Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa ukrepe po Programu ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016 (v nadaljnjem besedilu: program ukrepov) za izvajanje:
– Uredbe Komisije (ES) št. 917/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 797/2004 o ukrepih za izboljšanje splošnih pogojev za proizvajanje in trženje čebelarskih proizvodov (UL L št. 163 z dne 30. 4. 2004, str. 83), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 768/2013 z dne 8. avgusta 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 917/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 797/2004 o ukrepih za izboljšanje splošnih pogojev za proizvajanje in trženje čebelarskih proizvodov (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2013, str. 7);
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549);
– Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU).
(2) S to uredbo se podrobneje določa tudi način pridobitve sredstev po programu ukrepov.
(3) Program ukrepov, ki ga je Republika Slovenija predložila Evropski komisiji na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT), (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo 1308/2013/EU, je potrjen s Sklepom Komisije z dne 12. 8. 2013 o odobritvi programa za izboljšanje pridelave in trženja čebelarskih proizvodov in je dostopen na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(1) V programskem obdobju 2014–2016 se v skladu s to uredbo izvajajo naslednji ukrepi:
1. tehnična pomoč čebelarjem:
– sofinanciranje čebelarske opreme,
– pomoč čebelarjem začetnikom,
– usposabljanje na področju čebelarjenja,
– izobraževanje na področju zdravstvenega varstva čebel;
2. nadzor nad varozo;
3. kakovost medu;
4. obnavljanje čebeljega fonda:
– spodbujanje osnovne odbire in menjava čebeljih matic,
– subvencioniranje vzreje čebeljih matic,
– spremljanje kakovosti vzrejenih čebeljih matic kranjske čebele in
– testiranje in odbira čebeljih družin, ki so odporne proti varojam, ter vzpostavitev testne postaje;
5. aplikativne raziskave:
– vpliv krme na razvoj, donosnost in reprodukcijo čebeljih družin,
– monitoring obremenitev stojišč v intenzivnih in ekstenzivnih kmetijsko-pašnih okoljih s fitofarmacevtskimi sredstvi ter z drugimi dejavniki, ki vplivajo na stanje čebeljega fonda kranjske čebele,
– karakterizacija slovenskega medu,
– vpliv tehnologije čebelarjenja in kakovosti čebelje prehrane na čebelje pridelke in vitalnost čebeljih družin,
– ugotavljanje vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin in
– vpliv mikroklimatskih pogojev v panju in okolici na zatiranje varoj v povezavi z zdravstvenim stanjem čebel.
(2) Namen ukrepov tehnične pomoči iz 1. točke prejšnjega odstavka je posodobiti čebelarstvo s sofinanciranjem določene čebelarske opreme, zagotoviti pomoč čebelarjem začetnikom in pridobitev osnovnih znanj s področja čebelarstva, izboljšati usposobljenost in ozaveščenost glede zgodovine čebelarstva, biologije in oskrbe čebel, vzreje čebeljih matic, čebelje paše, medenih pijač, zdravstvenega varstva čebel in obvladovanja varoze čebel ter podjetništva in trženja.
(3) Namen ukrepa nadzora nad varozo iz 2. točke prvega odstavka tega člena je na podlagi preventivnih pregledov zdravstvenega stanja čebeljih družin pri čebelarjih, proučevati vzroke napadenosti čebeljih družin z varojami ter usmerjati čebelarje k pravilni uporabi zdravil, primernih za zatiranje varoj v ekološkem in konvencionalnem načinu čebelarjenja, za doseganje učinkovitejšega zatiranja varoze na osnovi ugotovljene populacije varoj in boljšega zdravstvenega stanja čebel ob pridobivanju varnih čebeljih pridelkov.
(4) Namen ukrepa kakovosti medu iz 3. točke prvega odstavka tega člena je spremljanje in zagotavljanje kakovosti in zdravstvene ustreznosti medu in čebeljih pridelkov ter zmanjšanje ostankov zdravil in drugih škodljivih snovi v medu in čebeljih pridelkih.
(5) Namen ukrepov obnavljanja čebeljega fonda iz 4. točke prvega odstavka tega člena je:
– da se na območjih, kjer je kranjska čebela najbolj ogrožena, z zamenjavo čebeljih matic in informiranjem čebelarjev omeji širjenje drugih ras čebel na območju Republike Slovenije,
– spodbujanje vzrejevalcev čebeljih matic k obsežnejši in sistematični vzreji bolj kakovostnih čebeljih matic,
– spremljanje rasne lastnosti vzrejenih čebeljih matic v povezavi s tehnologijo vzreje v vzrejališčih in
– odbira ter reprodukcija čebeljih družin, ki bodo na varoje tolerantnejše od čebeljih družin v prvotnem okolju.
(6) Namen ukrepov aplikativnih raziskav iz 5. točke prvega odstavka tega člena je ugotoviti vplive različnih prehranskih dodatkov, načinov in dinamike hranjenja na čebelje družine, spremljati ključne dejavnike v okolju, ki vplivajo na uspešnost čebelarjenja, posodobiti in dopolniti bazo podatkov o senzoričnih, fizikalno-kemijskih in mikroskopskih lastnostih različnih vrst medu, pridelanih v Republiki Sloveniji, ugotoviti vpliv tehnologije in prehrane čebel na čebelje pridelke in vitalnost čebeljih družin ter posledic uporabe akaricidov na varnost čebeljih pridelkov, identificirati najpomembnejše dejavnike in način njihovega vplivanja na učinkovitost zatiranja varoj, še posebno ob uporabi organskih kislin in eteričnih olj, ter zagotoviti prenos ugotovitev v prakso.

(1) Za ukrepe iz prve in druge alineje 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena ter druge alineje 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, za vsako programsko leto v obdobju 2014–2016 izvede odprti javni razpis. V javnem razpisu ministrstvo podrobneje določi pogoje in višino sredstev za posamezen ukrep iz tega člena.
(2) Za blago in storitve, potrebne za izvedbo ukrepov iz prejšnjega člena, razen ukrepov iz prejšnjega odstavka, odda ministrstvo javno naročilo.

(1) Za izvajanje ukrepov iz 2. člena te uredbe se izplačajo sredstva največ do višine, določene za posamezni ukrep v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(2) Za ukrepe iz 2. člena te uredbe zagotovita sredstva Republika Slovenija in Evropska unija, vsaka 50 odstotkov.
(3) Višina sredstev za posamezno programsko leto v obdobju 2014–2016 znaša za:
– ukrepa iz prve in druge alineje 1. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe skupaj največ 270.114 eurov v programskem letu 2014, največ 270.248 eurov v programskem letu 2015 in največ 269.362 eurov v programskem letu 2016;
– ukrep iz tretje alineje 1. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe skupaj največ 45.000 eurov;
– ukrep iz četrte alineje 1. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe skupaj največ 15.000 eurov;
– ukrep iz 2. točke prvega odstavka 2. člena uredbe največ 30.000 eurov;
– ukrep iz 3. točke prvega odstavka 2. člena uredbe največ 60.000 eurov;
– ukrep iz prve alineje 4. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe največ 27.000 eurov;
– ukrep iz druge alineje 4. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe največ 30.000 eurov;
– ukrep iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe največ 35.000 eurov
– ukrep iz četrte alineje 4. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe največ 41.000 eurov;
– ukrep iz prve alineje 5. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe največ 30.000 eurov;
– ukrep iz druge alineje 5. točke prvega odstavka 2. člena uredbe največ 30.000 eurov;
– ukrep iz tretje alineje 5. točke prvega odstavka 2. člena uredbe največ 15.000 eurov;
– ukrep iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 2. člena uredbe največ 40.000 eurov;
– ukrep iz pete alineje 5. točke prvega odstavka 2. člena uredbe največ 17.000 eurov;
– ukrep iz šeste alineje 5. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe največ 35.000 eurov.
(4) Sredstva za ukrepe iz prve in druge alineje 1. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe ter druge alineje 4. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.

(1) Za ukrepe iz prve in druge alineje 1. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe in druge alineje 4. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe se dodelitev sredstev ne odobri, če je vlagatelj za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi po tej uredbi, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije.
(2) Dodelitev sredstev po tej uredbi se ne odobri za čebelarjenje zunaj območja Republike Slovenije.

(1) Ukrepi iz te uredbe morajo biti:
– za programsko leto 2014, ki se začne 1. septembra 2013, izvedeni do 31. avgusta 2014, izplačani pa do 15. oktobra 2014,
– za programsko leto 2015, ki se začne 1. septembra 2014, izvedeni do 31. avgusta 2015, izplačani pa do 15. oktobra 2015,
– za programsko leto 2016, ki se začne 1. septembra 2015, izvedeni do 31. avgusta 2016, izplačani pa do 15. oktobra 2016.
(2) Sredstva za izvajanje ukrepov po tej uredbi se izplačujejo iz sredstev proračuna Republike Slovenije:
– za programsko leto 2014 iz proračunskega leta 2014,
– za programsko leto 2015 iz proračunskega leta 2015,
– za programsko leto 2016 iz proračunskega leta 2016.
(3) Upravičeni stroški iz te uredbe se lahko uveljavljajo le za tekoče programsko leto.

(1) Kot višja sila se po tej uredbi štejejo zlasti smrt prejemnika sredstev, dolgotrajna nezmožnost prejemnika sredstev za delo, razlastitev kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan prevzema obveznosti, uničenje čebelnjakov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče ali kužne živalske bolezni, ki prizadene vse čebelje družine ali njihov del.
(2) O višji sili mora prejemnik sredstev ali njegova pooblaščena oseba na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, pisno v fizični ali elektronski obliki obvestiti Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) in predložiti ustrezna dokazila v desetih delovnih dneh od dneva, ko je prejemnik sredstev ali njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

Čebelarska oprema, pripomočki ali naprave (v nadaljnjem besedilu: čebelarska oprema) za katero je mogoče uveljavljati sofinanciranje nakupa, so:
– čebelji panji s testnimi vložki,
– ometalnik,
– smukalnik cvetnega prahu,
– sušilnik za cvetni prah,
– točila s pripadajočo opremo,
– posoda za skladiščenje medu (najmanj 10 l), matičnega mlečka, cvetnega prahu, propolisa, čebeljega voska in čebeljega strupa, ki ustreza za skladiščenje hrane,
– cedila in cedilna posoda,
– črpalka za med,
– naprave za utekočinjenje medu,
– mešalnik in mešalna palica za kremni med,
– refraktometer,
– konduktometer,
– separator medu, voska, matičnega mlečka,
– polnilna naprava za med,
– stroj za etiketiranje steklene embalaže,
– krožna dozirna miza,
– cisterna za homogenizacijo,
– kontrolne tehtnice in elektronski sistemi za nadzor čebeljih družin,
– posoda za odkrivanje satov,
– kuhalnik voščin,
– stiskalnica za vosek – preša,
– topilniki voska,
– parni uparjalnik za voščine,
– kalup za vlivanje satnic,
– inkubator za shranjevanje matičnjakov,
– prirejena transportna sredstva za prevoz čebel na pašo,
– testni vložki,
– pripomočki za aplikacijo zdravil za zdravljenje čebel.

(1) Delež sofinanciranja čebelarske opreme znaša 80 odstotkov skupne neto vrednosti (brez vštetega DDV) izvedenega nakupa čebelarske opreme. Čebelar je do sredstev v okviru tega ukrepa upravičen samo enkrat v programskem obdobju 2014–2016.
(2) Najvišji znesek sredstev sofinanciranja čebelarske opreme v programskem obdobju 2014–2016 znaša za upravičenca, ki čebelari z:
– do 20 čebeljimi družinami: 1000 eurov;
– od 21 do 40 čebeljimi družinami: 2000 eurov;
– od 41 do 100 čebeljimi družinami: 4000 eurov;
– od 101 do 249 čebeljimi družinami: 6000 eurov;
– več kot 250 čebeljimi družinami: 8000 eurov.
(3) Sofinanciranje nakupa čebelarske opreme pri posameznem čebelarju skupaj ne sme preseči najvišje vrednosti iz prejšnjega odstavka, ki jo lahko vlagatelj uveljavlja enkrat v programskem obdobju 2014–2016.
(4) Vlagatelj je upravičen do sofinanciranja čebelarske opreme za število čebeljih družin, ki je bilo na dan 30. junija v letu pred oddajo vloge vpisano v register čebelnjakov.

(1) Čebelar je upravičen do sofinanciranja nakupa čebelarske opreme, če:
– je opravil nakup čebelarske opreme (pri čemer se za dokazila o opravljenem nakupu šteje izvod izvirnega računa in izvirnega dokazila o plačilu računov na ime vlagatelja ter se vlagatelju ne vračajo);
– je opravil usposabljanje o smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu ali ima vzpostavljen lastni HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) sistem;
– se je udeležil najmanj enega veterinarskega izobraževanja s področja zatiranja varoze v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa za dodelitev sredstev, ki ga je pripravila in izvedla Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: VF NVI);
– se je udeležil najmanj enega apitehničnega usposabljanja v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa za dodelitev sredstev, ki ga je pripravila in izvedla Javna svetovalna služba v čebelarstvu;
– je vpisan v register čebelnjakov vsaj tri leta pred objavo javnega razpisa za dodelitev sredstev;
– v preteklem programskem obdobju 2011–2013 ni prejel sredstev v okviru ukrepa tehnična pomoč čebelarjem;
– stroški nakupa čebelarske opreme znašajo vsaj 35 odstotkov vrednosti iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Čebelar, ki v skladu s to uredbo prejme sredstva za sofinanciranje nakupa čebelarske opreme, mora to opremo uporabljati še najmanj pet let po prejetju teh sredstev.
(3) Čebelar, ki je v programskem obdobju 2011–2013 ali 2014–2016 prejel sredstva v okviru ukrepa čebelar začetnik, v programskem obdobju 2014–2016 ni upravičen do sredstev v okviru ukrepa sofinanciranje čebelarske opreme.

(1) Upravičeni stroški za sofinanciranje nakupa čebelarske opreme so stroški nakupa čebelarske opreme iz 8. člena te uredbe.
(2) Neupravičeni stroški za sofinanciranje nakupa čebelarske opreme so:
– stroški plačila carin in dajatev pri uvozu,
– DDV,
– stroški nakupa rabljene čebelarske opreme,
– stroški tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja, najema itd.),
– bančni stroški,
– poštnina.

Čebelarjem začetnikom se sofinancira nakup kompleta čebelarske opreme, ki ga sestavljajo:
– trije novi panji s testnimi vložki in opremo za panje,
– tri čebelje družine,
– posode za med, ki ustrezajo za skladiščenje hrane, in
– točila za med.

Čebelarju začetniku se sofinancira 80 odstotkov skupne neto vrednosti (brez vštetega DDV) izvedenega nakupa kompleta čebelarske opreme, vendar ne več kot 1000 eurov. Čebelar je do sredstev v okviru tega ukrepa upravičen samo enkrat v programskem obdobju 2014–2016, če v istem programskem obdobju ni prejel sredstev v okviru ukrepa sofinanciranje čebelarske opreme.

(1) Čebelar začetnik je upravičen do sofinanciranja nakupa kompleta čebelarske opreme iz 12. člena te uredbe, če:
– je prvič vpisan v register čebelnjakov v letu pred objavo ali v letu objave javnega razpisa za pomoč čebelarjem začetnikom,
– je ob oddaji vloge star najmanj 15 let,
– ima pisno soglasje staršev ali skrbnikov za izvajanje tega ukrepa, če pri oddaji vloge še ni dopolnil 18 let, je pred oddajo vloge pridobil certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije s področja čebelarstva ali opravil najmanj 35 urni začetni tečaj čebelarjenja, ki ga je v obdobju 2008–2012 pripravila in izvedla Javna svetovalna služba v čebelarstvu, v letu 2013 pa izbrani ponudnik na podlagi operativnega programa zatiranja varoze za leto 2013, in se udeležil izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel, ki ga je v obdobju 2008–2013 pripravil in izvedel VF NVI, v obdobju 2014–2016 pa izbrani ponudnik za izvedbo ukrepa izobraževanja na področju zdravstvenega varstva čebel iz 18. člena te uredbe,
– v preteklem programskem letu 2013 ni prejel sredstev v okviru ukrepa tehnična pomoč čebelarjem.
(2) Čebelar začetnik, ki je v skladu s to uredbo prejel sredstva za sofinanciranje nakupa kompleta čebelarske opreme iz 12. člena te uredbe, mora to opremo uporabljati še najmanj pet let po prejetju teh sredstev.

(1) Upravičeni stroški za pomoč čebelarjem začetnikom so stroški nakupa kompleta čebelarske opreme iz 12. člena te uredbe.
(2) Neupravičeni stroški za pomoč čebelarjem začetnikom so:
– stroški plačila carin in dajatev pri uvozu,
– DDV,
– stroški nakupa rabljenih panjev, rabljenih posod za med in rabljenih točil za med,
– stroški tekočega poslovanja (npr. stroški vzdrževanja, najema itd.),
– bančni stroški,
– poštnina.

(1) Program usposabljanja na področju čebelarjenja (v nadaljnjem besedilu: program usposabljanja) sprejme minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program usposabljanja mora biti pripravljen v skladu z nameni ukrepov iz drugega odstavka 2. člena te uredbe tako, da se zagotovi enakomerna razporeditev usposabljanj na celotnem območju Republike Slovenije z didaktično podporo.
(3) Program usposabljanja določa zlasti:
– cilje ukrepa usposabljanja na področju čebelarjenja,
– način in dinamiko izvedbe usposabljanj,
– trajanje posamezne vrste usposabljanja,
– število usposabljanj in območja, na katerih se izvedejo,
– natančnejšo vsebino usposabljanj in morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci usposabljanj,
– kaj mora ponudnik zagotoviti udeležencem usposabljanj in
– način izvajanja nadzora nad organizacijo in izvedbo usposabljanj.
(4) Podrobnejša specifikacija stroškov usposabljanj na področju čebelarjenja do višine sredstev iz druge alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se za usposabljanja opredeli v programu usposabljanja.

Usposabljanj na področju čebelarjenja se lahko udeleži zainteresirana javnost neomejeno.

(1) Program izobraževanj na področju zdravstvenega varstva čebel (v nadaljnjem besedilu: program izobraževanja) sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program izobraževanja mora biti pripravljen v skladu z nameni ukrepov iz drugega odstavka 2. člena te uredbe tako, da se zagotovi enakomerna razporeditev izobraževanj na celotnem območju Republike Slovenije z didaktično podporo.
(3) Program izobraževanja določa zlasti:
– cilje ukrepa izobraževanja na področju zdravstvenega varstva čebel,
– način in dinamiko izvedbe izobraževanj,
– trajanje posamezne vrste izobraževanja,
– število izobraževanj in območja, na katerih se izvedejo,
– natančnejšo vsebino izobraževanj in morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci izobraževanj,
– kaj mora ponudnik zagotoviti udeležencem izobraževanj in
– način izvajanja nadzora nad organizacijo in izvedbo izobraževanj.
(4) Podrobnejša specifikacija stroškov izobraževanj na področju zdravstvenega varstva čebel do višine sredstev iz tretje alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se za izobraževanja opredeli ločeno v programu izobraževanja.

Izobraževanj na področju zdravstvenega varstva čebel se lahko udeleži zainteresirana javnost neomejeno.

(1) Program nadzora nad varozo sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program nadzora nad varozo mora biti pripravljen v skladu z nameni iz tretjega odstavka 2. člena te uredbe in določa zlasti:
– cilje ukrepa nadzora nad varozo,
– način in dinamiko izvedbe preventivnih pregledov zdravstvenega stanja čebeljih družin glede varoze,
– število preventivnih pregledov zdravstvenega stanja čebeljih družin glede varoze, območja, na katerih se izvedejo,
– morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci pregledov zdravstvenega stanja čebeljih družin,
– kaj mora ponudnik zagotavljati pri izvajanju pregledov zdravstvenega stanja čebeljih družin glede varoze in dajanju navodil čebelarjem o načinu zdravljenja oziroma zatiranja varoj,
– vsebino evidence o izvedenih pregledih zdravstvenega stanja čebeljih družin glede varoze,
– natančnejšo vsebino in morebitne metodologije za izdelavo analize vzrokov napadenosti čebeljih družin z varojami in
– natančnejšo vsebino poročila izvedbe preventivnih pregledov in analize vzrokov napadenosti čebeljih družin z varojami.
(3) Podrobnejša specifikacija stroškov nadzora nad varozo do višine sredstev iz četrte alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se opredeli v programu nadzora nad varozo.

(1) Program kontrole medu in čebeljih pridelkov sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program kontrole medu in čebeljih pridelkov določa zlasti:
– cilje ukrepa kakovosti medu,
– način in dinamiko izvedbe analiz medu in čebeljih pridelkov ter način vzorčenja,
– območja, na katerih se izvedejo analize medu in čebeljih pridelkov, in število analiz medu in čebeljih pridelkov po statističnih regijah,
– natančnejšo vsebino za izdelavo analiz medu in čebeljih pridelkov ter analize stanja glede kakovosti in zdravstvene ustreznosti medu v Republiki Sloveniji,
– kaj mora ponudnik zagotavljati pri izvajanju analiz medu in čebeljih pridelkov,
– vsebino evidence o opravljenih analizah medu in čebeljih pridelkov,
– morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci analiz medu in čebeljih pridelkov, in
– natančnejšo vsebino poročila o izvedbi analiz medu in čebeljih pridelkov.
(3) Podrobnejša specifikacija stroškov analiz medu in čebeljih pridelkov in analize stanja glede kakovosti in zdravstvene ustreznosti medu v Republiki Sloveniji do višine sredstev iz pete alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se opredeli v programu kontrole medu in čebeljih pridelkov.

Analizo posameznega vzorca medu in čebeljih pridelkov, ki se uporabi pri pripravi analize stanja glede kakovosti in zdravstvene ustreznosti medu in čebeljih pridelkov v Republiki Sloveniji, prejme čebelar brezplačno.

(1) Program spodbujanja osnovne odbire in menjava čebeljih matic (v nadaljnjem besedilu: program menjave čebeljih matic) sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program menjave čebeljih matic določa zlasti:
– cilje ukrepa spodbujanja osnovne odbire in menjave čebeljih matic,
– območja, na katerih se izvaja menjava čebeljih matic,
– lastnosti, ki jih morajo imeti čebelje matice za namen menjave, in način izbire primernih čebeljih matic za menjavo,
– število čebeljih matic za menjavo,
– kaj mora ponudnik zagotoviti čebelarjem ob menjavi čebeljih matic,
– način izvajanja nadzora nad organizacijo in izvedbo menjave čebeljih matic,
– vodenje evidenc o izvedbi menjave čebeljih matic,
– način spremljanja učinkov menjave čebeljih matic,
– morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, in
– natančnejšo vsebino poročila o menjavi čebeljih matic.
(3) Podrobnejša specifikacija upravičenih stroškov menjave čebeljih matic do višine sredstev iz šeste alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se opredeli v programu menjave čebeljih matic.

Menjava čebeljih matic se čebelarjem zagotovi brezplačno, če:
– imajo čebelje matice potomstvo, ki ne izkazuje morfoloških lastnosti, določenih v rejskem programu za kranjsko čebelo, in
– je čebelar najpozneje dan pred menjavo čebeljih matic vpisan v register čebelnjakov.

Vzreja čebeljih matic se subvencionira vzrejevalcu gospodarskih čebeljih matic in vzrejevalcu rodovniških čebeljih matic, ki povečata vzrejo gospodarskih oziroma rodovniških čebeljih matic, vzreja rodovniških čebeljih matic pa se subvencionira tudi za vzdrževanje trotovskih linij na plemenilni postaji.

(1) Subvencija za gospodarske čebelje matice znaša 1,5 eura na čebeljo matico, za rodovniške čebelje matice pa 7 eurov na čebeljo matico.
(2) Vzrejevalcu rodovniških čebeljih matic se vzdrževanje trotovskih linij na plemenilni postaji subvencionira v višini 1500 eurov letno.

Pogoji za subvencijo vzreje čebeljih matic so:
– vzrejevalec čebeljih matic je vpisan v register čebelnjakov,
– vzrejevalec čebeljih matic ima odločbo ministrstva o odobritvi vzrejališča čebeljih matic,
– vpis čebeljih matic v izvorno rodovniško knjigo v skladu s predpisom, ki ureja zootehniške standarde za plemensko kranjsko čebelo, v posameznem programskem letu in
– pravilna izvedba direktnega testa v selekcijskem čebelnjaku v posameznem letu, kar z izdajo potrdila potrdi druga priznana rejska organizacija.

(1) Program spremljanja kakovosti vzrejnih čebeljih matic kranjske čebele (v nadaljnjem besedilu: program spremljanja kakovosti vzrejnih čebeljih matic) sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program spremljanja kakovosti vzrejnih čebeljih matic določa zlasti:
– cilje ukrepa spremljanja kakovosti vzrejnih čebeljih matic kranjske čebele,
– način in dinamiko spremljanja kakovosti vzrejenih čebeljih matic kranjske čebele,
– območja, na katerih se izvede spremljanje kakovosti vzrejenih čebeljih matic kranjske čebele, ter način vzorčenja,
– morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, in
– natančnejšo vsebino poročila o spremljanju kakovosti čebeljih matic kranjske čebele.
(3) Podrobnejša specifikacija upravičenih stroškov spremljanja kakovosti vzrejenih čebeljih matic kranjske čebele do višine sredstev iz osme alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se opredeli v programu spremljanja kakovosti vzrejenih čebeljih matic.

Ukrep spremljanja kakovosti vzrejnih čebeljih matic kranjske čebele zajema analizo lastnosti vzrejenih čebeljih matic kranjske čebele v povezavi s tehnologijo vzreje v vzrejališčih s ciljem vzpostaviti postopek, kriterije in pogoje ocenjevanja ter razvrščanja vzrejnih čebeljih matic kranjske čebele v več kakovostnih razredov. Ta ukrep vključuje tudi obdelavo podatkov v okviru direktnega testiranja, ki ga izvajajo vzrejevalci čebeljih matic z namenom, da zberejo več podatkov za kasnejšo kakovostnejšo odbiro čebeljih družin za potencialne matičarje.

(1) Program testiranja in odbire čebeljih družin, ki so odporne proti varojam, ter vzpostavitve testne postaje (v nadaljnjem besedilu: program testiranja in odbire čebeljih družin) sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program testiranja in odbire čebeljih družin določa zlasti:
– cilje ukrepa testiranja in odbire čebeljih družin, ki so odporne proti varojam, ter vzpostavitve testne postaje,
– območja, na katerih se izvede testiranje čebeljih družin, ki so odporne proti varojam,
– morebitne kriterije, ki se upoštevajo pri odbiri čebeljih družin, ki so odporne proti varojam, in način vzorčenja,
– način spremljanja lastnosti potomstev odbranih čebeljih matic,
– morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, in
– natančnejšo vsebino poročila o rezultatih testiranja in odbire čebeljih družin.
(3) Podrobnejša specifikacija upravičenih stroškov do višine sredstev iz devete alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se opredeli v programu testiranja in odbire čebeljih družin.

Ukrep testiranja in odbire čebeljih družin, ki so odporne proti varojam, ter vzpostavitve testne postaje zajema testiranje, odbiro in reprodukcijo čebeljih družin, ki bodo na varoje tolerantnejše od čebeljih družin v prvotnem okolju, s čimer se posredno dosega zmanjševanje uporabe kemičnih in drugih sredstev za zatiranje varoj in boljše preživetje čebeljega fonda.

(1) Program vpliva krme na razvoj, donosnost in reprodukcijo čebeljih družin (v nadaljnjem besedilu: program vpliva krme) sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program vpliva krme določa zlasti:
– cilje ukrepa vpliva krme na razvoj, donosnost in reprodukcijo čebeljih družin,
– območja, na katerih se izvede raziskava, in način vzorčenja,
– natančnejšo vsebino analize vpliva krme na razvoj, donosnost in reprodukcijo čebeljih družin,
– morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, ter
– natančnejšo vsebino poročila o vplivu krme na razvoj, donosnost in reprodukcijo čebeljih družin.
(3) Podrobnejša specifikacija upravičenih stroškov do višine sredstev iz desete alineje tretjega odstavka 4. člena se opredeli v programu vpliva krme.

Ukrep vpliva krme na razvoj, donosnost in reprodukcijo čebeljih družin zajema analizo vpliva krme na razvoj, donosnost in reprodukcijo čebeljih družin glede vpliva različnih prehranskih dodatkov, načinov dajanja hrane in dinamiko hranjenja na različne oblike čebeljih družin (narejenci, gospodarske družine, plemenilniki).

(1) Program monitoringa obremenitev stojišč v intenzivnih in ekstenzivnih kmetijsko-pašnih okoljih s fitofarmacevtskimi sredstvi ter z drugimi dejavniki, ki vplivajo na stanje čebeljega fonda kranjske čebele (v nadaljnjem besedilu: program monitoringa), sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program monitoringa določa zlasti:
– cilje ukrepa monitoringa obremenitev stojišč v intenzivnih in ekstenzivnih kmetijsko-pašnih okoljih s fitofarmacevtskimi sredstvi ter z drugimi dejavniki, ki vplivajo na stanje čebeljega fonda kranjske čebele,
– območja, na katerih se izvede raziskava, in način vzorčenja,
– natančnejšo vsebino monitoringa,
– morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki,
– način vodenja evidenc o izvedbi programa monitoringa,
– rok in način objave rezultatov monitoringa in posameznih podatkov in
– natančnejšo vsebino poročila o ugotovitvah monitoringa.
(3) Podrobnejša specifikacija upravičenih stroškov do višine sredstev iz enajste alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se opredeli v programu monitoringa.

Ukrep monitoringa obremenitev stojišč v intenzivnih in ekstenzivnih kmetijsko-pašnih okoljih s fitofarmacevtskimi sredstvi ter z drugimi dejavniki, ki vplivajo na stanje čebeljega fonda kranjske čebele zajema spremljanje obremenitev stojišč s fitofarmacevtskimi sredstvi ter z drugimi dejavniki, ki vplivajo na stanje čebeljega fonda kranjske čebele, in analizo ključnih dejavnikov v okolju, ki vplivajo na uspešnost čebelarjenja.

(1) Program karakterizacije slovenskega medu (v nadaljnjem besedilu: program karakterizacije medu) sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program karakterizacije medu določa zlasti:
– cilje ukrepa karakterizacije slovenskega medu,
– območja, na katerih se izvede raziskava, in način vzorčenja,
– natančnejšo vsebino raziskave,
– minimalne podatke o ugotovitvah, ki se dopolnijo in posodobijo v podatkovni bazi,
– morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, in
– natančnejšo vsebino poročila o ugotovitvah karakterizacije slovenskega medu.
(3) Podrobnejša specifikacija upravičenih stroškov do višine sredstev iz dvanajste alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se opredeli v programu karakterizacije medu.

Ukrep karakterizacije slovenskega medu zajema posodobitev in dopolnitev baze podatkov o senzoričnih, fizikalno-kemijskih in mikroskopskih lastnosti različnih vrst medu, pridelanih v Republiki Sloveniji.

(1) Program vpliva tehnologije čebelarjenja in kakovosti čebelje prehrane na čebelje pridelke in vitalnost čebeljih družin (v nadaljnjem besedilu: program vpliva tehnologije čebelarjenja) sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program vpliva tehnologije čebelarjenja določa zlasti:
– cilje ukrepa vpliva tehnologije čebelarjenja in kakovosti čebelje prehrane na čebelje pridelke in vitalnost čebeljih družin,
– območja, na katerih se izvede raziskava, in način vzorčenja,
– natančnejšo vsebino analize vpliva tehnologije čebelarjenja in kakovosti čebelje prehrane na čebelje pridelke in vitalnost čebeljih družin,
– morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, in
– natančnejšo vsebino poročila o ugotovitvah vpliva tehnologije čebelarjenja in kakovosti čebelje prehrane na čebelje pridelke in vitalnost čebeljih družin.
(3) Podrobnejša specifikacija upravičenih stroškov do višine sredstev iz trinajste alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se opredeli v programu vpliva tehnologije čebelarjenja.

Ukrep vpliva tehnologije čebelarjenja in kakovosti čebelje prehrane na čebelje pridelke in vitalnost čebeljih družin zajema analizo vpliva tehnologije čebelarjenja in kakovosti čebelje prehrane na čebelje pridelke in vitalnost čebeljih družin, analizo, koliko hrane je treba dodati, ne da bi vplivala na pristnost medu, ter analizo vpliva različne kakovosti pelodne in nektarne oziroma manine paše na vitalnost čebeljih družin v različnih časovnih obdobjih.

(1) Program ugotavljanja vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin (v nadaljnjem besedilu: program ugotavljanja vpliva ostankov zdravil) sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program ugotavljanja vpliva ostankov zdravil določa zlasti:
– cilje ukrepa ugotavljanja vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin,
– območja, na katerih se izvede raziskava, in način vzorčenja,
– natančnejšo vsebino analize vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin,
– morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, in
– natančnejšo vsebino poročila o ugotovitvah vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin.
(3) Podrobnejša specifikacija upravičenih stroškov do višine sredstev iz štirinajste alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se opredeli v programu ugotavljanja vpliva ostankov zdravil.

Ukrep ugotavljanja vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin zajema analizo vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin, analizo, v kolikšni meri prihaja do ostankov v čebeljih pridelkih, kar vpliva na nadaljnjo izbiro učinkovin za zatiranje varoze, ter analizo vplivov na čebelje pridelke pri uporabi akaricidov.

(1) Program vpliva mikro-klimatskih pogojev v panju in okolici na zatiranje varoj v povezavi z zdravstvenim stanjem čebel (v nadaljnjem besedilu: program vpliva mikro-klimatskih pogojev) sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Program vpliva mikro-klimatskih pogojev določa zlasti:
– cilje ukrepa vpliva mikro-klimatskih pogojev v panju in okolici na zatiranje varoj v povezavi z zdravstvenim stanjem čebel,
– območja, na katerih se izvede raziskava, in način vzorčenja,
– natančnejšo vsebino analize vpliva mikro-klimatskih pogojev v panju in okolici na zatiranje varoj,
– morebitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, in
– natančnejšo vsebino poročila o ugotovitvah vpliva mikro-klimatskih pogojev v panju in okolici na zatiranje varoj v povezavi z zdravstvenim stanjem čebel.
(3) Podrobnejša specifikacija upravičenih stroškov do višine sredstev iz petnajste alineje tretjega odstavka 4. člena te uredbe se opredeli v programu vpliva mikro-klimatskih pogojev.

Ukrep vpliva mikro-klimatskih pogojev v panju in okolici na zatiranje varoj v povezavi z zdravstvenim stanjem čebel zajema analizo vpliva mikro-klimatskih pogojev v panju in okolici na zatiranje varoj v povezavi z zdravstvenim stanjem čebel, analizo vpliva najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost zatiranja varoj, še posebno ob uporabi organskih kislin in eteričnih olj, ter prenos rezultatov v prakso z izdelavo navodila za uporabo zdravil ob upoštevanju različnih dejavnikov.

(1) Za ukrepe iz prve in druge alineje 1. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe in druge alineje 4. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe vlagatelji pošljejo pisno vlogo na javni razpis na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, z dokazili priporočeno na naslov agencije ali jo vložijo v vložišču agencije.
(2) Agencija odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog na javni razpis. Sredstva za posamezni javni razpis se dodeljujejo po vrstnem redu prejema popolnih vlog do višine razpisanih sredstev za posamezni ukrep.
(3) Vloge na javni razpis se vlagajo od dneva, določenega v javnem razpisu, do dneva zaprtja javnega razpisa. Zaprtje javnega razpisa objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh zaradi porabe sredstev za izvedbo ukrepa.

(1) Odpiranje vlog na javni razpis ni javno.
(2) Vloge se preverja po vrstnem redu časa oddaje popolne vloge. Popolna vloga se po vrstnem redu uvrsti na konec seznama popolnih vlog in dobi zaporedno številko vloge.
(3) Izpolnjevanje pogojev vloge na javni razpis se preverja po vrstnem redu uvrstitve na seznam popolnih vlog na javni razpis. Dodelitev sredstev se odobri za tiste popolne vloge na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje, in sicer do višine razpisanih sredstev za posamezen ukrep.
(4) Za vlogo, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri dodelitev sredstev do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja. Vlagatelj mora v roku 8 dni od vročitve obvestila na agencijo poslati izjavo, da se s tem strinja, sicer se šteje, da se ne strinja.
(5) Če je skupna višina zaprošenih sredstev višja od sredstev za sofinanciranje in subvencioniranje, ki so bila razpisana in so sredstva glede na predhodne vloge še na voljo, agencija v primeru, da imata na zadnjem mestu seznama prejetih vlog na javni razpis dve ali več popolnih in vsebinsko ustreznih vlog enak datum in čas oddaje vloge, izvede žrebanje. Z žrebanjem se določi vrstni red dodelitve sredstev. Pri žrebu so lahko navzoči tudi vlagatelji. O času in kraju žrebanja agencija vlagatelje obvesti pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje, in osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik agencije med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na agenciji.
(6) Žrebanje iz prejšnjega odstavka se opravi v uradnih prostorih agencije. O žrebanju se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje, in vlagatelji, če so navzoči.

(1) Upravičenec mora agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu ali drugim nadzornim organom omogočiti dostop do dokumentacije, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev.
(2) Na spletni strani agencije se objavi seznam upravičencev sredstev, ki so pravne osebe, z navedbo firme, opisom dejavnosti in zneskom odobrenih sredstev za posamezni ukrep.

Prejemniki sredstev, ki pridobijo sredstva na podlagi te uredbe, morajo dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

(1) Agencija izvaja administrativne kontrole in kontrole na kraju samem pred izplačilom sredstev za posamezen ukrep iz te uredbe.
(2) Agencija mora zagotoviti ločenost izvajanja nalog administrativnih kontrol in kontrole na kraju samem.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.