnja sistema vodnih zadrževalnikov. Poleg obstoječe pregrade Tratna z akumulacijskim Slivniškim jezerom je predvidena še ureditev dveh suhih zadrževalnikov (Črnolica na Voglajni, ki se ureja v okviru projekta izgradnje navezovalne ceste Dramlje-Šentjur in Lokarje na Pešnici).

(5) Na območju občine se nahajajo tudi območja, ki imajo z vidika varstva narave poseben status (naravni spomeniki, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in območja Natura 2000).

(6) Ustvarjene kvalitete prostora predstavljajo tudi objekti in območja kulturne dediščine, ki se varujejo glede na njihov pravni status in varstveni režim (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirana kulturna dediščina). Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine.

II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra

10. člen

(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se še nadalje razvija v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Infrastrukturno opremljenost se dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljšuje pa se jo tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja.

(2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnih prikazov na listu 2 kartografskega dela.

II/3.1. Prometna infrastruktura

II/3.1.1. Cestno omrežje

11. člen

(1) Preko severnega dela poteka avtocesta A1 Koper-Lendava (v občini je avtocestni priključek Dramlje). Osnovno prometno mrežo v občini tvorijo glavna cesta GII 107 Celje-Dobovec ter serija regionalnih cest, ki glavno cesto povezujejo z avtocesto in zaledjem:

- RI 234 Dramlje-Dole-Šentjur;

- RII 423 Šentjur-Lesično-Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje;

- RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica;

- RIII 681 Laško-Breze-Šentjur;

- RIII 686 Tepanje-Žiče-Dramlje in

- RIII 687 Dole-Ponikva-Loče.

(2) Varuje se koridor za predvideno razširitev avtoceste za en vozni pas obojestransko.

(3) Načrtuje se izgradnja navezovalne cesta Dramlje-Šentjur med avtocestnim priključkom in Črnolico, kjer se bo navezala na regionalni cesti RII 423 Šentjur-Lesično-Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje in RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica. Navezovalna cesta in regionalna cesta RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica potencialno predstavljata del državnega projekta tretje razvojne osi skozi regijo Kozjansko in Obsotelje. V primeru vključitve v ta projekt je predvidena tudi rekonstrukcija omenjene regionalne ceste ter pomembnejših prečnih lokalnih cest, ki jo povezujejo z regionalnim zaledjem.

(4) Načrtuje se rekonstrukcija glavne ceste GII 107 Celje-Dobovec ter izgradnja izvennivojskega križanja le-te z železnico v Grobelnem.

(5) Predvidena je tudi rekonstrukcija in posodobitev vrste občinskih cest, s čimer se izboljšuje prometna povezanost znotraj mestnega območja Šentjurja oziroma med mestnim območjem in ruralnim zaledjem. Poseben poudarek pri razvoju občinskega prometnega omrežja je tudi na zagotovitvi ustrezne podporne infrastrukture za razvoj turizma (npr. ureditev vinskih turističnih cest).

(6) Za cesto LC 396 080 Slivnica-Sodna vas mimo Slivniškega jezera je predvidena rekonstrukcija z izboljšanjem prometno tehničnih elementov, s čimer se zagotavlja ustrezna prometna ureditev turističnega središča in hkrati krepi povezave z gravitacijskim zaledjem. Z rekonstrukcijo in dograditvijo lokalnih cest na relaciji Dobrina-Žegar-Dobje in njihovo vključitev v sistem regionalnih prometnic se oblikuje in krepi povezava med Zagorjem (Hrvaška) in Zasavjem.

(7) Za nekatera lokalna središča (Gorica pri Slivnici, Proseniško, Ponikva) se zaradi prometnih obremenitev in varnostnih zahtev (nivojsko križanje regionalne ceste z železnico na Ponikvi) dolgoročno predvideva možnost izgradnje razbremenilnih (obvoznih) cest.

(8) Na širšem območju mesta Šentjur ter v okviru drugih naselij urbanega značaja se nadgrajuje tudi notranji prometni sistem. Kjer je to možno, se v okviru rekonstrukcij in posodobitev ob cestah uredijo koridorji za kolesarje in pešce.

II/3.1.2. Železniško omrežje

12. člen

(1) Preko območja občine poteka glavna železniška proga E 67 Zidani Most-Maribor-Šentilj-državna meja oziroma E 69 državna meja-Središče-Pragersko-Zidani Most-Ljubljana-Divača-Koper, od katere se v Grobelnem odcepi regionalna povezava št. 32 državna meja-Rogatec-Stranje-Grobelno. Železniške postaje so v Šentjurju, Grobelnem in na Ponikvi.

(2) Železniško omrežje se ohranja v obstoječem obsegu in posodablja s poudarkom na izboljšanju izkoriščenosti omrežja za potrebe javnega potniškega prometa. Infrastruktura v sklopu glavnih železniških povezav se prilagaja za potrebe uvedbe hitre železnice.

II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet

13. člen

(1) Sistem javnega potniškega prometa se zaradi ekonomske upravičenosti in večje učinkovitosti primarno razvija na nivoju regije.

(2) Preko občine poteka več linij javnega avtobusnega prometa. Avtobusna postaja je v Šentjurju, postajališča pa so razporejena po večini pomembnejših naselij občine in tako omogočajo dostop prebivalcev do sredstev javnega prevoza.

(3) Ohranja se obstoječe omrežje železniških in avtobusnih postaj ter postajališč. Poseben poudarek se posveča izboljšanju izkoriščenosti regionalnega železniškega omrežja, ki med seboj povezuje večino pomembnejših središč v regiji. Regionalni avtobusni promet se prednostno razvija na relaciji Celje-Štore-Šentjur-Proseniško-Celje oziroma obratno.

(4) Z ureditvijo ustreznih povezav in postajališč na primernih lokacijah se povezuje različne oblike javnega potniškega in drugega, zlasti kolesarskega in peš prometa (s poudarkom na lokacijah izobraževalnih ustanov in stanovanjskih sosesk, tako da se zagotavlja ustrezna dostopnost javnega prometa).

II/3.1.4. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti

14. člen

(1) Omrežje pešpoti in kolesarskih stez se razvija v navezavi na turistična in rekreacijska območja občine in širšega zaledja. Med seboj se povezuje privlačna krajinska in poselitvena območja (območje Slivniškega jezera, vinorodna območja osrednjega in severnega dela občine, stara naselbinska jedra, južni hriboviti del itn.) ter naselja širšega mestnega območja Šentjurja in podeželskega zaledja.

(2) Hrbtenico kolesarskega omrežja na območju občine in regije predstavlja glavna kolesarska povezava št. 921700 Celje-Dobovec. Nanjo se navezujejo številne regionalne kolesarske poti.

(3) Preglednica (4): Regionalne kolesarske poti v Občini Šentjur

+-----------------------+---------------------------------------+
|KOLESARSKA POT         |POTEK                                  |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Dramlje-Razbor-Ponikva-Sladka Gora-    |
|Dramlje                |Loče-Žiče-Zgornje Slemene-Dramlje      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožni kolesarski poti |Šentjur-Zgornji trg-Botričnica-Kameno- |
|Šentjur                |Primož-Hotunje-Razbor-Dramlje-Svetelka-|
|                       |Razgor-Cerovec-Blagovna-Goričica-Repno-|
|                       |Pešnica-Šentjur ter Šentjur-Hruševec-  |
|                       |Resevna-Vodruž-Jakob-Šentjur           |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Ponikva-Uniše (Slomškova hiša)-Podgaj- |
|Ponikva                |Ponkvica-Okrog-Boletina-Okrog-Srževica-|
|                       |Ostrožno-Dobovec-Slatina-Lutrje-Lovski |
|                       |dom-kmetija Zdolšek-Kraberk-Lutrje-    |
|                       |Zagaj-Hotunje (Rojstna hiša Blaža      |
|                       |Kocena)-Uniše-Ponikva                  |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožni kolesarski poti |Planina pri Sevnici-Visoče-Marijina    |
|Planina pri Sevnici    |vas-Marof-Mrzlo Polje-Trobni Dol-      |
|                       |Šentrupert-Podlešje-Kalobje-Vezovje-   |
|                       |Planina pri Sevnici ter Planina pri    |
|                       |Sevnici-Stara žaga-Lovska koča-        |
|                       |Planinski dom na Bohorju-Plešivec-     |
|                       |Flančula-Zagorje-Šentvid pri Planini-  |
|                       |Podpeč pri Šentvidu-Podvine-Planinska  |
|                       |vas-cerkev sv. Miklavža-Sveti Križ-    |
|                       |Planina pri Sevnici                    |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Dobje-Repuš-Presečno-Žegar-Košnica-    |
|Dobje                  |Gorica pri Slivnici-Voglajna-Dobje     |
|                       |z možnostjo vzpona na Slivnico pri     |
|                       |Celju                                  |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Gorica pri Slivnici-ob Slivniškem      |
|Gorica pri Slivnici    |jezeru-Loka pri Žusmu-Dobrina-Žegar-   |
|                       |Košnica-Gorica pri Slivnici z možnostjo|
|                       |vzpona na Bukovje pri Slivnici         |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Prevorje-Dobje pri Lesičnem-Cirkuže-   |
|Prevorje               |Planinski vrh-Planinska vas-cerkev sv. |
|                       |Miklavža-Loke pri Planini-Dobje pri    |
|                       |Planini-Repuš-Presečno-Žegar-Dobrina-  |
|                       |Oslešica-Javoršica-Gubno-Prevorje      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Kozje-Pilštanj-Lesično-Šentvid pri     |
|Kozje                  |Planini-Planina pri Sevnici-Zabukovje  |
|                       |nad Sevnico-Mrzla planina-Zalog-Bistri |
|                       |Graben-Kozje                           |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Podčetrtek-Olimje-Dobrina-Babna Gora-  |
|Podčetrtek             |Sveti Štefan-Tinsko-Sodna vas-         |
|                       |Podčetrtek                             |
+-----------------------+---------------------------------------+

(4) Kolesarskemu prometu se namenjajo tudi druge lokalne prometnice. Posebna pozornost se posveča ureditvi ločenih površin (pločniki, ločeno urejene poti v okviru zelenega sistema ipd.) za kolesarje in pešce v mestu Šentjur in drugih naseljih urbanega značaja (Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Proseniško) ter na območju Slivniškega jezera (krožne poti ob jezeru).

(5) Ohranja se obstoječe omrežje pešpoti (Šentjur-Rifnik-Resevna-Šentjur, Dobrina-Žusem-Dobrina, Planina-Bohor-Planina, Dramlje-sv. Uršula, Planina-razgledna točka sv. Križ in planinskih poti (Svetina-Resevna, Hruševec-Resevna, Podgorje-Resevna, Vojnik-Dramlje, Planina-Prapretno-Lisca, Planina-Bohor, Slomškova pot, poti spomina XIV divizije in Celjske čete,) v občini in preučila možnost njegovega vključevanja v širšo zasnovo planinskih in tematskih pešpoti v urbanih ter podeželskih območjih (npr. S klopce na klopco na območju Slivnice pri Celju). Načrtuje se ureditev planinske poti Resevna-Slivnica-Bukovje-Žusem-Rudnica-Podčetrtek (z odcepa Žusem-Prevorje-Bohor).

II/3.2. Elektronske komunikacije

15. člen

(1) Z osnovnim telekomunikacijskim omrežjem so pokrita vsa naselja v občini, širokopasovno omrežje pa je urejeno predvsem na območju mesta Šentjur. Načrtuje se dopolnitev širokopasovnega omrežja, pri čemer se posebna pozornost posveča zagotovitvi ustrezne telekomunikacijske opremljenosti javnih ustanov (izobraževalne in kulturne ustanove, javna uprava itn.) ter poslovnih in gospodarskih con.

(2) Načrtuje se medkrajevna povezava z optičnim kablom na relacijah Kalobje-Šentrupert, Planina pri Sevnici-Sevnica in Planina pri Sevnici-Prevorje.

(3) Predvidena je ureditev sistema e-točk.

II/3.3. Energetika

16. člen

(1) Prenosno omrežje v Občini Šentjur tvorijo naslednji vodi in objekti:

- RTP Šentjur;

- DV 1×220 kV Cirkovce-Podlog (načrtuje se prehod obratovanja na napetostni nivo 2×400 kV);

- DV 1×110 kV Šentjur-Rogaška Slatina;

- DV 1×110 kV Lava (Celje)-Šentjur;

- DV 1×110 kV Laško-Brestanica.

(2) Srednjenapetostno omrežje na območju občine deluje na napetosti 20 kV in je večinoma izvedeno z daljnovodi. Kabelsko omrežje prevladuje v strnjenih naseljih, kjer se dolgoročno načrtuje nadomestitev večine daljnovodnih povezav s kablovodi. Razvoj omrežja se ob upoštevanju stanja in potreb na posamezni lokaciji zagotavlja v skladu s študijo REDOS 2035 - Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Celje d. d.: Rogaška-Šentjur-Vojnik (št. 1852/6, izdelana v letu 2008) ter plani investicij, ki jih zagotovi upravljavec omrežja.

(3) Kjer je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno, se kablovodi uredijo tudi ob prenovi in novogradnjah prenosnega omrežja.

(4) Preko območja občine potekajo magistralna plinovoda M2 Rogatec-Vodice in M2/1 Rogaška Slatina-Trojane ter regionalni plinovod R21C Šentjur-Ponikva.

(5) Distribucijsko plinovodno omrežje je že izgrajeno na območju mesta Šentjur, dolgoročno pa je nanj možno priključiti tudi območje Gorice pri Slivnici.

(6) Za del območja mesta Šentjur se načrtuje izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na biomaso.

(7) V skladu z energetskim konceptom občine se spodbuja raba obnovljivih virov energije, zlasti lokalno razpoložljivih virov kot sta lesna biomasa in sočna energija.

II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja

II/3.4.1. Oskrba z vodo

17. člen

(1) Oskrba z vodo je v severni polovici občine pretežno urejena preko javnega vodovodnega sistema Šentjur, na katerega se priključujejo mesto Šentjur ter naselja Bezovje pri Šentjurju, Boletina, Botričnica, Brezje ob Slomu, Bukovje pri Slivnici, Črnolica, Dole, Dramlje, Drobinsko, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno, Grušce, Hotunje, Hrastje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbine, Kameno, Laze pri Dramljah, Lokarje, Lutrje, Marija Dobje, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi, Pletovarje, Podgaj, Podgrad, Ponikva, Ponkvica, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Rakitovec, Razbor, Repno, Rifnik, Slatina pri Ponikvi, Sotensko pod Kalobjem, Stopče, Svetelka, Šedina, Šibenik, Tratna ob Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trnovec pri Dramljah, Uniše, Vodruž, Vodule, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Zlateče pri Šentjurju in Zgornje Selce. Sistem je večinoma ustrezno urejen, obnova je potrebna na podsistemu Šentjur-Sele (do meje s Celjem) zaradi zamenjave azbestnih cevi.

(2) Javni vodovodni sistem se napaja iz vodnih virov Hrastje, Ferlež, Zdolšek in Kozarica, deloma pa se oskrba z vodo zagotavlja tudi iz Vitanja, Slovenskih Konjic in sistema vrtin v Loki.

(3) V občini so tudi štirje lokalni vodovodi, in sicer:

- Kalobje (poleg Kalobja se na ta vodovod priključuje tudi naselje Podlešje);

- Loka pri Žusmu;

- Prevorje (nanj so priključena naselja Košnica, Krivica, Lopaca, Straška Gorca in Žegar);

- Planina pri Sevnici (poleg Planine pri Sevnici se nanj priključujeta tudi naselji Golobinjek pri Planini in Prapretno).

(4) V drugih naseljih (Bezovje pri Šentjurju - del naselja, ki ni priključen k mestu Šentjur, Bobovo pri Ponikvi, Brdo, Cerovec, Dobje pri Lesičnem, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dolga Gora, Doropolje, Hruševec - del naselja, ki ni priključen k mestu Šentjur, Hrušovje, Jazbin Vrh, Jelce, Kostrivnica, Krajnčica, Loke pri Planini, Okrog, Paridol, Planinca, Planinska vas, Planinski Vrh, Podlog pod Bohorjem, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Podpeč nad Marofom, Sele, Slivnica pri Celju, Spodnje Slemene, Srževica, Straža na Gori, Šentvid pri Planini, Tajhte, Trno, Trška Gorca, Turno, Vejice, Vezovje, Visoče, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Voduce, Voglajna in Zgornje Slemene) je oskrba z vodo urejena z vaškimi vodovodi.

(5) Za vaške vodovode, s katerimi se oskrbuje več kot 50 populacijskih enot (Bezovje pri Šentjurju, Krajnče-Brde, Dolga Gora, Doropolje, Hotunje, Krajnčica-Hruševec, Loke, Okrog, Planinska vas-Planinski Vrh, Visoče in Žusem), se načrtuje prenova in preoblikovanje v javne lokalne sisteme.

(6) Potrebno je izdelati program celovite oskrbe z vodo, v katerem je potrebno predvideti medsebojno povezanost vodovodnih sistemov v občini in oskrbo iz vodnih virov v Loki pri Žusmu.

II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode

18. člen

(1) Na območju občine je deloma že zgrajena kanalizacija pretežno mešanega tipa, in sicer v naseljih oziroma delih naselij Bezovje pri Šentjurju Dramlje, Gorica pri Slivnici, Grobelno, Hotunje, Laze pri Dramljah, Loka pri Žusmu, Lokarje, Planina pri Sevnici, Ponikva, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Stopče, Svetelka, Šentjur ter Vrbno. Čistilne naprave so v Dramljah (ločen sistem), na Planini pri Sevnici (mešan sistem), Ponikvi (mešan sistem) in v Šentjurju (centralna čistilna naprava - ločen sistem). Izgrajena je tudi čistilna naprava Proseniško (ločen sistem).

(2) Načrtuje se sanacija in dograditev občinskega kanalizacijskega omrežja v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda Občine Šentjur (glede na spremembe tega dokumenta so v okviru splošnih ciljev možne tudi spremembe načrtovanega omrežja), in sicer:

- dograditev kanalizacijskega omrežja na mestnem območju Šentjurja (vključno z naselji Hruševec, Krajnčica, Šibenik in Vrbno);

- sanacija (izvedba ločenega sistema) obstoječega omrežja, razširitev centralnega omrežja širšega mestnega območja Šentjurja do naselij Bezovje pri Šentjurju, Botričnica, Črnolica, Dole, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno, Hotunje, Podgrad, Ponikva, Primož pri Šentjurju, Rifnik, Stopče, Tratna pri Grobelnem in Trnovec pri Dramljah (delno že izvedeno);

- dograditev kanalizacijskega omrežja na območju Planine pri Sevnici;

- dograditev kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo na območju Loke pri Žusmu;

- dograditev kanalizacijskega omrežja na območju Dramelj in Proseniškega;

- izgradnja lokalnih omrežij z malimi čistilnimi napravami v drugih strnjenih naseljih glede na prostorske in tehnične možnosti.

(3) Povsod, kjer je to tehnično možno, je predvidena ureditev ločenega sistema odvajanja odpadnih voda (padavinske vode se odvajajo ločeno od ostalih odpadnih voda).

(4) V zaselkih ter v okviru posameznih obstoječih kmetij in skupin stanovanjskih hiš, kjer priključitev na čistilne naprave ekonomsko ni upravičena, je možno uvajati čiščenje odpadne vode z biološkimi čistilnimi napravami za manjše skupine objektov ali individualne objekte. Predvidi se ureditev čistilnih naprav in čistilnih naprav pod 50 populacijskih enot, pri čemer je potrebno izdelati program izgradnje in zagotoviti vire financiranja.

II/3.4.3. Ravnanje z odpadki

19. člen

Komunalni in nevarni odpadki z območja občine se odvažajo v Regijski center za ravnanje z odpadki Celje v Bukovžlaku (del površin centra sega tudi v območje Občine Šentjur). Občina je vključena v sistem ločenega zbiranja odpadkov, pri čemer pa je potrebno izboljšati pokritost ozemlja občine (zlasti mesta Šentjur in drugih urbanih naselij) z ekološkimi otoki. Povečati je treba tudi število gospodinjstev in drugih uporabnikov vključenih v organiziran odvoz odpadkov.

II/3.5. Pokopališča

20. člen

V smislu zagotavljanja celovite oskrbe prebivalstva z nujnimi dejavnostmi je v občini opredeljenih več manjših območij pokopališč, ki so razporejena po posameznih središčih in drugih nosilnih naseljih. Za osrednje občinsko pokopališče v Šentjurju je v skladu s potrebami predvidena širitev. Nove površine se dolgoročno zagotavljajo tudi na pokopališčih v Dramljah in na Ponikvi.

II/4. Okvirna območja naselij in okvirna območja razpršene poselitve

21. člen

(1) Na območju občine so opredeljena naslednja območja naselij (v oklepaju je navedena oznaka posameznega območja): Bezovje pri Šentjurju (BŠ), Bobovo pri Ponikvi (BP-A, BP-B), Boletina (BO-A, BO-B), Brdo (BR), Brezje ob Slomu (BS), Cerovec (CE-A, CE-B, CE-C), Črnolica (ČR), Dobje pri Lesičnem (DJ-A, DJ-B), Dobrina (DO-A, DO-B, DO-C), Dole (DL), Dolga Gora (DG-A, DG-B, DG-C, DG-D, DG-E, DG-F, DG-G), Doropolje (DE-A, DE-B), Dramlje (DR-A, DR-B, DR-C), Golobinjek pri Planini (GP), Gorica pri Slivnici (GO-A, GO-B, GO-C), Goričica (GR-A, GR-B, GR-C), Grobelno (GB-A, GB-B, GB-C), Hotunje (HO-A, HO-B), Hrastje (HR-A, HR-B), Jakob pri Šentjurju (JŠ), Jarmovec (JA-A, JA-B), Javorje (JV-A, JV-B), Jazbine (JB), Kalobje (KA), Kameno (KM-A, KM-B, KM-C), Kostrivnica (KO), Košnica (KŠ), Krajnčica (KR-A, KR-B, KR-C, KR-D), Krivica (KI), Laze pri Dramljah (LD-A, LD-B), Loka pri Žusmu (LŽ-A, LŽ-B), Lokarje (LO), Loke pri Planini (LP), Lopaca (LA-A, LA-B), Lutrje (LU-A, LU-B, LU-C), Marija Dobje (MD-A, MD-B, MD-C), Okrog (OK), Paridol (PA-A, PA-B), Planina pri Sevnici (PL), Planinca (PN), Planinska vas (PS), Planinski Vrh (PI), Podgaj (PG-A, PG-B, PG-C), Podgrad (PD-A, PD-B), Podpeč nad Marofom (PM), Podpeč pri Šentvidu (PP), Podvine (PV), Ponikva (PO), Ponkvica (PK), Prapretno (PT), Primož pri Šentjurju (PŽ-A, PŽ-B, PŽ-C, PŽ-D), Proseniško (PR-A, PR-B, PR-C, PR-D), Rakitovec (RA-A, RA-B), Razbor (RZ-A, RZ-B), Repno (RE-A, RE-B), Slatina pri Ponikvi (SP), Slivnica pri Celju (SC-A, SC-B), Spodnje Slemene (SS), Srževica (SR-A, SR-B), Stopče (ST-A, ST-B), Straška Gorca (SG), Straža na Gori (SA), Svetelka (SV-A, SV-B), Šentjur (ŠE-A, ŠE-B, ŠE-C), Šentvid pri Planini (ŠP), Tajhte (TA), Tratna ob Voglajni (TV), Tratna pri Grobelnem (TG-A, TG-B), Trnovec pri Dramljah (TD), Uniše (UN), Visoče (VI-A, VI-B, VI-C, VI-D, VI-E), Vodice pri Kalobju (VK), Vodruž (VO-A, VO-B, VO-C), Voduce (VD-A, VD-B), Vodule (VO-A, VO-B, VO-C), Voglajna (VG-A, VG-B), Vrbno (VR-A, VR-B), Zagaj pri Ponikvi (ZP-A, ZP-B, ZP-C, ZP-D, ZP-E, ZP-F, ZP-G), Zalog pod Uršulo (ZU), Zgornje Slemene (ZG), Zlateče pri Šentjurju (ZŠ-A, ZŠ-B) in Žegar (ŽE-A, ŽE-B).

(2) Značilnosti avtohtonega poselitvenega vzorca so v veliki meri pripomogle k temu, da se na ozemlju Občine Šentjur niso oblikovala območja razpršene gradnje.

(3) Okvirna območja razpršene poselitve vključujejo območja razloženih naselij, manjših zaselkov, samotnih kmetij, posameznih domačij ali stavb.

(4) Okvirna območja naselij in okvirna območja razpršene poselitve so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 kartografskega dela.

II/5. Usmeritve za prostorski razvoj

II/5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

II/5.1.1. Razvoj naselij

II/5.1.1.1. Notranji razvoj in prenova

22. člen

(1) Pri notranjem razvoju naselij se zagotavlja kvalitetne bivanjske pogoje z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji ter z ustrezno podporo na področju družbene in gospodarske javne infrastrukture.

(2) Glede na vlogo in pomen naselij ter možnost izpolnjevanja kriterijev iz točke (1) tega člena se prednostno izkorišča površine za notranji razvoj na območju mesta Šentjur ter v naseljih Dobrina, Dole, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Grobelno, Hotunje, Kalobje, Loka pri Žusmu, Lokarje, Lopaca, Planina pri Sevnici, Ponikva, Proseniško, Stopče, Šentvid pri Planini in Trnovec pri Dramljah. Glede na razpoložljivost in razvojne potrebe se ustrezno razvija tudi proste površine v drugih naseljih.

(3) Posebna pozornost se prenovi namenja na območju mesta Šentjur. Izvedba celovite prenove je predvidena na območju novega mestnega jedra s poudarkom na sanaciji degradiranega industrijskega območja na južnem robu (severni del obstoječe industrijske cone se preoblikuje v osrednje mestne površine). Celovito se prenavlja tudi kompleks Šolskega centra Šentjur. Delna prenova se prednostno izvaja na območju starega trškega jedra ob cerkvi Sv. Jurija, severnega dela novega mestnega jedra, v poslovnih in gospodarskih conah v južnem delu območja mesta ter stanovanjskih območjih na robu mestnega jedra.

(4) Delno se prenavlja jedra Ponikve, Gorice pri Slivnici in Planine pri Sevnici (vključno z ureditvijo gradu Planina) ter kompleks graščine Blagovna. Predvidena je predvsem izboljšava prostorsko-oblikovalskih, funkcionalnih in gospodarskih razmer. Pri tem se posebna pozornost posveča prenovi kulturne dediščine in druge stavbne dediščine, ki oblikuje značilno podobo posameznih naselij ali širših območij.

(5) Prednostna območja notranjega razvoja in prenove so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 4 kartografskega dela.

II/5.1.1.2. Širitve

23. člen

(1) Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo, intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij ter z načrtnim usmerjanjem v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v območja naselij. Za strateška razvojna območja občine je predvidena etapna realizacija. Prva etapa predstavlja območja kratkoročnega razvoja, ki jih je za zagotavljanje ustreznih pogojev za razvoj občine potrebno aktivirati takoj. Nadaljnje etape predstavljajo območja, rezervirana za potrebe dolgoročnega razvoja (pretežno gre za območja razvoja gospodarske javne infrastrukture in posameznih središč, ki so kot taka opredeljena v urbanističnih načrtih).

(2) Nova območja za pozidavo se v skladu s potrebami in cilji prostorskega razvoja praviloma načrtuje na območjih, kjer je možno ustvariti primerno bivalno okolje ter zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo (vključno s prometno dostopnostjo in bližino postajališč javnega potniškega prometa), oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri ohranjati naravno okolje in prepoznavno podobo naselij ter upoštevati značilnosti obstoječe pozidave.

(3) Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo, gradnjo družbene infrastrukture ter za športnorekreacijske, poslovne, oskrbne in storitvene dejavnosti se prvenstveno določajo na območju posameznih središč in manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru. Stanovanjska gradnja se umešča tudi v druga strnjena naselja ter v podeželska območja v funkciji ohranjanja poselitve.

(4) Širitve za potrebe gospodarstva in spremljajočih poslovnih dejavnosti se locirajo v bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih con ter pomembnejših prometnic, kjer je možno zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo, zlasti povezave z lokalnim in regionalnim prometnim omrežjem.

(5) Turistična in športnorekreacijska infrastruktura se umešča v posamezna središča in manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru, v minimalnem obsegu pa tudi v druga naselja. Poseben poudarek na ohranjanju in razvoju turističnih ter športnorekreacijskih dejavnosti je na osrednjih območjih za razvoj turizma in rekreacije (Slivniško jezero, Dobrina, Ponikva).

(6) V manjšem obsegu se z zaokrožitvami in zapolnitvami obstoječih površin širijo tudi druga naselja v občini.

(7) Na območjih, ki so zaradi različnih omejitev v prostoru manj primerna za gradnjo (neugodna konfiguracija terena, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ipd.), se stavbna zemljišča vračajo v primarno (gozdno oziroma kmetijsko) rabo in nadomeščajo na lokacijah, ki so bolj primerne za poselitev.

(8) Prednostna območja širitve naselij so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 4 kartografskega dela.

II/5.1.2. Razvoj dejavnosti po naseljih

II/5.1.2.1. Stanovanjska gradnja

24. člen

(1) Stanovanjska gradnja se prednostno usmerja v območja strnjene gradnje z ugodnejšimi pogoji glede danosti v prostoru, infrastrukturne opremljenosti, opremljenosti središč ipd.

(2) Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo in intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij, nova območja za stanovanjsko gradnjo pa se odpirajo predvsem na širšem območju mesta, območju posameznih središč in manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru ter njihovi neposredni okolici.

(3) V manjših podeželskih naseljih se stanovanjska gradnja razvija predvsem v funkciji ohranjanja poseljenosti.

(4) Počitniške hiše se kot dopolnitev turističnih dejavnosti (predvsem kot dopolnilno gradnjo) usmerja na območja, namenjena razvoju turizma, vinorodna in druga podeželska območja.

II/5.1.2.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti

25. člen

(1) Poslovne in proizvodne dejavnosti se ohranjajo in prednostno razvijajo z aktiviranjem obstoječe industrijske cone Šentjur, ki predstavlja osrednje gospodarsko in zaposlitveno središče občine.

(2) Površine za razvoj manjših proizvodnih in obrtnih dejavnosti ter še posebej storitvenih dejavnosti se zagotavljajo z delno prenovo in intenziviranjem rabe ter širitvijo poslovnih in gospodarskih con ob pomembnejših prometnicah v južnem delu območja mesta Šentjur. Pri tem je poudarek zlasti na razvoju območja ob navezovalni cesti z optimalnimi povezavami z občinskim in regionalnim prometnim omrežjem ter industrijsko cono.

(3) Ohranjata in nadalje razvijata se tudi obstoječi gospodarski coni v Loki pri Žusmu in na Planini pri Sevnici.

(4) Nove gospodarske cone se oblikujejo na lokacijah ob pomembnejši prometni infrastrukturi v bližini posameznih središč (v Dramljah ob priključku načrtovane navezovalne ceste Dramlje-Šentjur na avtocesto, v Hotunjah ob železniški postaji, dolgoročno pa se preuči tudi možnost razvoja drugih lokacij ob navezovalni cesti Dramlje-Šentjur).

II/5.1.2.3. Centralne dejavnosti

26. člen

(1) Osnovne oskrbne, storitvene in ostale centralne dejavnosti se razporejajo v skladu z omrežjem naselij, kot je določeno v poglavju II/2.2. tega odloka, s čimer se zagotavlja enakomerna dostopnost centralnih (zlasti izobraževalnih) dejavnosti na celotnem ozemlju občine.

(2) Ključne izobraževalne, zdravstvene, kulturne, upravne in druge dejavnosti se ohranjajo in nadalje razvijajo v mestu Šentjur. Poseben poudarek je na razvoju izobraževalnih programov v okviru Šolskega centra Šentjur, izboljšuje pa se tudi omrežje kulturnih ustanov (izgradnja večnamenske dvorane) ter otroškega varstva (vzpostavitev mreže vrtcev, ki zagotavlja enakomerno dostopnost na območju mesta).

(3) Nadaljnji razvoj centralnih dejavnosti se omogoča tudi v ostalih središčih in manjših nosilnih naseljih v lokalnem prostoru. Pri tem je poseben poudarek na razvoju kulturnih in izobraževalnih dejavnosti.

(4) V ostalih naseljih se družbena infrastruktura ohranja v obstoječem obsegu, spodbuja pa se nadaljnji razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti, zlasti v navezavi na razvoj turizma.

II/5.1.2.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem

27. člen

(1) Območje Slivniškega jezera se ob upoštevanju primarne funkcije zagotavljanja poplavne varnosti celostno razvija kot turistično in športnorekreacijsko (vezano predvsem na vodne in obvodne športe in rekreacijo) središče občine. Razvoj območja je podrobno opisan v poglavju II/4.2.1.4.

(2) Razvoj turističnih dejavnosti se načrtuje tudi na območju Dobrine, kjer se ob termalnem vrelcu oblikuje zdraviliški center, na območju Ponikve in Planine pri Sevnici.

(3) Posebna pozornost se posveča razvoju turizma v naselbinskih jedrih, zlasti v naseljih z večjim deležem ohranjene kulturne dediščine (Šentjur, Planina pri Sevnici, Ponikva itn.). Posamezna središča in manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru se bodo v turistično ponudbo vključevala tudi s podporno infrastrukturo.

(4) Kot dopolnilna dejavnost se turistična (gostišča s turističnimi ležišči, turistični penzioni ipd.) in športnorekreacijska ponudba razvija na celotnem podeželskem območju občine, pri čemer je poseben poudarek na nadaljnjem razvoju vinogradniških območij ter na vključevanju območij ohranjene narave in kulturne dediščine v turistično ponudbo.

(5) Kot osrednji športnorekreacijski center v občini se ohranja in nadalje razvija Šporni park Šentjur. Športnorekreacijsko ponudbo na območju mesta Šentjur se dopolnjuje z izgradnjo večnamenske športne in prireditvene dvorane v bližini Šolskega centra Šentjur.

(6) Občinskega pomena so tudi večnamenski športni poligon Resevna, konjeniška maneža Blagovna in strelišče Vezovje. Ti objekti se ohranjajo ter vključujejo v športnorekreacijsko ponudbo v občini.

(7) Športnorekreacijska ponudba se ohranja in nadalje razvija na obstoječih lokacijah v vseh središčih in manjših nosilnih naseljih v lokalnem prostoru ter v manjšem obsegu tudi v drugih naseljih. V mestu Šentjur in drugih večjih naseljih se zagotavlja enakomerno pokritost območij šol, vrtcev, mestnih parkov ter obstoječih in novih stanovanjskih sosesk z manjšimi otroškimi igrišči.

II/5.1.3. Območja razpršene poselitve

28. člen

(1) Zaradi konfiguracije terena, ki večinoma ne omogoča oblikovanja strnjenih območij pozidave, predstavlja razpršena poselitev prevladujoč poselitveni vzorec na pretežno podeželskih predelih občine in pomemben gradnik identitete občinskega prostora.

(2) Območja razpršene poselitve se razvijajo predvsem za potrebe ohranjanja primarnih dejavnosti, značilne poseljenosti območja in podobe kulturne krajine. Obstoječa območja razpršene poselitve se ohranjajo ter razvijajo s prenovo in minimalnimi posegi v prostor, izjemoma pa se oblikujejo tudi nove površine, pri čemer je potrebno ohranjati oziroma ustvarjati prepoznaven red v prostoru in zagotoviti racionalno prostorsko organizacijo dejavnosti.

II/5.1.4. Urbanistično oblikovanje naselij

29. člen

(1) Ohranja se kvalitetne tipološke značilnosti arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja ter prepoznavnost občinskega prostora.

(2) Glede na prostorske, oblikovne in funkcijske značilnosti ter načrtovano intenziteto razvoja se občinski prostor deli na več območij:

(2.1) Kot območje intenzivnejšega razvoja poselitve se opredeljuje ožje mestno območje Šentjurja. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so:

- značilna urbana in suburbana pozidava mesta in predmestja;

- s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave;

- ohranja in prenavlja se Zgornji trg s cerkvijo Sv. Jurija (prilagoditev posegov v okolici značilnostim dediščine, ohranjanje prepoznavne lege v prostoru oziroma krajini glede na reliefne značilnosti, poti itd., ohranjanje odnosov med naseljem in okolico);

- prenavljajo se degradirana urbana območja (območje ob glavni cesti zahodno od jedra, kompleks Šolskega centra Šentjur, severni del obstoječe industrijske cone, ki se integrira v mestno jedro);

- posebna pozornost se posveča ohranjanju ter prenovi naselbinske (staro jedro Šentjurja) in druge dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim dediščine, ohranjanje prepoznavne lege v prostoru oziroma krajini glede na reliefne značilnosti, poti itd., ohranjanje odnosov med naseljem in okolico);

- ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), zlasti maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami, zlasti ob vstopih v naselje (cerkvi Sv. Jurija v starem jedru in Sv. Marije v Botričnici, objekt kmetijske šole v Bezovju, Rifnik, cerkev Sv. Ahaca v Stopčah in cerkev Sv. Rozalije v Zlatečah ter drugi objekti kulturne dediščine, ki so prostorsko izpostavljeni);

- območja ob Voglajni (z ustrezno vključitvijo oziroma predstavitvijo kvalitetnih prvin narave, zaradi katerih ima reka poseben naravovarstveni status), Pešnici in Kozarici se oblikujejo kot zelene osi naselja (tudi v navezavi na širše območje Slivniškega jezera);

- kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja naravne in druge meje rasti, zlasti na območjih kulturne dediščine ter drugih območjih s prepoznavno podobo, kot so robovi naselij z zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki);

- kot zelene cezure med ožjim mestnim območjem in primestnimi naselji (del Vrbnega, Stopče, del Lokarja in Črnolice) se ohranjajo pasovi kmetijskih in gozdnih površin;

- kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja gozdnate reliefne robove ob naselju.

(2.2) Kot območje zmernega do intenzivnejšega razvoja poselitve se opredeljuje območji širšega mestnega prostora Šentjurja in Planine pri Sevnici, pri čemer se razvoj primarno usmerja na območje posameznih središč in manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje teh območij so:

- značilna centralna naselja ter gručaste in razpotegnjene oziroma obcestne vasi (lahko z gručastimi jedri), v jedrih so pogosto dominante;

- s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave;

- posebna pozornost se posveča ohranjanju ter prenovi naselbinske (jedra Planine pri Sevnici, Ponikve in Laz pri Dramljah itn.) in druge dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim dediščine, ohranjanje prepoznavne lege v prostoru oziroma krajini glede na reliefne značilnosti, poti itd., ohranjanje odnosov med naseljem in okolico);

- ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), zlasti maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (cerkve na Ponikvi, v Dramljah, Primožu pri Šentjurju, Stopčah in Gorici pri Slivnici, gradova Planina in Rifnik ter graščini Planina in Blagovna ter drugi objekti kulturne dediščine, ki so prostorsko izpostavljeni);

- kjer prostor to omogoča, se oblikujejo zelene površine ob vodotokih;

- kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja naravne in druge meje rasti, zlasti na območjih kulturne dediščine ter drugih območjih s prepoznavno podobo, kot so robovi naselij z zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki);

- ohranjajo in oblikujejo se pasovi kmetijskih površin kot zelene cezure med posameznimi naselji (zlasti med naselji Proseniško, Goričica, Dole, Primož pri Šentjurju, Kameno in Hotunje, Dole in Trnovec pri Dramljah, Ponikva in Hotunje ter Dramlje, Laze pri Dramljah in Svetelka);

- kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja naravne robove (robovi ravninskih gozdov, gozdnat reliefni rob ob naseljih na prehodu v hriboviti del občine ipd.) ob naseljih.

(2.3) Kot območje ohranjanja poselitve se opredeljujejo vinorodna območja severnega in osrednjega dela občine ter južni hriboviti del občine (razen območja Planine pri Sevnici), pri čemer se razvoj primarno usmerja na območje posameznih središč in manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje teh območij so:

- značilna razpršena poselitev z manjšimi poselitvenimi jedri (zaselki) in samotnimi kmetijami, izjemoma se pojavljajo tudi gručaste vasi;

- z manjšimi širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave;

- prednostno se ohranja značilna podoba naravne in kulturne krajine (vinske gorice);

- pri vedutno izpostavljenih vaseh se ohranjajo značilna prostorska razmerja (raščenost naselja glede na topografske značilnosti terena, silhueta naselbinskega telesa, dominante);

- posebna pozornost se posveča ohranjanju ter prenovi naselbinske (jedra Slivnice pri Celju, Javorja, Razbora, Vodruža itn.) in druge dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim dediščine, ohranjanje prepoznavne lege v prostoru oziroma krajini glede na reliefne značilnosti, poti itd., ohranjanje odnosov med naseljem in okolico);

- ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru, zlasti maksimalni horizontalni in višinski gabariti ter dominante (cerkve v Mariji Dobje, Vodulah, Unišah, Jakobu pri Šentjurju, Kalobju, Slivnici pri Celju, Javorju, Bukovju pri Slivnici, Dobrini, Lopaci, Dobju pri Lesičnem, Planinski vasi in Šentvidu pri Planini, kapela v Podlogu pod Bohorjem ter drugi objekti kulturne dediščine, ki so prostorsko izpostavljeni);

- prednostno se ohranja značilna podoba naravne in kulturne krajine ob naseljih;

- kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja naravne in druge meje rasti, zlasti na območjih kulturne dediščine ter drugih območjih s prepoznavno podobo, kot so robovi naselij z zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki).

(3) Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 3 kartografskega dela.

II/5.2. Usmeritve za razvoj v krajini

II/5.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

30. člen

(1) Podeželski prostor se razvija kot večnamenski prostor, v katerem se prepletajo primarne dejavnosti z rekreacijskimi in drugimi združljivimi rabami. Ohranjajo se potenciali in kvaliteta naravnih virov, biotska raznovrstnost, območja ohranjene narave ter kulturna dediščina.

(2) Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 5 kartografskega dela.

II/5.2.1.1. Kmetijstvo

31. člen

(1) Na obstoječi lokaciji se zagotavlja možnosti za širitev dejavnosti Šolskega centra Šentjur, ki se s svojimi izobraževalnimi, raziskovalnimi in drugimi programi razvija kot nosilec razvoja kmetijske dejavnosti v regiji.

(2) Da bi se vzdrževala podoba kulturne krajine in hkrati ohranile značilne dejavnosti ter poseljenost, se ob naseljih hribovitega dela ter vinorodnih območjih severnega in osrednjega dela občine spodbuja razvoj ekološko usmerjenih kmetijskih dejavnosti. Zagotavlja se možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti s posebnim poudarkom na razvoju turizma na podeželju v navezavi na potenciale naravnega in kulturnega okolja ter lokalno tradicijo (turizem na kmetijah, izletniški turizem, šport in rekreacija, tematske poti ipd.). Posebna pozornost se posveča ohranjanju obstoječih vinogradniških območij (v severnem in osrednjem ter v manjši meri južnem delu občine) in njihovi medsebojni povezanosti ter vključenosti v turistično ponudbo na nivoju regije (vinske turistične ceste).

(3) Intenzivno kmetijstvo se ohranja in razvija na strnjenih kmetijskih zemljiščih z največjim pridelovalnim potencialom predvsem v severovzhodnem (sadjarstvo na širšem območju Ponikve) in deloma v osrednjem delu občine.

II/5.2.1.2. Gozdarstvo

32. člen

(1) Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti v hribovitem delu občine se območja gozdov pretežno vzdržuje v obstoječem obsegu in preprečuje pogozdovanje kmetijskih površin. Pridobivanje lesa se spodbuja povsod, kjer je to možno glede na naravne danosti in hkrati ni v nasprotju z varstvom drugih virov, pri čemer se teži k čim bolj sonaravnim oblikam gospodarjenja z gozdom.

(2) Kot območja z večjim lesnoproizvodnim potencialom se intenzivnejši gospodarski rabi namenjajo večja sklenjena območja gozdov v višje ležečih predelih na južnem robu občine (Bohor, Javorščica, Rudnica). Način rabe teh gozdov mora poleg ekonomske in tehnološke učinkovitosti upoštevati tudi kvalitetne naravne in kulturne prvine območja.

(3) Spodbuja se raba lesa kot obnovljivega vira energije.

(4) Gozdove, ki imajo velik krajinski, ekološki, kulturni ali rekreativni pomen (gozdovi ob Slivniškem jezeru in drugih površinskih vodah, gozdovi ob robovih naselij, zlasti na širšem mestnem območju Šentjurja), se v čim večji meri ohranja in povezuje z zelenimi sistemi v naseljih in širšem prostoru s sonaravnimi oblikami rekreacijske rabe. V ta namen se posamezna območja gozdov dodatno varuje kot gozdove s posebnim pomenom.

(5) Ravninske gozdove, skupine dreves ali posamična drevesa v kmetijski krajini se kot pomembne prvine biotske pestrosti in kulturne krajine v čim večji meri ohranja.

II/5.2.1.3. Vode

33. člen

(1) Vodotoke in vodne površine se s primernimi rabami, ki ohranjajo in nadgrajujejo njihov ekološki, krajinski in doživljajski pomen, povezuje z zelenimi sistemi naselij in širših območij. Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča se načrtuje tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se ohranja vodne vire in omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda ter ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.

(2) Slivniško jezero se prednostno razvija v funkciji zagotavljanja poplavne varnosti Voglajne ter kot športnorekreacijsko in turistično središče občine (razvoj območja je podrobneje opisan v poglavjih II/4.1.3.4. in II/4.2.1.4. tega odloka). Dopušča se tudi raba pregrade za potrebe pridobivanja električne energije, pri čemer pa mora biti le-ta podrejena primarnim funkcijam. Razmerja med posameznimi rabami in ekološkimi zahtevami (minimalni pretok) ter način obratovanja pregrade je potrebno opredeliti v posebnem pravilniku, ki mora vsebovati tudi določila o rednem monitoringu.

(3) V turistično in športnorekreacijsko ponudbo se lahko vključujejo tudi drugi vodni in obvodni ambienti, zlasti površinske vode, za katere je značilna visoka stopnja ohranjenosti naravnih prvin kot so Voglajna, Drameljski in Zagajski potok ter ribniki na Blagovni.

(4) Obvodne poteze v naseljih se uredijo kot zelene osi z rekreacijskimi potmi in drugimi ureditvami na ključnih točkah (prehodi - brvi, dostopi do vode, manjši športnorekreacijski objekti, informacijske table ipd.). V primeru, da rekreacijska raba ni možna, se vodne površine in vodotoki vključujejo v zelene sisteme naselij predvsem kot kvalitetni prostorski ambienti.

II/5.2.1.4. Turizem in rekreacija

34. člen

(1) Turizmu in rekreaciji (vezano predvsem na vodne in obvodne športe in rekreacijo) se ob upoštevanju primarne funkcije zagotavljanja poplavne varnosti prednostno namenja območje Slivniškega jezera. Razvoj se primarno usmerja v obstoječe programske fokuse (območja Ribiškega doma in Ramne ter ribogojnice), podporne dejavnosti pa se umešča tudi v naselja, ki ležijo v bližini jezera (Rakitovec, Tratna ob Voglajni, Drobinsko, Javorje in Gorica pri Slivnici kot lokalno središče). Dolgoročno se aktivirajo tudi novi fokusi, primerni za razvoj kompatibilnih dejavnosti. Poseben poudarek pri razvoju območja se posveča oblikovanju krožnih povezav (pešpoti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.) okoli jezera ter njihovim navezavam na športni park v Gorici pri Slivnici ter ostalo turistično in športnorekreacijsko infrastrukturo v občini in regiji. V razvoj območja se s primernimi rabami vključuje tudi kvalitetne prvine narave (opazovalnice za ptice, tematske poti ipd.).

(2) V manjši meri se rekreaciji namenjajo tudi druga območja atraktivne naravne krajine ob vodotokih (Voglajna, Drameljski in Zagajski potok) in vodnih površinah (ribniki na območju Blagovne, Dramelj in Ponikve).

(3) Vezano na naravne vire in še posebej na kvalitetne prvine ohranjene narave (Bohor, rastišče velikonočnice, obrobje Kozjanskega) se turizem razvija na celotnem podeželskem območju občine. V krajini se vzpostavlja minimalna turistična infrastruktura - pešpoti, jahalne poti, kolesarske steze, različne tematske poti ipd. (gl. tudi poglavje II/3.1.4.). Turistična in rekreacijska območja v krajini se navezuje na naselja kot nosilce razvoja turizma.

II/5.2.1.5. Mineralne surovine

35. člen

(1) Na območju Občine Šentjur je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje tehničnega kamna - dolomita na območju štirih pridobivalnih prostorov (kamnolomi: Hrastje, Zelence, Žamerk ter Žusem). Za kamnoloma Hrastje in Žusem se načrtuje razširitev dejavnosti ter s tem povečanje osnovnega pridobivalnega prostora.

(2) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(3) Na območju občine so nelegalni kopi na sledečih lokacijah: Črnolica, Prapretno - hrib Pašenca, Prapretno - Silovec, dolina potoka Sevnična in pri lovski koči Bohor. Zanje se predvideva ustrezne sanacijske ukrepe (brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), s katerimi se bo izvršila renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa.

II/5.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

36. člen

(1) V skladu z določili poglavja II/2.4. se kot območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora opredeljujejo:

(1.1) naravna in kulturna krajina vinorodnih območij severnega in osrednjega dela občine z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

- struktura in umestitev vinogradov na dominantnih legah v krajini,

- prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (vedutno izpostavljena naselja na slemenih in pobočjih z dominantami - Javorje, Vodule, Bukovje pri Slivnici, jedro Slivnice pri Celju z dvema gručama stavb ob dominantnih cerkvah Sv. Marije in Sv. Janeza Krstnika),

- ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne dediščine (Javorje, Laze pri Dramljah, Razbor, Slivnica pri Celju, Vodruž itn.),

- posamezni kvalitetni objekti lokalne arhitekturne dediščine (zidanice, vinske kleti ipd.),

- kulturna krajina v neposredni okolici vasi;

- vodni in obvodni ambienti ribnikov ter Drameljskega in Zagajskega potoka s številnimi elementi ohranjene narave;

(1.2) širše območje Blagovne z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

- kompleks graščine Blagovna z ribniki (kvalitetni vodni in obvodni ambienti ribnikov s številnimi elementi ohranjene narave),

- cerkev Sv. Rozalije v Zlatečah kot dominanta, ki sooblikuje podobo širše krajine,

- značilni robovi naselij s kozolci med grajenimi strukturami in kulturno krajino v okolici;

(1.3) naravna in kulturna krajina na območju Ponikve z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

- številne kvalitetne prvine ohranjene narave (rastišče velikonočnice na območju Boletine, osameli kras pri Ponikvi),

- trško jedro Ponikve s cerkvijo Sv. Martina na dominantni legi v krajini,

- cerkev Sv. Ožbolta v Unišah kot dominanta, ki sooblikuje podobo širše krajine,

- kulturna krajina v neposredni okolici vasi;

(1.4) območje Rifnika z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

- grad Rifnik kot dominanta, ki sooblikuje podobo širše krajine,

- ohranjeno arheološko najdišče;

(1.5) Zgornji trg v Šentjurju z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

- Zgornji trg kot dominanta, ki sooblikuje podobo širšega prostora,

- ohranjena prvotna arhitekturna in urbanistična zasnova s cerkvijo Sv. Jurija in cerkvijo Sv. Marije v Botričnici;

(1.6) naravna in kulturna krajina južnega hribovitega dela z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

- neokrnjeno naravno okolje s številnimi kvalitetnimi prvinami ohranjene narave (Bohor, obrobje Kozjanskega),

- značilne vedute v krajini (Bohor, pečine nad Šentvidom, Žusem s cerkvama Sv. Valentina in Sv. Jakoba ter linijski niz cerkva, ki povezuje Sv. Križ in Prevorje ter vključuje cerkve Sv. Križa nad Planino pri Sevnici, Sv. Ožbalta v Dobju pri Lesičnem, Sv. Nikolaja v Planinski vasi in Sv. Ane v Lopaci),

- kulturna krajina v neposredni okolici vasi,

- jedro Planine pri Sevnici s cerkvijo Sv. Marjete in grajskim kompleksom,

- ohranjeno vaško jedro Šentvida pri Planini z dominantno cerkvijo Sv. Vida.

(2) Ohranjanje in razvoj prepoznavnih kvalitet se zagotavlja predvsem z:

- ohranjanjem poseljenosti podeželskih območij in spodbujanjem razvoja primarnih dejavnosti v obsegu, ki zagotavlja ohranitev značilne podobe kulturne krajine,

- vključevanjem območij prepoznavnih kvalitet v turistično ponudbo (gl. tudi poglavja II/3.1.4., II/4.1.3.4. in II/4.2.1.4.),

- omejevanjem dejavnosti na območjih posebnih naravnih kvalitet (zagotovi se le minimalna športnorekreacijska in informacijska infrastruktura kot so informacijske table, tematske poti ipd.),

- oblikovno in funkcionalno prenovo naselbinskih jeder ter kompleksov gradu Planina in graščine Blagovna.

(3) Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listih 1 in 5 kartografskega dela.

II/5.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

37. člen

(1) Glede nevarnosti pojavljanja naravnih nesreč je občina med srednje ogroženimi, glede nevarnosti pojavljanja drugih nesreč pa med manj ogroženimi v državi. Večje probleme predstavljata predvsem nestabilnost terena in poplavna varnost. Glede na stopnjo ogroženosti je bilo ozemlje občine na podlagi posebne strokovne podlage razdeljeno v štiri razrede:

(1.1) Med najbolj ogrožena območja se uvrščajo območje severno od Dramelj, območja severno od Šentjurja, južni del občine in poplavno območje v južnem delu Šentjurja.

(1.2) V drugo stopnjo ogroženosti se uvrščajo območja manjše ogroženosti z vidika poplav in plazovitosti, vendar z večjo potresno nevarnostjo, ki zavzemajo večji del ozemlja občine.

(1.3) Tretji razred predstavljajo potresno ogrožena območja, na katerih ni nevarnosti poplav ali plazov.

(1.4) Redkeje poseljena gozdnata območja na stabilnem terenu so ocenjena kot območja z najnižjo stopnjo ogroženosti.

(2) Kot območje ogroženosti zaradi porušitve visoke pregrade se opredeljuje območje pod pregrado Tratna (Slivniško jezero).

(3) Dejavnosti se umešča v prostor izven ogroženih območij. V primeru, da to ni možno, je potrebno pri načrtovanju predvideti ustrezne celovite omilitvene ukrepe ter upoštevati druge omejitve in pogoje, ki jih za posamezna ogrožena območja določa veljavna zakonodaja.

(4) Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti (predvsem na odmaknjenih legah v skrajnem severnem in južnem ter izjemoma tudi v osrednjem delu občine), se prepušča naravni dinamiki.

(5) Na širšem mestnem območju Šentjurja, ki je bolj privlačno za razvoj dejavnosti in poselitve, se posebna pozornost posveča zagotavljanju poplavne varnosti območij ob Voglajni s pritoki. V ta namen se s pravilnikom ustrezno uredi režim upravljanja z obstoječo pregrado Tratna in pripadajočim akumulacijskim jezerom (Slivniško jezero), pri čemer je potrebno posebno pozornost posvetiti tudi sekundarnim rabam jezera (turizem, športnorekreacijske dejavnosti itn.). Zagotavlja se celovit sistem protipoplavnih ukrepov vključno z ureditvijo dveh suhih zadrževalnikov (Črnolica na Voglajni, ki se ureja v okviru projekta izgradnje navezovalne ceste Dramlje-Šentjur in Lokarje na Pešnici).

(6) V predelih, ki jih ogrožajo plazovi, se posege omejuje oziroma se izvaja ustrezne ukrepe za preprečevanje neugodnih vplivov na stabilnost tal.

(7) Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v pristojnosti lokalne skupnosti. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ima Občina Šentjur opredeljeno v naslednjih elaboratih:

- načrt zaščite in reševanja ob potresu,

- načrt zaščite in reševanja pred požarom - operativni načrt Gasilske zveze Šentjur,

- načrt zaščite in reševanja ob poplavah,

- načrt zaščite in reševanja ob cestnih in železniških nesrečah ter drugih nesrečah v prometu,

- načrt zaščite in reševanja ob porušitvi vodne pregrade Tratna,

- načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči,

- načrt zaklanjanja,

- druge načrte, ki se izdelajo glede na veljavno oceno ogroženosti.

(8) Občina ima v sklopu organizacije zaščite in reševanja na razpolago:

- večje število objektov, kjer je možna začasna nastanitev ogroženih prebivalcev (gasilski in kulturni domovi, lovske koče, hotel Žonta, turistične kmetije ter osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, Hruševec Šentjur, Dramlje, Blaža Kocena Ponikva, Slivnica pri Celju, Planina pri Sevnici in podružnične osnovne šole Blagovna, Kalobje, Loka pri Žusmu in Prevorje);

- 2 lokaciji za postavitev zasilnih bivališč (rezervno nogometno igrišče in nogometni stadion Šentjur);

- površine za pokop na pokopališčih v/na Dobju, Dramljah, Planini pri Sevnici, Ponikvi, Prevorju, Slivnici, Šentjurju, Šentvidu pri Planini in Žamerku;

- površine za deponijo ruševin in kontaminiranih odpadkov v sklopu deponije Bukovžlak.

II/5.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

38. člen

(1) Obstoječa stavbna zemljišča se načeloma ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in razvoj v krajini. Nova stavbna zemljišča se zagotavljajo v skladu z določili poglavja II/4.1. ter za potrebe izgradnje in rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture.

(2) Gozdna in kmetijska zemljišča se zmanjšujejo na račun širitve stavbnih in drugih zemljišč. Nova kmetijska ali gozdna zemljišča opredeljujejo na robovih naselij, kjer se zaradi neugodnih pogojev za gradnjo izvzemajo stavbna zemljišča, v primeru sprememb primarne (kmetijske ali gozdne) rabe kadar gre za uskladitev z evidenco dejanske rabe v prostoru, ki jo vodi pristojno ministrstvo, razvoja kmetijske dejavnosti ipd.

(3) Vodna zemljišča se določajo v skladu s področno zakonodajo.

(4) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 6 kartografskega dela.

II/5.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

39. člen

(1) Pri določitvi enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev se upošteva osnovno delitev prostora občine na makroenote in podenote. Izhodišča za delitev so opredeljena v prvih poglavjih tega odloka, ključne značilnosti in razvojne usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati pri določitvi prostorskih izvedbenih pogojev pa so podane tudi v Preglednici 5.

(2) Prostorski izvedbeni pogoji, zlasti tisti, ki se nanašajo na namembnost in vrste posegov v prostor, oblikovanje objektov in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo naj temeljijo na osnovnih značilnostih prostora določenih po posameznih makroenotah in podenotah ter upoštevajo delitev prostora posameznih podenot na naselja in odprti prostor.

(3) Preglednica 5: Členitev občinskega prostora na makroenote in podenote z osnovnimi značilnostmi

+-----------------------------------------------------------------+
|(A) širše mestno območje Šentjurja | (A1) mesto Šentjur          |
|(za ožje območje mesta je izdelan urbanistični načrt)            |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|urbanizirano       |staro jedro|naselja:        |izboljšanje     |
|(mestno) območje   |Šentjurja  |poselitev       |elektro         |
|vodilnega          |(Zgornji   |(bivanje,       |in vodovodnega  |
|naselja v občini   |trg),      |centralne       |omrežja, deloma |
|(vključuje mesto   |Rifnik     |dejavnosti,     |izgradnja       |
|Šentjur ter z      |           |turizem, šport  |kanalizacijskega|
|njim funkcijsko    |           |in rekreacija,  |omrežja         |
|in prostorsko      |           |poslovne        |                |
|povezane dele      |           |in proizvodne   |                |
|naselij Bezovje    |           |dejavnosti)     |                |
|pri Šentjurju,     |           |                |                |
|Botričnica,        |           |                |                |
|Hruševec,          |           +----------------+                |
|Kameno,            |           |odprti prostor: |                |
|Krajnčica,         |           |šport           |                |
|Lokarje,           |           |in rekreacija,  |                |
|Podgrad, Rifnik,   |           |kmetijstvo      |                |
|Šibenik            |           |in gozdarstvo   |                |
|in Vrbno)          |           |                |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(A) širše mestno območje Šentjurja | (A2) severno obrobje        |
|mestnega prostora                                                |
|(za Dramlje, Ponikvo in Proseniško so izdelani urbanistični      |
|načrti)                                                          |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|naselja            |kulturna   |naselja in      |izboljšanje     |
|primestnega        |krajina    |območja         |elektro         |
|prostora           |na območju |razpršene       |in vodovodnega  |
|(centralna,        |Ponikve,   |poselitve:      |omrežja, deloma |
|obcestna in        |kulturna   |poselitev       |izgradnja       |
|gručasta           |krajina    |(bivanje,       |kanalizacijskega|
|pozidava), v       |vinorodnih |turizem, šport  |omrežja         |
|manjši meri        |območij    |in rekreacija   |                |
|razpršena          |severnega  |ter kmetijstvo, |                |
|poselitev          |dela       |v središčih pa  |                |
|                   |občine,    |tudi centralne, |                |
|                   |širše      |manjše          |                |
|                   |območje    |proizvodne      |                |
|                   |Blagovne   |in obrtne       |                |
|                   |           |dejavnosti)     |                |
|                   |           +----------------+                |
|                   |           |odprti prostor: |                |
|                   |           |šport           |                |
|                   |           |in rekreacija,  |                |
|                   |           |kmetijstvo      |                |
|                   |           |in gozdarstvo   |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(A) širše mestno območje Šentjurja | (A3) območje Slivniškega    |
|jezera                                                           |
|(za Gorico pri Slivnici je izdelan urbanistični načrt, za območje|
|Slivniškega jezera je izdelana posebna strokovna podlaga)        |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|turistična in      |/          |naselja in      |izboljšanje     |
|športnorekreacijska|           |območja         |elektro omrežja,|
|infrastruktura,    |           |razpršene       |izgradnja       |
|gručasta naselja   |           |poselitve:      |kanalizacijskega|
|in razpršena       |           |poselitev       |omrežja         |
|poselitev          |           |(bivanje,       |                |
|                   |           |turizem, šport  |                |
|                   |           |in rekreacija   |                |
|                   |           |ter kmetijstvo, |                |
|                   |           |v središčih pa  |                |
|                   |           |tudi centralne  |                |
|                   |           |in manjše       |                |
|                   |           |proizvodne      |                |
|                   |           |dejavnosti)     |                |
|                   |           +----------------+                |
|                   |           |odprti prostor: |                |
|                   |           |šport in        |                |
|                   |           |rekreacija,     |                |
|                   |           |turizem         |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(B) vinorodno območje severnega dela občine | (B1) Drameljske    |
|gorice                                                           |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|gručasta           |naravna in |naselja in      |izboljšanje     |
|podeželska         |kulturna   |območja         |elektro         |
|naselja,           |krajina    |razpršene       |in vodovodnega  |
|prevladujoča       |vinorodnih |poselitve:      |omrežja,        |
|razpršena          |območij    |poselitev       |izgradnja       |
|poselitev          |severnega  |(bivanje        |kanalizacijskega|
|(samotne           |dela občine|in kmetijstvo)  |omrežja         |
|kmetije,           |           |                |                |
|zaselki,           |           |                |                |
|zidanice, vinske   |           +----------------+                |
|kleti ipd.),       |           |odprti prostor: |                |
|osnovna            |           |šport           |                |
|turistična         |           |in rekreacija,  |                |
|oziroma            |           |sonaravno       |                |
|športnorekreacijska|           |(ekološko)      |                |
|infrastruktura     |           |kmetijstvo      |                |
|(tematske in       |           |(vinogradništvo)|                |
|druge pešpoti,     |           |in gozdarstvo   |                |
|planinske poti,    |           |                |                |
|jahalne poti       |           |                |                |
|ipd.)              |           |                |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(B) vinorodno območje severnega dela občine | (B2) območje Dolge |
|Gore                                                             |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|gručasta           |naravna in |naselja in      |izboljšanje     |
|podeželska         |kulturna   |območja         |elektro         |
|naselja,           |krajina    |razpršene       |in vodovodnega  |
|prevladujoča       |vinorodnih |poselitve:      |omrežja,        |
|razpršena          |območij    |poselitev       |izgradnja       |
|poselitev          |severnega  |(bivanje        |kanalizacijskega|
|(samotne           |dela občine|in kmetijstvo, v|omrežja         |
|kmetije,           |           |manjših nosilnih|                |
|zaselki,           |           |naseljih v      |                |
|zidanice, vinske   |           |lokalnem        |                |
|kleti ipd.),       |           |prostoru pa tudi|                |
|osnovna            |           |centralne       |                |
|turistična         |           |dejavnosti,     |                |
|oziroma            |           |šport in        |                |
|športnorekreacijska|           |rekreacija ter  |                |
|infrastruktura     |           |turizem)        |                |
|(tematske in       |           +----------------+                |
|druge pešpoti,     |           |odprti prostor: |                |
|planinske poti,    |           |šport           |                |
|jahalne poti       |           |in rekreacija,  |                |
|ipd.)              |           |sonaravno       |                |
|                   |           |(ekološko)      |                |
|                   |           |kmetijstvo      |                |
|                   |           |(vinogradništvo)|                |
|                   |           |in gozdarstvo   |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(B) vinorodno območje severnega dela občine | (B3) območje       |
|Ponikve                                                          |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|gručasta           |naravna in |naselja in      |izboljšanje     |
|podeželska         |kulturna   |območja         |elektro         |
|naselja,           |krajina na |razpršene       |in vodovodnega  |
|prevladujoča       |območju    |poselitve:      |omrežja,        |
|razpršena          |Ponikve    |poselitev       |izgradnja       |
|poselitev          |           |(bivanje        |kanalizacijskega|
|(samotne           |           |in kmetijstvo)  |omrežja         |
|kmetije,           |           |                |                |
|zaselki,           |           |                |                |
|zidanice, vinske   |           +----------------+                |
|kleti ipd.),       |           |odprti prostor: |                |
|osnovna            |           |šport           |                |
|turistična         |           |in rekreacija,  |                |
|oziroma            |           |sonaravno       |                |
|športnorekreacijska|           |(ekološko)      |                |
|infrastruktura     |           |kmetijstvo      |                |
|(tematske in       |           |(vinogradništvo)|                |
|druge pešpoti,     |           |in gozdarstvo   |                |
|planinske poti,    |           |                |                |
|jahalne poti       |           |                |                |
|ipd.)              |           |                |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(C) vinorodno območje osrednjega dela občine | (C1) južno obrobje|
|mestnega prostora                                                |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|gručasta           |naravna in |naselja in      |izboljšanje     |
|podeželska         |kulturna   |območja         |elektro         |
|naselja,           |krajina    |razpršene       |in vodovodnega  |
|prevladujoča       |vinorodnih |poselitve:      |omrežja,        |
|razpršena          |območij    |poselitev       |izgradnja       |
|poselitev          |osrednjega |(bivanje        |kanalizacijskega|
|(samotne           |dela občine|in kmetijstvo)  |omrežja         |
|kmetije,           |           |                |                |
|zaselki,           |           |                |                |
|zidanice, vinske   |           +----------------+                |
|kleti ipd.),       |           |odprti prostor: |                |
|osnovna            |           |šport           |                |
|turistična         |           |in rekreacija,  |                |
|oziroma            |           |sonaravno       |                |
|športnorekreacijska|           |(ekološko)      |                |
|infrastruktura     |           |kmetijstvo      |                |
|(tematske in       |           |(vinogradništvo)|                |
|druge pešpoti,     |           |in gozdarstvo   |                |
|planinske poti,    |           |                |                |
|jahalne poti       |           |                |                |
|ipd.)              |           |                |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(C) vinorodno območje osrednjega dela občine | (C2) območje      |
|Kalobja                                                          |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|gručasta           |naravna in |naselja in      |izboljšanje     |
|podeželska         |kulturna   |območja         |elektro         |
|naselja,           |krajina    |razpršene       |in vodovodnega  |
|prevladujoča       |vinorodnih |poselitve:      |omrežja,        |
|razpršena          |območij    |poselitev       |izgradnja       |
|poselitev          |osrednjega |(bivanje        |kanalizacijskega|
|(samotne           |dela občine|in kmetijstvo, v|omrežja         |
|kmetije,           |           |središčih pa    |                |
|zaselki,           |           |tudi centralne  |                |
|zidanice, vinske   |           |dejavnosti,     |                |
|kleti ipd.),       |           |šport           |                |
|osnovna            |           |in rekreacija   |                |
|turistična         |           |ter turizem)    |                |
|oziroma            |           +----------------+                |
|športnorekreacijska|           |odprti prostor: |                |
|infrastruktura     |           |šport           |                |
|(tematske in       |           |in rekreacija,  |                |
|druge pešpoti,     |           |sonaravno       |                |
|planinske poti,    |           |(ekološko)      |                |
|jahalne poti       |           |kmetijstvo      |                |
|ipd.)              |           |(vinogradništvo)|                |
|                   |           |in gozdarstvo   |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(C) vinorodno območje osrednjega dela občine | (C3) območje      |
|Slivnice                                                         |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|gručasta           |naravna in |naselja in      |izboljšanje     |
|podeželska         |kulturna   |območja         |elektro in      |
|naselja,           |krajina    |razpršene       |vodovodnega     |
|prevladujoča       |vinorodnih |poselitve:      |omrežja,        |
|razpršena          |območij    |poselitev       |izgradnja       |
|poselitev          |osrednjega |(bivanje in     |kanalizacijskega|
|(samotne           |dela občine|kmetijstvo, v   |omrežja         |
|kmetije,           |           |manjših nosilnih|                |
|zaselki,           |           |naseljih v      |                |
|zidanice, vinske   |           |lokalnem        |                |
|kleti ipd.),       |           |prostoru pa tudi|                |
|osnovna            |           |centralne       |                |
|turistična         |           |dejavnosti,     |                |
|oziroma            |           |šport in        |                |
|športnorekreacijska|           |rekreacija ter  |                |
|infrastruktura     |           |turizem)        |                |
|(tematske in       |           +----------------+                |
|druge pešpoti,     |           |odprti prostor: |                |
|planinske poti,    |           |šport in        |                |
|jahalne poti       |           |rekreacija,     |                |
|ipd.)              |           |sonaravno       |                |
|                   |           |(ekološko)      |                |
|                   |           |kmetijstvo      |                |
|                   |           |(vinogradništvo)|                |
|                   |           |in gozdarstvo   |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(D) hribovito območje južnega dela občine | (D1) območje Planine |
|(za Planino pri Sevnici je izdelan urbanistični načrt)           |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|pretežno           |naravna in |naselja in      |izboljšanje     |
|urbanizirano       |kulturna   |območja         |elektro         |
|območje            |krajina    |razpršene       |in vodovodnega  |
|centralnega        |južnega    |poselitve:      |omrežja, deloma |
|naselja;           |hribovitega|poselitev       |izgradnja       |
|gručasta           |dela       |(bivanje in     |kanalizacijskega|
|podeželska         |           |kmetijstvo, v   |omrežja         |
|naselja,           |           |središčih pa    |                |
|razpršena          |           |tudi centralne  |                |
|poselitev          |           |dejavnosti,     |                |
|(samotne           |           |šport           |                |
|kmetije, zaselki   |           |in rekreacija,  |                |
|ipd.), osnovna     |           |turizem,        |                |
|turistična         |           |poslovne in     |                |
|oziroma            |           |proizvodne      |                |
|športnorekreacijska|           |dejavnosti)     |                |
|infrastruktura     |           +----------------+                |
|(tematske in       |           |odprti prostor: |                |
|druge pešpoti,     |           |šport in        |                |
|planinske poti,    |           |rekreacija,     |                |
|jahalne poti       |           |sonaravno       |                |
|ipd.)              |           |(ekološko)      |                |
|                   |           |kmetijstvo in   |                |
|                   |           |gozdarstvo      |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(D) hribovito območje južnega dela občine | (D2) območje Prevorja|
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|gručasta           |naravna in |naselja in      |izboljšanje     |
|podeželska         |kulturna   |območja         |elektro         |
|naselja,           |krajina    |razpršene       |in vodovodnega  |
|prevladujoča       |južnega    |poselitve:      |omrežja,        |
|razpršena          |hribovitega|poselitev       |izgradnja       |
|poselitev          |dela       |(bivanje        |kanalizacijskega|
|(samotne           |           |in kmetijstvo, v|omrežja         |
|kmetije,           |           |središčih pa    |                |
|zaselki,           |           |tudi centralne  |                |
|zidanice, vinske   |           |dejavnosti,     |                |
|kleti ipd.),       |           |šport           |                |
|osnovna            |           |in rekreacija   |                |
|turistična         |           |ter turizem)    |                |
|oziroma            |           +----------------+                |
|športnorekreacijska|           |odprti prostor: |                |
|infrastruktura     |           |šport           |                |
|(tematske in       |           |in rekreacija,  |                |
|druge pešpoti,     |           |sonaravno       |                |
|planinske poti,    |           |(ekološko)      |                |
|jahalne poti       |           |kmetijstvo      |                |
|ipd.)              |           |(vinogradništvo)|                |
|                   |           |in gozdarstvo   |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(D) hribovito območje južnega dela občine | (D3) območje Žusma   |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne|prevladujoče    |razvoj          |
|                   |kvalitete  |dejavnosti      |infrastrukture  |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+
|gručasta           |naravna in |naselja in      |izboljšanje     |
|podeželska         |kulturna   |območja         |elektro         |
|naselja,           |krajina    |razpršene       |in vodovodnega  |
|prevladujoča       |južnega    |poselitve:      |omrežja,        |
|razpršena          |hribovitega|poselitev       |izgradnja       |
|poselitev          |dela       |(bivanje        |kanalizacijskega|
|(samotne           |           |in kmetijstvo   |omrežja         |
|kmetije, zaselki   |           |ter turizem,    |                |
|ipd.), osnovna     |           |v središčih pa  |                |
|turistična         |           |tudi centralne  |                |
|oziroma            |           |dejavnosti,     |                |
|športnorekreacijska|           |šport in        |                |
|infrastruktura     |           |rekreacija ter  |                |
|(tematske in       |           |manjše          |                |
|druge pešpoti,     |           |proizvodne      |                |
|planinske poti,    |           |dejavnosti)     |                |
|jahalne poti       |           +----------------+                |
|ipd.)              |           |odprti prostor: |                |
|                   |           |šport           |                |
|                   |           |in rekreacija,  |                |
|                   |           |sonaravno       |                |
|                   |           |(ekološko)      |                |
|                   |           |kmetijstvo      |                |
|                   |           |in gozdarstvo   |                |
+-------------------+-----------+----------------+----------------+

II/6. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij

II/6.1. Dramlje

40. člen

(1) Dramlje se skupaj s funkcijsko in prostorsko povezanim naseljem Laze pri Dramljah razvija kot osrednje naselje (lokalno središče) severozahodnega vinorodnega dela občine. V naselju se ohranja in prednostno razvija osnovne družbene, športnorekreacijske, oskrbne in storitvene dejavnosti. Južno od naselja se ob avtocestnem priključku oblikuje manjša gospodarska cona. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Šentjur.

(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa

(2.1) Dramlje se nahajajo v neposredni bližini avtocestnega priključka na avtocesto A1 Koper-Lendava, na katerega se navezujejo preko regionalnih cest RI 234 Dramlje-Dole-Šentjur in RIII 686 Tepanje-Žiče-Dramlje. Na regionalni cesti se navezuje notranje cestno omrežje naselja.

(2.2) Predvidena je rekonstrukcija in dograditev pomembnejših prometnic v naselju s poudarkom na ureditvi krožnih povezav in dostopov do načrtovanih območij pozidave.

(2.3) Načrtovana je ureditev omrežja peš in kolesarskih povezav, pri čemer se prednostno urejajo širše območje šole ter medsebojne povezave zelenih površin naselja.

(2.4) Problematika mirujočega prometa se rešuje z ureditvijo javnih parkirišč ob javnih ustanovah in avtobusnem postajališču ter v sklopu zelenih površin naselja (kot izhodišče za izlete v bližnjo okolico).

(3) Druga gospodarska javna infrastruktura

(3.1) Naselje se z vodo oskrbuje preko javnega vodovodnega sistema, ki se obnavlja in posodablja.

(3.2) Javno kanalizacijsko omrežje je urejeno v osrednjem delu naselja in je priključeno na lokalno čistilno napravo. Načrtovani sta sanacija in razširitev omrežja z izvedbo ločenega sistema. Možna je tudi povezava s kanalizacijskim omrežjem območja mesta Šentjur s centralno čistilno napravo v Šentjurju.

(3.3) V skladu s potrebami se na obstoječi lokaciji pokopališča zagotavljajo površine za širitev.

(4) Razporeditev dejavnosti

(4.1) Centralne in storitvene dejavnosti ter turizem se z delno prenovo in širitvami prednostno ohranjajo in krepijo v obstoječih jedrih ob šoli in cerkvi Sv. Marije Magdalene.

(4.2) Športnorekreacijske dejavnosti se prednostno razvija v okviru kompleksa šole. Oblikuje se tudi manjše programske fokuse v sklopu zelenega sistema naselja. Rekreacijske površine se dopolnjuje z ureditvijo manjših igrišč na območju centralnih dejavnosti in stanovanjskih območjih.

(4.3) Možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja v sklopu novo oblikovane gospodarske cone ob avtocestnem priključku južno od naselja.

(4.4) Ustrezne stanovanjske kapacitete se zagotavlja na celotnem območju naselja, večji obseg novih stanovanjskih enot pa je predviden predvsem v okviru notranjega razvoja v severnem in osrednjem delu ter novih stanovanjskih sosesk na južnem robu naselja.

(5) Urbanistično oblikovanje naselja

(5.1) Na območju Dramelj so se oblikovala tri jedra pozidave - historični jedri ob cerkvi Sv. Marije Magdalene in v Lazah pri Dramljah ter novejše jedro ob šoli. Iz jeder se vzdolž vseh pomembnejših prometnic razrašča stanovanjska pozidava. Vsi deli naselja se funkcionalno povezujejo, prostorsko pa se med njimi deloma ohranjajo ločnice v obliki zelenih cezur.

(5.2) Načrtuje se delna prenova jedra ob cerkvi Sv. Marije Magdalene. Ohranja se značilna silhueta tega dela naselja z dominantno skupino objektov ob cerkvi.

(5.3) Na območju Laz pri Dramljah se ohranja značilna razmerja grajenega in odprtega prostora z obcestno pozidavo in mehkim krajinskim robom.

(5.4) Ohranja se značilne poglede na okoliško krajino, predvsem na Vodule s cerkvijo Sv. Uršule.

(5.5) Ohranja se značilno razmerje med naseljem in krajino z dominantno slemensko pozidavo in gozdnimi zajedami na severnem in južnem robu. Ohranja in oblikuje se robove naselja (zlasti vstopa v naselje iz severne in južne smeri ter vzhodni rob naselja s kompleksom cerkve Sv. Ilije).

(6) Zeleni sistem

(6.1) Sistem zelenih površin se neposredno navezuje na omrežje kolesarskih in peš poti ter krajinsko zaledje (vinske gorice, Drameljski potok itn.).

(6.2) Ohranja in razvija se športnorekreacijski kompleks ob šoli ter manjše športnorekreacijske površine v sklopu zelenih cezur na jugu in severu naselja.

(6.3) Ohranja se gozdne zajede na severnem in južnem robu in druge odprte površine ter se jih s primernimi rekreacijskimi rabami povezuje z zelenim sistemom naselja.

II/6.2. Gorica pri Slivnici

41. člen

(1) Gorico pri Slivnici se razvija kot vodilno naselje (lokalno središče) osrednjega vinorodnega dela občine. V naselju se ohranja in prednostno razvija osnovne družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti. Poseben poudarek se posveča zagotavljanju ustrezne ponudbe na področju turizma, športa in rekreacije v navezavi na turistično jedro ob Slivniškem jezeru, ki se nahaja v neposredni bližini. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Šentjur.

(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa

(2.1) Naselje se na občinski prometni sistem priključuje preko regionalne ceste RII 423 Šentjur-Lesično-Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje, ki se v Črnolici naveže tudi na načrtovano navezovalno cesto Dramlje-Šentjur. Na regionalno cesto se navezuje serija lokalnih prometnic, ki tvorijo notranji prometni sistem naselja.

(2.2) Načrtuje se rekonstrukcija vseh pomembnejših prometnic v naselju s poudarkom na izboljšanju povezav z območjem Slivniškega jezera in širšim regionalnim zaledjem (rekonstrukcija ceste Gorica pri Slivnici-Sodna vas).

(2.3) Ob predpostavki, da se bo z načrtovanimi izboljšavami občinskega prometnega omrežja dodatno povečal obseg tranzitnega prometa v naselju, je dolgoročno predvidena izgradnja razbremenilne (obvozne) ceste mimo jedra naselja.

(2.4) Načrtovana je ureditev omrežja peš in kolesarskih povezav, pri čemer se prednostno urejajo širše območje šole, povezave znotraj zelenega sistema naselja (zlasti območje ob Voglajni) ter širše povezave z mestom Šentjur in območjem Slivniškega jezera. Poleg površin za kolesarje in pešce, ki se načrtujejo v koridorjih glavnih prometnic, je načrtovana tudi ureditev prečne povezave med zahodnim (območje šole) in vzhodnim (gozdne površine namenjene rekreaciji v neposrednem vplivnem območju Slivniškega jezera) delom naselja, ki se v osrednjem delu ob vodotoku namenja izključno kolesarskemu in peš prometu. Izključno kolesarskemu in peš prometu se namenja tudi krožna povezava, ki se uredi na območju družbene infrastrukture in športnorekreacijskih površin v jedru naselja. Za potrebe kolesarskega prometa se uporablja tudi javna pot proti Gradišču z možnostjo navezave na turistična in rekreacijska območja na severnih nabrežjih Slivniškega jezera.

(2.5) Javne površine za mirujoči promet so bile v jedru naselja deloma že urejene z izgradnjo krožišča in delno rekonstrukcijo regionalne ceste. Dodatne kapacitete se prednostno zagotavljajo na območjih družbene infrastrukture in zelenih površin, pri čemer se pretežno izkoriščajo površine, ki so zaradi omejitev manj primerne za pozidavo.

(2.6) Omrežje javnega potniškega prometa se dolgoročno dopolnjuje z dodatnim avtobusnim postajališčem v vzhodnem delu naselja.

(3) Druga gospodarska javna infrastruktura

(3.1) Naselje se z vodo oskrbuje preko javnega vodovodnega sistema, ki se obnavlja in posodablja.

(3.2) Javno kanalizacijsko omrežje je urejeno v jedru naselja (vključno z območjem šole) in na območju novejših stanovanjskih sosesk. Načrtovani sta sanacija in razširitev omrežja. Omrežje je priključeno na kanalizacijski sistem Šentjurja in s tem s centralno čistilno napravo Šentjur.

(3.3) Dolgoročno se načrtuje priključitev naselja na distribucijsko plinovodno omrežje mesta Šentjur.

(4) Razporeditev dejavnosti

(4.1) Možnosti za nadaljnji razvoj jedra naselja na obstoječi lokaciji so omejene in se prednostno zagotavljajo s prenovo, ki vključuje funkcijske in oblikovne izboljšave obstoječih objektov ter celovito ureditev prometnih površin.

(4.2) Kot programska dopolnitev jedra se oblikujeta nova fokusa centralnih dejavnosti, in sicer severno od jedra ob regionalni cesti ter vzhodno od jedra ob cesti v smeri Slivniškega jezera.

(4.3) Ob cesti proti cerkvi se ohranja obstoječi fokus izobraževalnih dejavnosti s šolo in vrtcem, ki se ga povezuje s športnorekreacijskimi površinami v neposredni bližini.

(4.4) Turistične dejavnosti se prednostno razvija v fokusih centralnih dejavnosti, možnosti za razvoj pa se zagotavlja tudi v drugih delih naselja kot podpora razvoju območja Slivniškega jezera.

(4.5) Ohranja se manjši fokus proizvodnih dejavnosti jugozahodno od naselja.

(4.6) Površine za stanovanjsko gradnjo se primarno zagotavlja v sklopu notranjega razvoja ter z izgradnjo novih sosesk na pobočju zahodno (ob šoli) in vzhodno nad dolino Voglajne ter ob cesti v smeri proti Slivniškem jezeru.

(5) Urbanistično oblikovanje naselja

(5.1) Naselje se je izoblikovalo okrog manjšega starega jedra v dolini Voglajne ob križišču pomembnejših prometnic ter na pobočjih nad njim. Pretežni del naselja sestavljajo območja relativno nove, pretežno stanovanjske pozidave.

(5.2) Ambient pridobiva kvaliteto predvsem zaradi neposredne bližine urejenega naravnega okolja (Voglajna s pritoki, obvodna vegetacija, reliefni gozdni robovi na severnem, vzhodnem in deloma južnem robu naselja, jezero), ki se ohranja in vključuje v zeleni sistem naselja.

(5.3) V osrednjem delu naselja je oblikovan manjši trški prostor, ki se ohranja in oblikovno prenavlja.

(5.4) Širše gledano se ohranjajo značilni pogledi na naselje (silhueta naselbinskega naselja s cerkvijo Sv. Urbana kot dominanto), na posameznih mikrolokacijah pa tudi pogledi na cerkev.

(5.5) Ohranjajo se značilne razmejitve v prostoru s posebnim poudarkom na ohranjanju gozdnih robov ob vrtcu in šoli in oblikovanju južnega roba naselja (stik med grajenimi strukturami in odprto krajino). V osrednjem delu naselja ob vodotoku se rob pozidave oblikuje glede na obseg poplavnega območja.

(6) Zeleni sistem

(6.1) Zeleni sistem naselja se oblikuje okrog zelenih osi ob Voglajni s pritoki. V sklopu zelenih osi se uredi rekreacijske poti (opremljene z minimalno turistično in rekreacijsko infrastrukturo, pri čemer se posebna pozornost posveča ustrezni ureditvi in predstavitvi ohranjenih prvin narave, zaradi katerih ima Voglajna poseben naravovarstveni status), ki se v prečni smeri proti vzhodu povezujejo z rekreacijskimi potmi v okolici Slivniškega jezera, proti zahodu pa z območjem šole in vrtca ter športnorekreacijskim kompleksom.

(6.2) Kot osrednji fokus športnorekreacijskih dejavnosti se ohranja in razvija obstoječi športni park na jugu naselja, ki se neposredno povezuje tudi s športnorekreacijskimi površinami ob šoli.

(6.3) Ohranja se gozdne zajede in druge odprte površine ter se jih s primernimi rekreacijskimi rabami povezuje z zelenim sistemom naselja.

II/6.3. Planina pri Sevnici

42. člen

(1) Planino pri Sevnici se razvija kot najpomembnejše središče v južnem delu občine. Ohranja in krepi se družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti ter področje izobraževanja. Posebna pozornost se posveča razvoju turizma na območju grajskega kompleksa in proizvodnih dejavnosti v sklopu obstoječe gospodarske cone.

(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa

(2.1) Planina pri Sevnici leži ob regionalni cesti RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica, na katero se navezuje preko lokalne ceste LC 369120. Lokalna cesta predstavlja hrbtenico prometnega omrežja na območju naselja, na katero se navezuje serija manjših prometnic.

(2.2) Načrtovana je rekonstrukcija večine prometnic na območju s poudarkom na izboljšanju vstopov v naselje (preureditev križišča regionalne ceste z osrednjo lokalno prometnico) ter zagotovitvi ustreznih površin za kolesarje in pešce ob osrednji prometnici skozi naselje.

(2.3) Kolesarske steze in pešpoti se uredi tudi v sklopu rekonstrukcije ostalih prometnic, kjer prostorske možnosti to dopuščajo. Ohranja in dopolnjuje se sistem kolesarskih stez in pešpoti na območju gradu Planina in grajskega parka. Kolesarske in peš poti se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici naselja (območje Bohorja).

(2.4) Javne površine za mirujoči promet se prednostno zagotavlja na območjih družbene infrastrukture in zelenih površin (staro jedro naselja, avtobusno postajališče, pokopališče).

(3) Druga gospodarska javna infrastruktura

(3.1) Naselje se z vodo oskrbuje preko javnega vodovodnega sistema, ki se obnavlja in posodablja.

(3.2) Javno kanalizacijsko omrežje je urejeno v jedru naselja in na območju zgoščene stanovanjske gradnje. Obstoječi sistem je mešanega tipa in je priključen na lokalno čistilno napravo. Načrtovana je dopolnitev omrežja z izvedbo ločenega sistema.

(3.3) V vzhodnem delu naselja je urejeno pokopališče.

(4) Razporeditev dejavnosti

(4.1) Razvoj centralnih dejavnosti se prednostno zagotavlja v sklopu delne prenove starega jedra in notranjega razvoja v novem jedru naselja. Ohranja in razvija se tudi obstoječi fokus družbene infrastrukture ob šoli.

(4.2) Storitvene dejavnosti se razvija na območju jedra in v novo oblikovanem fokusu na vzhodnem robu naselja ob bencinskem servisu.

(4.3) V okviru prenove grajskega kompleksa s parkom se posebno pozornost namenja njegovi vključitvi v turistično ponudbo, za kar je potrebno v prihodnosti izdelati razvojno varovalno vizijo s poudarkom na ohranjanju in prenovi krajinskih kvalitet in arhitekturne podobe kompleksa. Turistične dejavnosti se razvija tudi v sklopu prenove historičnega jedra.

(4.4) Površine za razvoj poslovnih in proizvodnih dejavnosti se zagotavljajo z aktiviranjem obstoječih površin v sklopu gospodarske cone na lokaciji podjetja Tajfun.

(4.5) Kot osrednji fokus športnorekreacijskih dejavnosti v naselju se ohranja kompleks ob šoli. Površine za nadaljnji razvoj rekreacijskih dejavnosti se zagotavlja v zahodnem delu naselja.

(4.6) Ustrezne stanovanjske kapacitete se zagotavlja na celotnem območju naselja, večji obseg novih stanovanjskih enot pa je predviden predvsem v okviru zaokrožitev in širitev obstoječih stanovanjskih sosesk na južnem robu naselja.

(5) Urbanistično oblikovanje naselja

(5.1) Naselje ima izrazito linijsko (obcestno) zasnovo - jedro naselja poteka po slemenu ter se zaključi s trgom ob cerkvi in grajskim kompleksom nad njim. V novejšem času so se pod jedrom začeli oblikovati sklopi pozidave suburbanega tipa (poslovni in proizvodni objekti, stanovanjska gradnja), ki pa zaradi nižje lege jedru vizualno ne konkurirajo.

(5.2) Z delno prenovo se oblikovno in funkcijsko revitalizira grajski kompleks s parkom, pri čemer se posebna pozornost posveča njegovi vključitvi v turistično ponudbo naselja in širšega prostora.

(5.3) Ohranja se niz dominant, ki se vrstijo od grajskih razvalin in cerkve Sv. Marjete preko pokopališča do križevega pota in cerkve Sv. Križa vzhodno od naselja.

(5.4) Trg ob cerkvi Sv. Marjete se ohranja in oblikuje v osrednji javni prostor naselja.

(5.5) Robove gospodarske cone, ki so del značilnih vedut na naselje (predvsem z vzhodne strani), se intenzivno ozeleni. Pri oblikovanju objektov v gospodarski coni se posebna pozornost posveča tudi peti fasadi (pogledi iz grajskega kompleksa).

(5.6) Ohranja se zelene cezure med Planino pri Sevnici in okoliškimi naselji, zlasti na robovih ob pomembnejših prometnicah.

(6) Zeleni sistem

(6.1) Zeleni sistem naselja se razvija v navezavi na rekreacijske poti, ki med seboj povezujejo odprte površine naselja in rekreacijske površine v krajini. Osrednja rekreacijska os naselja se oblikuje med grajskim parkom na zahodu in križevim potom na vzhodu.

(6.2) Celovito se uredi parkovne površine v sklopu grajskega kompleksa (rekreacijske poti, urbana oprema, predstavitev značilnih elementov ipd.). Ohranja se obstoječe parkovne površine v mestnem jedru. Ob gospodarski coni se uredi nove parkovne površine kot zeleno cezuro med proizvodnjo in okoliškimi stanovanjskimi površinami.

(6.3) Športnorekreacijske dejavnosti se prednostno razvija na območju obstoječega kompleksa ob šoli. V okviru središčnih območij in stanovanjskih sosesk se uredi sistem otroških igrišč in manjših parkovnih površin.

(6.4) Gozdove in druge odprte površine se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.

II/6.4. Ponikva

43. člen

(1) Ponikva se skupaj s funkcijsko in prostorsko povezanim naseljem Hotunje razvija kot vodilno naselje (lokalno središče) severovzhodnega vinorodnega dela občine. V naselju se ohranjajo in prednostno razvijajo osnovne družbene, športnorekreacijske, oskrbne in storitvene dejavnosti. V osrednjem delu naselja se ob železniški progi oblikuje manjša gospodarska cona. Posebna pozornost se posveča razvoju turizma. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Šentjur.

(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa

(2.1) Hrbtenico cestnega omrežja na območju Ponikve predstavlja regionalna cesta RIII 687 Dole-Ponikva-Loče. Dolgoročno se za zmanjšanje prometnih obremenitev in povečanje varnosti pri križanju z železnico načrtuje izgradnja razbremenilne (obvozne) ceste v osrednjem delu med Hotunjami in Ponikvo.

(2.2) Predvidena je rekonstrukcija vseh pomembnejših prometnic v naselju. Cesta mimo šole se podaljša, tako da se na zahodni strani izteče na regionalno cesto. V severovzhodnem delu naselja se uredi prečna povezava med regionalno cesto in lokalno cesto LC 396050.

(2.3) Območje leži ob glavni železniški progi E 67 Zidani Most-Maribor-Šentilj-državna meja oziroma E 69 državna meja-Središče-Pragersko-Zidani Most-Ljubljana-Divača-Koper. Železniška postaja je locirana v nižjeležečem delu naselja med Ponikvo in Hotunjami.

(2.4) Kolesarske steze in pešpoti se uredi v sklopu rekonstrukcije prometnic, kjer prostorske možnosti to dopuščajo. Samostojne peš in kolesarske povezave se uredi med jedrom naselja in kompleksom šole. Kolesarske in peš poti se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici naselja (rastišče velikonočnice, Ponikovski kras, manjši vodotoki in ribniki, vinske gorice ipd.).

(2.5) Površine za mirujoči promet se prednostno ureja ob javnih ustanovah in železniški postaji ter v sklopu gospodarske cone v Hotunjah.

(3) Druga gospodarska javna infrastruktura

(3.1) Naselje se z vodo oskrbuje preko javnega vodovodnega sistema, ki se obnavlja in posodablja.

(3.2) Javno kanalizacijsko omrežje je urejeno v večjem delu Ponikve ter deloma v Hotunjah. Obstoječi sistem je delno mešanega tipa in je priključen na lokalno čistilno napravo. Načrtovana je dopolnitev omrežja z izvedbo ločenega sistema. Kanalizacijsko omrežje naselja je priključeno na sistem širšega mestnega območja naselja Šentjur s centralno čistilno napravo v Šentjurju.

(3.3) V skladu s potrebami se na obstoječi lokaciji pokopališča zagotavljajo površine za širitev.

(4) Razporeditev dejavnosti

(4.1) Centralne dejavnosti se še nadalje razvijajo na območju historičnega jedra Ponikve. Ustrezne kapacitete se zagotavljajo z delno prenovo in širitvijo jedra severno od regionalne ceste.

(4.2) V osrednjem delu območja (zahodni rob Ponikve) se oblikuje sekundarni fokus centralnih dejavnosti.

(4.3) V južnem delu naselja se ohranja obstoječi kompleks šole in vrtca z izobraževalnimi in športnorekreacijskimi dejavnostmi.

(4.4) Turistične dejavnosti se prednostno umešča v historično jedro, dolgoročno pa se lahko oblikuje tudi nove fokuse dejavnosti na robu naselja (turistična ponudba vezana na rojstno hišo Antona Martina Slomška v neposredni bližini).

(4.5) Ob železniški progi v Hotunjah se oblikuje manjšo gospodarsko cono.

(4.6) Stanovanjske kapacitete se zagotavlja zlasti z zapolnitvijo zazidljivih površin v severnem in zahodnem delu naselja ter s smiselno zaokrožitvijo površin med Ponikvo in Hotunjami.

(5) Urbanistično oblikovanje naselja

(5.1) Območje vključuje dve naselji - strnjeno jedro Ponikve na izpostavljeni legi na slemenu in nižje ležeči del naselja Hotunje ob železniški progi. Naselbinsko jedro Ponikve je razpotegnjeno vzdolž slemena in se nekoliko razširi le na območju historičnega trškega jedra ob cerkvi Sv. Martina. Novejša pozidava na območju se je razvijala precej stihijsko vzdolž regionalne ceste.

(5.2) Ohranja se značilna podoba naselja z dominanto historičnega jedra s cerkvijo. Predvidena je delna prenova historičnega jedra, v sklopu katere se posebna pozornost posveča ureditvi osrednjega trga ob cerkvi.

(5.3) Ohranja se zelene cezure ob potoku med Ponikvo in Hotunjami ter na območju med starim in novim jedrom Hotunj.

(5.4) Oblikuje se blag prehod v kulturno krajino na južnem robu Ponikve, pri čemer se posebna pozornost posveča ohranjanju vedut na cerkev Sv. Ožbolta v Unišah.

(5.5) Ustrezno se oblikuje prostor ob pomembnejših prometnicah (ohranitev in ureditev drevoredov ipd.).

(5.6) Robove načrtovane gospodarske cone v Hotunjah na prehodu v kulturno krajino se intenzivno ozeleni.

(6) Zeleni sistem

(6.1) Športnorekreacijske dejavnosti se prednostno razvijajo na obstoječi lokaciji ob šoli. V okviru središčnih območij in stanovanjskih sosesk se ohranja in razvija sistem otroških igrišč in manjših javnih parkov.

(6.2) Ohranja se vaške sadovnjake, drevorede ob vstopih v naselje (npr. kostanjev drevored na Ponikvi, ki ima status naravnega spomenika), obvodne površine, gozdne zajede ter odprte gozdne in kmetijske površine v zaledju ter se jih vključuje v zeleni sistem naselja.

II/6.5. Proseniško

44. člen

(1) Proseniško se razvija kot vodilno naselje (lokalno središče) zahodnega obrobja mestnega prostora. V naselju se ohranja in prednostno razvija osnovne družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti. Poseben poudarek se posveča zagotavljanju športnorekreacijske ponudbe v navezavi na ribnike ob Blagovni. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Šentjur.

(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa

(2.1) Hrbtenico prometnega omrežja na območju naselja predstavlja lokalna cesta LC 464070, ki se v Dolah priključi na regionalno cesto RI 234 Dramlje-Dole-Šentjur. Dolgoročno se za zmanjšanje prometnih obremenitev in povečanje varnosti načrtuje izgradnja razbremenilne (obvozne) ceste mimo jedra naselja.

(2.2) Predvidena je rekonstrukcija vseh pomembnejših prometnic s poudarkom na celoviti ureditvi prometa v osrednjem delu naselja pri šoli ter izboljšanju dostopa do zelenih površin ob ribniku.

(2.3) V sklopu rekonstrukcije prometnic se v okviru prostorskih možnosti zagotovi tudi ločene površine za kolesarje in pešce. Okrog ribnika se uredi krožno rekreacijska pot, ki se jo naveže na območja atraktivne krajine v okolici naselja.

(2.4) Površine za mirujoči promet se prednostno zagotavlja na območju jedra naselja ob šoli in na izteku dostopne ceste do ribnika.

(2.5) Avtobusno postajališče v naselju se vključi v sistem krožnega javnega prometa na relaciji Celje-Štore-Šentjur-Proseniško-Celje oziroma obratno.

(3) Druga gospodarska javna infrastruktura

(3.1) Naselje se z vodo oskrbuje preko javnega vodovodnega sistema, ki se obnavlja in posodablja.

(3.2) Javno kanalizacijsko omrežje je urejeno v jedru naselja in na območju strnjene stanovanjske gradnje. Obstoječi sistem je mešanega tipa in je priključen na lokalno čistilno napravo. Načrtovana je dograditev omrežja z izvedbo ločenega sistema. Sistem je možno povezati s kanalizacijskim omrežjem Šentjurja s centralno čistilno napravo Šentjur.

(4) Razporeditev dejavnosti

(4.1) Centralne in športnorekreacijske dejavnosti se še nadalje razvija na območju jedra naselja ob šoli.

(4.2) Površine ob ribniku in na otoku sredi njega se prednostno namenja razvoju turizma in rekreacije. Ohranja se tudi športnorekreacijske površine (maneža) na vzhodnem robu naselja.

(4.3) Robna območja naselja se pretežno namenja stanovanjski gradnji. Prednostno se razvija obstoječe nepozidane površine, dolgoročno pa se razvoj zagotavlja tudi s širitvijo naselja.

(5) Urbanistično oblikovanje naselja

(5.1) Proseniško se je oblikovalo okrog manjšega jedra severozahodno od kompleksa graščine Blagovna. Okrog jedra se razprostira novejša, pretežno stanovanjska pozidava.

(5.2) Ohranja se vedute na kompleks graščine Blagovna.

(5.3) Ohranja in razvija se sklop ribnikov in pripadajočih odprtih površin ob graščini Blagovna.

(5.4) Ohranja se zelene cezure na robovih naselja vzdolž osrednje prometnice ter gozdne robove v severnem delu naselja.

(6) Zeleni sistem

(6.1) Kot osrednja poteza zelenega sistema naselja se razvija območje ob ribniku, pri čemer se posebna pozornost posveča ustrezni ureditvi in predstavitvi ohranjenih prvin narave, zaradi katerih ima območje poseben naravovarstveni status. Ob njem se uredi krožno rekreacijsko pot z zelenimi površinami in prostori za posedanje in počitek ter drugo urbano opremo. Na to os se navezuje prečne povezave s posameznimi deli naselja.

(6.2) Ohranja in razvija se obstoječe športnorekreacijske in parkovne površine ob šoli in na vzhodnem robu naselja (maneža).

(6.3) Ustrezno se oblikuje gozdne robove. Ohranja se odprte gozdne in kmetijske površine v zaledju ter se jih vključuje v zeleni sistem naselja.

II/6.6. Šentjur

45. člen

(1) Območje mesta Šentjur (vključuje mesto Šentjur ter z njim funkcijsko in prostorsko povezane dele naselij Bezovje pri Šentjurju, Botričnica, Hruševec, Kameno, Krajnčica, Lokarje, Podgrad, Rifnik, Šibenik in Vrbno) se razvija kot medobčinsko središče s ključnimi upravnimi, izobraževalnimi, kulturnimi in drugimi družbenimi funkcijami, turistično in športnorekreacijsko ponudbo, storitvenimi dejavnostmi ipd. Krepi se zlasti dejavnosti, ki glede na funkcijo mesta v omrežju naselij do sedaj niso bile dovolj razvite (turizem, šport in rekreacija, kulturne dejavnosti, gospodarstvo) ter dejavnosti, ki predstavljajo primerjalno prednost mesta glede na regionalni prostor (izobraževalne dejavnosti).

(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa

(2.1) Hrbtenico prometnega sistema na območju mesta tvorijo glavna cesta GII 107 Celje-Rogaška Slatina in serija regionalnih cest (RI 234 Dramlje-Dole-Šentjur, ki mesto povezuje z avtocesto, RII 423 Šentjur-Lesično -Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje, RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica in RIII 681 Laško-Breze-Šentjur. Na osnovni prometni križ se navezuje mestni ulični sistem, ki napaja robna, pretežno stanovanjska območja. Skozi mesto poteka tudi glavna železniška proga E 67 Zidani Most-Maribor-Šentilj-državna meja oziroma E 69 državna meja-Središče-Pragersko-Zidani Most-Ljubljana-Divača-Koper.

(2.2) Načrtuje se precejšnje izboljšave državnega (regionalnega) prometnega omrežja. Predvidena je rekonstrukcija glavne ceste GII 107 (državni prostorski načrt je v izdelavi), s katero naj bi se trasa v vzhodnem delu mesta nekoliko pomaknila proti jugu in izravnala. V sklopu rekonstrukcije je možna tudi prilagoditev koridorja potrebam kolesarjev in pešcev ter ureditev ustreznih navezav na lokalno prometno omrežje.

(2.3) Na vzhodnem robu mesta se v skladu z veljavnim občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje izgradnja navezovalne ceste Dramlje (avtocestni priključek) - Šentjur. Načrtovanih je več navezav na mestno prometno omrežje - poleg osrednjega priključka na rekonstruirano glavno cesto GII 107 Celje-Rogaška Slatina; še priključki na regionalne ceste RII 423 Šentjur-Lesično-Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje, RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica in RIII 681 Laško-Breze-Šentjur ter priključek na lokalno cesto Črnolica-Grobelno.

(2.4) V lokalnem cestnem omrežju se načrtujeta dva večja posega. Za razbremenitev prometnega sistema v mestnem jedru in izboljšanje dostopa do stanovanjskih sosesk na zahodnem robu mesta se na desnem bregu Pešnice uredi (že z veljavnimi prostorskimi akti občine načrtovana) zahodna mestna cesta s priključkom na regionalno cesto RI 234 Dramlje-Dole-Šentjur na severnem in Ljubljansko cesto na južnem delu. Predvidena je tudi modifikacija trase lokalne ceste Hruševec-Vrbno med mostom čez Kozarico in zahodnim robom strnjenega dela naselja Hruševec ter med mostom čez Voglajno in Vrbnim (z možnostjo ureditve izvennivojskega križanja z železnico). Obstoječi odsek ceste skozi naselje se tako razbremeni tranzitnega prometa, na njem pa se omogoči tudi ureditev peš in kolesarskega prometa.

(2.5) Ostale mestne ceste se postopoma rekonstruira, pri čemer se posebna pozornost posveča ureditvi koridorjev za pešce in kolesarje na nevarnih in prometno bolj obremenjenih odsekih. Boljša pretočnost prometa in prometna varnost se zagotavlja z ureditvijo krožišč na prometno obremenjenih lokacijah, kjer prostorske možnosti to dopuščajo, in izvennivojskih križanj z železnico na vseh pomembnejših prometnicah v naselju.

(2.6) Železniško omrežje se ohranja v obstoječem obsegu in posodablja. Infrastruktura v sklopu glavnih železniških povezav se prilagaja za potrebe uvedbe hitre železnice. Izboljšuje se izkoriščenost omrežja za potrebe javnega potniškega prometa na relacijah intenzivnejših dnevnih delovnih in šolskih migracij. Osrednjo železniško postajo v jedru mesta se naveže na sisteme kolesarskih stez in pešpoti zlasti v povezavi z izobraževalnimi in drugimi javnimi ustanovami.

(2.7) Kolesarske steze in pešpoti se razvija skladno z načrtovanim razvojem cestnih prometnic in konceptom zelenega sistema naselja. Prednostno se oblikuje poti ob zelenih oseh vzdolž vodotokov in prečne navezave na območja družbene infrastrukture (staro in novo mestno jedro, izobraževalne ustanove, športnorekreacijski kompleksi). V iztekih se sistem kolesarskih stez in pešpoti navezuje na obstoječo infrastrukturo izletniških točk v okolici (Rifnik, Slivniško jezero itn.).

(2.8) Ohranja se obstoječe omrežje postaj (avtobusna in železniška postaja v mestnem jedru) in postajališč. Izboljšuje se izkoriščenost regionalnega železniškega omrežja za potrebe javnega potniškega prometa na relacijah dnevnih delovnih in šolskih migracij. Regionalni avtobusni promet se prednostno razvija na relaciji Celje-Štore-Šentjur-Proseniško-Celje oziroma obratno.

(2.9) z ureditvijo ustreznih povezav in postajališč na primernih lokacijah se povezuje različne oblike javnega potniškega in drugega, zlasti kolesarskega in peš prometa (s poudarkom na lokacijah izobraževalnih ustanov in stanovanjskih sosesk, tako da se zagotavlja ustrezen radij dostopnosti javnega prometa z vidika pešcev).

(2.10) Sistem javnih površin za mirujoči promet se prednostno razvija na območjih starega (za aktiviranjem primernih površin v zaledju stavb, s čimer se sprostijo javne površine v sklopu Ulice skladateljev Ipavcev) in novega mestnega jedra (intenzifikacija rabe obstoječih in zagotavljanje novih površin v sklopu prenove območja) ter na drugih lokacijah širšega javnega pomena (izobraževalne ustanove, športnorekreacijski kompleksi, centralno pokopališče).

(2.11) Načrtuje se ureditev sistema garažnih hiš z izvedbo prenove na lokacijah obstoječih nizov garažnih objektov v blokovskih soseskah severno od mestnega jedra.

(2.12) Ustrezne površine za mirujoči promet se zagotavlja tudi v okviru ureditve vseh večjih območij prenove, notranjega razvoja in širitev.

(3) Druga gospodarska javna infrastruktura

(3.1) Oskrba s pitno vodo na območju mesta je urejena preko centralnega vodovodnega sistema Šentjur. V skladu z operativnim programom oskrbe s pitno vodo je v obdobju do leta 2015 predvidena priključitev vseh uporabnikov na javno vodovodno omrežje. Načrtovana je posodobitev omrežja z namenom, da se izboljšata njegova učinkovitost in kakovost. Posebna pozornost se posveča prenovi dotrajanih delov omrežja, kjer so še v rabi azbestne cevi.

(3.2) Kanalizacijsko omrežje na območju mesta je v pretežnem delu zgrajeno. Starejši deli omrežja imajo mešani sistem odvajanja odpadnih voda. Ob Voglajni v zahodnem delu območja mesta je bila nedavno urejena centralna čistilna naprava za 13000 populacijskih enot. Načrtovana je sanacija in dograditev omrežja z uvedbo ločenega sistema odvodnjavanja v skladu z izdelanim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Načrtuje se priključitev vseh uporabnikov na kanalizacijsko omrežje in posredno na centralno čistilno napravo.

(3.3) Izboljšuje se izkoriščenost distribucijskega plinovodnega omrežja na območju mesta in širše s priključevanjem večjih porabnikov energije (javne ustanove, industrijski porabniki ipd.) in uporabnikov, ki ne uporabljajo obnovljivih virov energije. Za del območja se načrtuje izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na biomaso.

(3.4) V severnem delu mesta je urejeno centralno pokopališče za celotno območje. V skladu s potrebami se na obstoječi lokaciji pokopališča zagotavljajo površine za širitev, pri čemer se posebna pozornost posveča ureditvi površin za mirujoči promet.

(4) Razporeditev dejavnosti

(4.1) Ožje mestno območje Šentjurja, ki je obravnavano v urbanističnem načrtu, vključuje:

- mesto (urbano jedro), ki ga sestavljajo mestno jedro, mestne športnorekreacijske površine ter stanovanjska območja z manjšimi fokusi centralnih dejavnosti na robu mestnega jedra;

- predmestje (suburbane površine), ki vključuje južni del industrijske cone, poslovne cone ter stanovanjske soseske z manjšimi fokusi centralnih dejavnosti, ki predstavljajo obrobje mesta;

- primestje, v katerem se nahajajo deli naselij ruralnega značaja, ki se neposredno prostorsko in programsko navezujejo na mesto.

(4.2) S celovito prenovo kompleksa podjetja Alpos (pri čemer je predhodno potrebno zagotoviti ustrezne finančne in prostorske pogoje za selitev aktivnega dela proizvodnje v južni del industrijske cone) ter delno prenovo in intenziviranjem rabe ostalih površin se krepi vloga novega mestnega jedra kot primarnega programskega fokusa v mestu ter širšem občinskem in regionalnem prostoru. Vanj se pretežno umeščajo mestotvorne centralne dejavnosti (uprava, storitve, poslovne, trgovske, izobraževalne, kulturne in druge podobne dejavnosti). Poleg družbene infrastrukture se večji poudarek namenja umestitvi storitvenih (zlasti turističnih) dejavnosti. Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezno razporeditev programov med starim in novim jedrom.

(4.3) Staro mestno jedro ob cerkvi sv. Jurija se z delno prenovo (ob upoštevanju dediščinskih kvalitet) in revitalizacijo razvija kot sekundarni programski fokus s poudarkom na izobraževalnih, kulturnih in storitvenih (zlasti turističnih) dejavnostih.

(4.4) S prestavitvijo trase glavne ceste ter prenovo opuščenih objektov in površin v južnem delu kompleksa se omogoča razvoj Šolskega centra Šentjur kot osrednjega izobraževalnega središča občine in ožje regije. Dejavnosti centra se dopolnjuje z umestitvijo športnorekreacijskih programov in večnamenske dvorane za potrebe športa, kulture ter kongresnih in drugih podobnih dejavnosti s spremljajočimi programi.

(4.5.) V okviru stanovanjskih sosesk se ohranja in še naprej razvija manjše fokuse centralnih dejavnosti, s katerimi se zagotavlja ustrezno opremljenost z osnovnimi oskrbnimi (npr. trgovina), izobraževalnimi (osnovne šole, vrtci) in športnorekreacijskimi dejavnostmi v minimalnem radiju dostopnosti (peš dostop) za lokalno prebivalstvo. Nove kapacitete se zagotavlja v okviru večjih območij notranjega razvoja in širitev, pri čemer je poudarek zlasti na posodobitvi in dopolnitvi mreže vzgojno varstvenih ustanov (rezervira se variantne lokacije za umestitev vrtca na območjih ob navezovalni cesti in v severnem delu mesta ob Pešnici) ter sočasni umestitvi ustreznih športnorekreacijskih površin.

(4.6) Poleg površin za dvoranske športe v sklopu Šolskega centra Šentjur se za potrebe nadaljnjega razvoja športnorekreacijskih dejavnosti nove kapacitete zagotavlja tudi z intenziviranjem rabe na območju Športnega parka ter realizacijo že v preteklosti načrtovanih ureditev v sklopu kompleksa Rebre (športnorekreacijske ureditve v naravi - trim steze, tematske poti ipd.). Športnorekreacijske objekte se ohranja in v skladu z dinamiko rasti na novo ureja tudi v okviru manjših fokusov centralnih dejavnosti (zlasti izobraževalnih ustanov) v pretežno stanovanjskih območjih.

(4.7) Razvoj proizvodnih dejavnosti se prednostno zagotavlja z aktiviranjem prostih površin v industrijski coni (južno od železnice) z ustreznimi podpornimi ukrepi in spodbudami ter izboljšavo prometnih povezav (navezovalna cesta).

(4.8.) Površine za razvoj manjših proizvodnih in obrtnih dejavnosti ter še posebej storitvenih dejavnosti se zagotavlja z delno prenovo in intenziviranjem rabe ter širitvijo poslovnih in gospodarskih con ob glavni in regionalnih cestah v južnem delu območja mesta. Pri tem je poudarek zlasti na razvoju območja ob navezovalni cesti z optimalnimi povezavami z občinskim in regionalnim prometnim omrežjem ter industrijsko cono.

(4.9) Površine za stanovanjsko gradnjo se zagotavlja z delno (funkcijsko in oblikovno) prenovo in intenziviranjem rabe (zlasti z višjimi gostotami zazidave na robu mesta) v okviru obstoječih stanovanjskih območij oziroma na novih površinah. Le-te so predvidene predvsem kot zaokrožitev robnih stanovanjskih območij na lokacijah, odmaknjenih od glavnih prometnic in gospodarskih con z ustreznimi navezavami na družbeno in gospodarsko javno infrastrukturo ter zelene površine in krajino v okolici mesta.

(4.10) Problematika poplavne ogroženosti se rešuje z izvedbo ukrepov, predvidenih v veljavnem prostorskem načrtu za industrijsko cono ter z izgradnjo suhih zadrževalnikov Črnolica na Voglajni (v okviru projekta izgradnje navezovalne ceste Dramlje-Šentjur) in Lokarje na Pešnici.

(5) Urbanistično oblikovanje naselja

(5.1) Naselbinska struktura se prilagaja značilni konfiguraciji terena. Središče mesta s starim jedrom na vzpetini ob cerkvi Sv. Jurija in novim jedrom v dolini pod njo je zraslo severno od sotočja Voglajne s Pešnico in Kozarico. Od tu se mesto razširja vzdolž rečnih dolin ter se naslanja na obla pobočja gričevja, ki omejujejo rast v drugih smereh in tako določajo značilno zvezdasto zasnovo stavbnega tkiva.

(5.2) Na pretežno pozidanih površinah s kvalitetno obstoječo zasnovo se ohranja obstoječa arhitekturna in urbanistična tipologija. Možni so minimalni posegi v stavbno tkivo, predvsem kot zaokrožitve in zapolnitve posameznih gradbenih vrzeli, s čimer se viša gostota pozidave. Posebna pozornost se posveča ohranitvi oziroma oblikovanju odprtih javnih in poljavnih površin.

(5.3) Z delno prenovo in zgostitvijo pozidave se sanira bolj redko poseljena robna stanovanjska območja ter poslovne in gospodarske cone. Zlasti na območju poslovnih in gospodarskih con se zagotavlja večje poenotenje oblikovnih značilnosti kot so barve fasad, razporeditev stavbnih mas, umestitev objektov za oglaševanje ipd. Posebna pozornost se posveča ureditvi javnih in poljavnih odprtih (zlasti zelenih) površin, na območjih poslovnih in gospodarskih con pa tudi primernemu oblikovanju robnih površin na prehodu v okoliško pozidavo (zeleni pasovi, tipologija stavb).

(5.4) Oblikovna prenova je predvidena na območju starega mestnega jedra, južnega dela novega mestnega jedra in kompleksa Šolskega centra Šentjur.

(5.5) Delna prenova starega mestnega jedra se izvaja s poudarkom na ohranitvi in revitalizaciji naselbinske ter arhitekturne kulturne dediščine. Posebna pozornost se posveča primerni ureditvi odprtih javnih in poljavnih površin, zlasti samega trškega prostora in posameznih manjših trgov med stavbami. Ohranitev značilnih vedut na jedro se zagotavlja z omejevanjem višinskih gabaritov stavb v njegovi okolici, predvsem pa z ohranitvijo nepozidanega zelenega pasu na njegovem robu (vključno z zeleno cezuro med severnim robom mesta in Botričnico).

(5.6) Južni del novega mestnega jedra se s celovito prenovo industrijskega kompleksa Alposa oblikuje v osrednji prostorski poudarek mesta. Območje se nameni intenzivnejši pozidavi z višinskimi gabariti, ki lahko presegajo obstoječe maksimalne gabarite v mestu. Posebna pozornost se posveča sočasni ureditvi odprtih javnih in poljavnih površin kot so trgi, manjši parki, peš cone ipd.

(5.7) S celovito prenovo kompleksa Šolskega centra Šentjur se sanira degradiran južni del z opuščenimi kmetijskimi objekti in površinami. Predvidena prestavitev trase glavne ceste omogoča tudi preureditev parternih površin (ureditev večnamenskega zunanjega prostora) in povezav med obema deloma kompleksa.

(5.8) Na nepozidanih območjih in večjih novih zazidljivih površinah se struktura pozidave oblikuje v skladu z načrtovanim programom ob upoštevanju robnih pogojev, ki jih narekujejo kvalitetni vzorci na sosednjih območjih. Na območjih, ki so bližje mestnemu jedru, se uvaja višje gostote zazidave, medtem, ko se na robnih območjih mestnega prostora ohranja večji delež zelenih površin.

(5.9) Posebna pozornost se posveča oblikovanju robov mestnega prostora ob primarnih prometnih povezavah. Nadaljnja širitev pozidave se v teh smereh omejuje. Na vzhodnem robu mejo mestnega prostora predstavlja načrtovana navezovalna cesta, na severnem in južnem robu pa se razmejitev oblikuje v skladu s konfiguracijo terena. Kot naravne meje pozidave se varuje gozdne kline v osrednjem delu ter reliefni rob Rifnika v južnem delu mesta. Na zahodnem robu ni izrazite naravne ali umetne meje - zelena cezura med Šentjurjem in Vrbnim se varuje z ohranjanjem primarne (kmetijske) rabe na območju.

(5.10) Na območjih ob vodotokih se ohranja in dopolnjuje varovalne zelene rekreacijske pasove. Ohranja in dopolnjuje se zelene poteze ob pomembnejših prometnicah. Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se ob njih uredi drevorede. Pasove linijske vegetacije se oblikuje tudi na zunanjih robovih proizvodnih območij in območij poslovnih con, zlasti na prehodu v stanovanjska območja in krajino.

(6) Zeleni sistem

(6.1) Prednostno se ureja medsebojne povezave med različnimi prvinami oziroma elementi zelenega sistema. Obstoječe poti se dopolni in nadgradi z novimi pešpotmi in kolesarskimi stezami ter poveže s koridorji za kolesarje in pešce v okviru prometnic, tako da se oblikuje celovit sistem, ki med seboj povezuje vse ključne elemente zelenega sistema (športnorekreacijske površine, parke, obvodne zelene pasove, rekreacijske gozdove na robu mesta ipd.), območja družbene infrastrukture in stanovanjska območja, tematske in druge poti ter izletniške točke v neposredni okolici mesta (Rifnik, Resevna itn.). Posebna pozornost se posveča ureditvi peš in kolesarskih povezav s turističnim in rekreacijskim območjem ob Slivniškem jezeru.

(6.2) Kot osnovni gradnik zelenega sistema se oblikuje zelene osi ob vodotokih s poudarkom na osrednji osi, ki se razteza ob Pešnici in Voglajni, pri čemer se posebna pozornost posveča ustrezni ureditvi in predstavitvi ohranjenih prvin narave, zaradi katerih ima Voglajna poseben naravovarstveni status. Opremi se jih z minimalno rekreacijsko infrastrukturo - poleg peš in kolesarske poti se uredi prostore za počitek, informacijske točke, dostope do vode ipd. Ob poteh se ohranja in dopolnjuje drevorede.

(6.3) Ohranja in dopolnjuje se ponudba Športnega parka kot osrednjega športnorekreacijskega območja mesta. Sekundarni fokus športnorekreacijskih dejavnosti se oblikuje v sklopu Šolskega centra Šentjur, kjer je predvidena izgradnja večnamenske dvorane za potrebe športa ter kulturnih, kongresnih in drugih dejavnosti ter ureditev športnorekreacijskih površin na sotočju Voglajne in Slomščice. Z ureditvijo rekreacijskih površin v naravnem okolju (trim steza, tematske in učne poti ipd.) se intenzivira raba na območju kompleksa Rebre.

(6.4) Poleg večjih športnorekreacijskih objektov se v zeleni sistem vključuje tudi dvorane ob šolah ter manjša športna in druga igrišča ob izobraževalnih in drugih javnih stavbah ter v sklopu stanovanjskih sosesk. Sistem igrišč se ohranja in dopolnjuje tako, da se zagotavlja enakomerna dostopnost do javnih športnorekreacijskih površin na celotnem območju mesta.

(6.5) V zeleni sistem naselja se vključuje tudi obstoječe kvalitetne javne in poljavne površine v okviru jedra in stanovanjskih sosesk (pretežno blokovna gradnja). Z razbremenitvijo prometnic in ureditvijo parkirnih hiš bo možno v jedru naselja pridobiti nove odprte površine (parki, drevoredi, igrišča) in jih smiselno vključiti v zeleni sistem. Kot pomemben mikroelement zelenega sistema se ohranja in na novo ureja odprte poljavne površine v stanovanjskih soseskah, ozelenjene parkirne površine, na primernih lokacijah pa tudi površine namenjene vrtičkarjem.

(6.6) Odprte javne prostore ter parkovne ureditve se ohranja (Mestni trg), ustrezno prenavlja (Zgornji trg), dopolnjuje ter medsebojno povezuje. Ustrezen obseg in enakomerno dostopnost javnih (trgi) ter zelenih površin (otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine) se zagotavlja tudi v okviru notranjega razvoja in širitev.

(6.7) Ohranja se gozdne kline na vzhodnem, zahodnem in južnem robu ter se jih s primernimi rekreacijskimi rabami povezuje z zelenim sistemom mesta.

(6.8) V zeleni sistem se vključuje tudi zelene poteze iz točke (5.9) in (5.10) tega člena.

II/7. Spremljanje stanja okolja

46. člen

(1) V času izvajanja občinskega prostorskega načrta mora Občina Šentjur skupaj s pristojnimi nosilci urejanja prostora zagotoviti spremljanje stanja okolja, in sicer se preveri naslednje kazalce stanja okolja:

(1.1) s področja varstva tal: delež najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami, površina gozdov in varovalnih gozdov glede na površino občine, prisotnost erozijskih območij zaradi plazenja tal in delovanja površinskih vodotokov ter morfološke spremembe tal zaradi posegov, stanje onesnaženosti tal zaradi industrijske, kmetijske ali druge dejavnosti;

(1.2) s področja voda: vrednosti parametrov kakovosti površinskih voda za določitev njihovega kemijskega in ekološkega stanja, poselitvena območja, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin vodotokov, pokritost občine s kanalizacijskim omrežjem in ustreznim odvajanjem odpadnih komunalnih vod na čistilne naprave, delež prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe s pitno vodo, kakovost podzemne in pitne vode glede na kemijske in bakteriološke parametre v pitni vodi;

(1.3) s področja ohranjanja narave: ohranjanje habitata prisotnih zavarovanih/ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na območju občine Šentjur; ohranjanje oziroma doseganje ugodnega stanja habitatov vrst in ohranjanje območja razširjenosti habitatnih tipov, za katere so opredeljena območja notranjih con območij pomembnih za ohranitev biotske raznovrstnosti (ekološko pomembnih območij, območij Natura) na območju Občine Šentjur, ohranjanje lastnosti zaradi katerih so posamezna zavarovana območja na območju Občine Šentjur opredeljena, ohranjanje bistvenih lastnosti, zaradi katerih so deli narave na območju plana občine Šentjur opredeljeni za naravno vrednoto določene zvrsti;

(1.4) s področja varstva kulturne dediščine: število enot kulturne dediščine, lastnosti enote kulturne dediščine, ogroženost enot kulturne dediščine;

(1.5) s področja varstva zraka in podnebnih sprememb: povprečni letni dnevni promet po pomembnih prometnicah v občini, število zavezancev za prve meritve emisij v zrak, število objektov, ki za ogrevanje izkoriščajo obnovljive vire energije;

(1.6) s področja varstva pred hrupom: povprečni letni dnevni promet po posameznih cestnih odsekih in dolžina odsekov državnih cest in železnice skozi naselja;

(1.7) s področja varstva pred elektromagnetnim sevanjem: število objektov z varovanimi prostori ali območji za bivanje v območju varovanih koridorjev in površine namenjene bivanju v varovalnem koridorju daljnovodov;

(1.8) s področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem: letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca;

(1.9) s področja ravnanja z odpadki: razvitost sistema zbiranja ločenih frakcij odpadkov in ustreznost končnega odlaganja odpadkov.

(2) Način spremljanja kazalcev stanja okolja, nosilci posameznih področij in viri podatkov so podrobno opredeljeni v okoljskem poročilu, ki je obvezna priloga SPN.

(3) Občina mora rezultate spremljanja stanja okolja vsakih pet let predstaviti v obliki poročila in z njim seznaniti javnost ter ministrstvo, pristojno za okolje.

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

47. člen

(vpogled)

Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur je na vpogled vsem zainteresiranim na Občini Šentjur in na njihovih spletnih straneh.

48. člen

(nadzorstvo)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

49. člen

(veljavnost)

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. januarja 2014.

Št. 352-0010/2004(261)

Šentjur, dne 24. decembra 2013

Župan
Občine Šentjur
mag. Marko Diaci l.r.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava