Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Razglašam Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. junija 2015.
Št. 003-02-5/2015-4
Ljubljana, dne 24. junija 2015
Borut Pahor l.r.
O ZAPOSLOVANJU, SAMOZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV (ZZSDT)
I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
S tem zakonom se določajo pogoji za zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev ter s tem povezane naloge Republike Slovenije za urejanje in zaščito trga dela.
(naloge Republike Slovenije)
(1) Republika Slovenija sklepa mednarodne pogodbe, s katerimi določa pogoje za zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, ter sprejema ukrepe za zaščito domačega trga dela, določene s tem zakonom.
(2) V skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo ter urejajo prosto gibanje delavcev in prosto izvajanje storitev med državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in Švicarske konfederacije, lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije uvedbo in ukinitev ukrepov, ki jih omogočajo mednarodne pogodbe (prehodno obdobje ali varnostna klavzula).
(predpisi Evropske unije)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašajo naslednje direktive Evropske unije:
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1);
– Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L št. 212 z dne 7. 8. 2001, str. 12);
– Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L št. 251 z dne 3. 10. 2003, str. 12);
– Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2011/51/EU z dne 11. maja 2011 o spremembah Direktive Sveta 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite (UL L št. 132 z dne 19. 5. 2011, str. 1);
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);
– Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi (UL L št. 261 z dne 6. 8. 2004, str. 19);
– Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L št. 375 z dne 23. 12. 2004, str. 12);
– Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L št. 289 z dne 3. 11. 2005, str. 15);
– Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155 z dne 18. 6. 2009, str. 17);
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/52/ES z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2009, str. 24);
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L št. 337 z dne 20. 12. 2011, str. 9);
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/98/EU z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343, 23. 12. 2011, str. 1);
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/33/EU z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L št. 180 z dne 29. 6. 2013, str. 96).
Za potrebe tega zakona posamezni pojmi pomenijo:
1. delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec): pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji, ter drug subjekt, določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki zaposluje tujca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
2. enotno dovoljenje: enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, izda pristojni organ in ki tujcu omogoča, da vstopi, prebiva in dela v Republiki Sloveniji;
3. kapitalska povezanost: za kapitalsko povezani gospodarski družbi se štejeta gospodarski družbi, ki sta v večinski lasti iste gospodarske družbe, ali gospodarski družbi, med katerima ima ena neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v drugi zaradi njenega lastništva, finančne udeležbe v njej ali pravil upravljanja. Prevladujoč vpliv obstaja, ko ima ena gospodarska družba neposredno ali posredno glede na drugo gospodarsko družbo večino njenega vpisanega kapitala, nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdala, ali lahko imenuje več kot polovico članov njenega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa;
4. modra karta EU: dovoljenje za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve, ki se izda v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in ki njenemu imetniku omogoča, da vstopi, prebiva in se zaposli v Republiki Sloveniji;
5. napoteni delavec ali napotena delavka (v nadaljnjem besedilu: napoteni delavec): tujec ali tujka, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu s sedežem ali prebivališčem izven Republike Slovenije začasno opravlja delo v Republiki Sloveniji;
6. naročnik dela: pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji, za katerega bo tujec opravljal določeno delo na podlagi sklenjene pogodbe civilnega prava;
7. pisna odobritev: odločba, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, izda pristojni organ in ki tujcu omogoča, da v času veljavnosti enotnega dovoljenja ali modre karte EU zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih ali sklene novo pogodbo civilnega prava za opravljanje dela;
8. soglasje: potrdilo o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom, ki ga na zahtevo organa, pristojnega po zakonu, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, poda Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi, za določen namen zaposlitve ali dela;
9. tretja država: vsaka država, ki ni članica EU, EGP ali ni Švicarska konfederacija;
10. tujec ali tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec): oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije;
11. tuji delodajalec ali tuja delodajalka (v nadaljnjem besedilu: tuji delodajalec): pravna oseba ali posameznik, ki je registriran za opravljanje dejavnosti in ima prebivališče ali sedež v tretji državi, ki zaposluje tujca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
12. zastopnik ali zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zastopnik): državljan tretje države, ki je vpisan v ustrezen register kot oseba, pooblaščena za zastopanje.
(1) Določbe tega zakona veljajo za vse tujce, razen če ta zakon ali mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače.
(2) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za tujce, ki:
1. so po mednarodnem pravu upravičeni do privilegijev in imunitete ter razpolagajo s posebnim dokumentom, ki ga izda ali evidentira pristojno ministrstvo za zunanje zadeve;
2. opravljajo delo na podlagi ustreznih sporazumov z mednarodnimi organizacijami, sporazumov med pristojnimi institucijami ali v okviru mednarodnih projektov o strokovno tehnični pomoči, izobraževanju, izpopolnjevanju ali raziskovanju;
3. so tuji dopisniki, akreditirani v Republiki Sloveniji in drugi dopisniki in poročevalci za tuje medije, v času izvajanja dejavnosti obveščanja;
4. opravljajo duhovniški poklic ali redovniško dejavnost v okviru registrirane verske skupnosti in tujce, ki organizirajo oziroma vodijo karitativno in humanitarno dejavnost v okviru priznane humanitarne organizacije ali registrirane verske skupnosti;
5. na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ali ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, opravljajo storitve za potrebe obrambe in varnosti države, in osebe, ki se strokovno izpopolnjujejo na teh področjih;
6. izvajajo interventne storitve v primerih, ko je treba nemudoma zagotoviti storitve tuje pravne osebe ali ustrezno usposobljenega tujca zaradi reševanja življenj, ukrepov, potrebnih za preprečitev ogrožanja zdravja prebivalstva, ali zaradi odprave ali preprečitve gospodarske škode, ki je posledica naravne nesreče;
7. so člani posadke ladij, posadke letal ali opravljajo prevoze v cestnem ali železniškem prometu in so zaposleni pri tujem delodajalcu;
8. so v skladu z zakonom vpisani v sodni register v Republiki Sloveniji kot ustanovitelji, družbeniki ali člani nadzornih svetov gospodarskih družb za opravljanje dela v tej funkciji in obenem niso vpisani v sodni register kot zastopniki;
9. v Republiki Sloveniji ne pridobivajo dohodka in neposredno ne opravljajo prodaje ali storitev, temveč zgolj sodelujejo na poslovnih sestankih, vzpostavljajo poslovne stike, vključno s pogajanji v zvezi z opravljanjem storitev ali dejavnosti, tudi tistih v zvezi s pripravami na tržno prisotnost tujega delodajalca v Republiki Sloveniji. Tovrstne aktivnosti v državi so časovno omejene na 90 dni v šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa tujca v Republiko Slovenijo;
10. kot predavatelji sodelujejo na organiziranih strokovnih srečanjih, predstavljajo znanstvene dosežke ali občasno sodelujejo pri njihovem izvajanju, tujce, ki so njihovo spremljevalno tehnično osebje, ter tujce, ki opravljajo začasno raziskovalno delo (sobotno leto);
11. osebno opravljajo storitve na področju kulture kot udeleženci kulturnih delavnic, srečanj, kolonij ali drugih kulturnih dogodkov ali kot poročevalci o njih; kot sodelavci, ustvarjalci in poustvarjalci s področja glasbene, glasbeno-scenske, plesne in baletne, literarne, fotografske, video in filmske umetnosti, umetnosti elektronskih medijev, vizualne umetnosti, arhitekture in oblikovanja, intermedijske umetnosti, uprizoritvene umetnosti, področja varovanja kulturne dediščine, knjižničarstva in arhivistike, ter tujce, ki so spremljajoče instruktažno, poročevalsko, organizacijsko in tehnično osebje;
12. sodelujejo na športnih in šahovskih prireditvah;
13. v Republiki Sloveniji opravljajo raziskovalno delo na podlagi sporazuma o gostovanju z raziskovalno organizacijo iz Republike Slovenije, tujce, ki v Republiki Sloveniji izvajajo program raziskovalnega dela do največ treh mesecev in imajo v drugi državi članici EU izdano dovoljenje za prebivanje raziskovalca ter tujci, ki imajo status mladega raziskovalca, pridobljen v Republiki Sloveniji;
14. so poklicni športniki ali zasebni športni delavci in so v Republiki Sloveniji sklenili pogodbo o sodelovanju s slovenskim klubom ali športno organizacijo s sedežem v Republiki Sloveniji in so vpisani v razvid poklicnih športnikov ali v razvid zasebnih športnih delavcev, v 90 dneh od dneva prvega vstopa tujca v Republiko Slovenijo;
15. na območju Republike Slovenije spremljajo oziroma vodijo goste ali skupine gostov iz tujine in so turistični vodniki ali turistični spremljevalci, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje razvoja turizma, ali gorski vodniki, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gorsko vodništvo;
16. v okviru sejemskih ali razstavnih prireditev v Republiki Sloveniji opravljajo dela postavljanja, opremljanja in razstavljanja opreme in predmetov;
17. so izvajalci cirkuških predstav, delavci v gostujočih zabaviščnih parkih in drugi podobni delavci;
18. na podlagi mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ali prava EU uživajo pravico do prostega pretoka delavcev;
19. imajo v Republiki Sloveniji status dijaka ali študenta in na tej podlagi opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo začasna in občasna dela dijakov in študentov, ter tujci, ki na podlagi sporazumov o izmenjavi študentov ali dijakov opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo začasna in občasna dela dijakov in študentov.
(3) V primeru dvoma, ali gre za primere iz prejšnjega odstavka, pristojno ministrstvo, v roku 15 dni od prejema zahteve tujca, upravne enote ali pristojnega nadzornega organa po tem zakonu o tem poda mnenje, in sicer:
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve;
2. v primerih iz 2., 10., 12., 13. in 14. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za izobraževanje, znanost in šport;
3. v primerih iz 3., 4. in 11. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za kulturo;
4. v primeru iz 5. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za obrambo ali za notranje zadeve;
5. v primeru iz 6. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, za obrambo, za zdravje ali za okolje;
6. v primeru iz 7. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za promet;
7. v primerih iz 8., 9., 15. in 16. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za gospodarstvo;
8. v primerih iz 17., 18. in 19. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za delo.
(4) Tujci iz drugega odstavka tega člena se lahko zaposlijo, samozaposlijo ali opravljajo delo, če imajo urejeno prebivanje v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje tujcev.
(prost dostop na trg dela)
(1) Pravica do prostega dostopa na trg dela pomeni, da se tujec v Republiki Sloveniji lahko zaposli, samozaposli ali opravlja delo brez soglasja k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo.
(2) Pravico do prostega dostopa na trg dela ima:
1. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine s slovenskim državljanom;
2. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje;
3. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu;
4. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev trgovine z ljudmi;
5. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev nezakonitega zaposlovanja;
6. tujec, ki mu je v Republiki Sloveniji priznana pravica do mednarodne zaščite ter njegov družinski član, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine;
7. tujec, ki mu je v Republiki Sloveniji priznan status osebe z začasno zaščito, kar dokazuje z izkaznico osebe z začasno zaščito;
8. tujec, čigar istovetnost je nesporno ugotovljena in ima v Republiki Sloveniji status prosilca za mednarodno zaščito, in sicer po devetih mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če mu v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati tujcu. Izpolnjevanje navedenih pogojev tujec dokazuje s potrdilom ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
(3) Tujci iz prejšnjega odstavka imajo pravico do prostega dostopa na trg dela tudi v času, ko v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi potrdila o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali statusa.
(zaposlitev, samozaposlitev in delo ter zagotavljanje dela delavcev uporabniku)
(1) Tujec je zaposlen v Republiki Sloveniji, kadar je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu v Republiki Sloveniji. Pogodba o zaposlitvi mora biti v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in s kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca.
(2) Tujec je samozaposlen v Republiki Sloveniji, če samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.
(3) Tujec opravlja delo v Republiki Sloveniji, kadar opravlja delo kot napoteni delavec ali opravlja delo na podlagi sklenjene pogodbe civilnega prava, ki se časovno omejeno izvaja na ozemlju Republike Slovenije.
(4) Prepovedano je opravljanje ali omogočanje opravljanja drugega dela kot tistega, za katerega je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma modre karte EU ali izdaje pisne odobritve podano soglasje ali za katerega je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo. Tujec z enotnim dovoljenjem, ki mu je bilo izdano ali podaljšano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, pisno odobritvijo, izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, enotnim dovoljenjem zaradi opravljanja dela kot samozaposlena oseba in tujec, ki ima v skladu z določbami tega zakona prost dostop na trg dela, lahko opravlja vsa dela v okviru registriranih dejavnosti delodajalca ali poslovnega subjekta ter druge posle, potrebne za obstoj in opravljanje dejavnosti, ki pa ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti.
(5) Delodajalec, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, lahko v okviru opravljanja te dejavnosti sklepa pogodbe o zaposlitvi samo s tujci, ki v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi modre karte EU, s tujci, za katere je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma izdaje pisne odobritve podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ter s tujci, ki imajo v skladu s tem zakonom prost dostop na trg dela.
(6) Posameznik s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni registriran za opravljanje dejavnosti ali ni vpisan v register kmetijskih gospodarstev, sme skleniti pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo civilnega prava le s tujcem, ki ima prost dostop na slovenski trg dela, in s tujcem, za katerega je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma izdaje pisne odobritve podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo.
(7) Tujci, ki so v Republiki Sloveniji zaposleni, samozaposleni ali opravljajo delo, morajo imeti urejeno prebivanje v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(rok za nastop dela tujca in obveznost prijave v socialno zavarovanje)
(1) Prijava v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja) tujcev v Republiki Sloveniji se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo in odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj.
(2) V primerih, ko je enotno dovoljenje, modra karta EU ali pisna odobritev tujcu vročena v Republiki Sloveniji, mora tujec nastopiti delo najkasneje deseti dan od vročitve enotnega dovoljenja, modre karte EU ali pisne odobritve.
(3) V primerih, ko je enotno dovoljenje ali modra karta EU tujcu vročena izven Republike Slovenije, mora tujec nastopiti delo najkasneje 15. dan od vročitve enotnega dovoljenja ali modre karte EU.
(4) Tujec, za katerega je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo ali vizum, kadar je ta potreben, mora nastopiti delo najkasneje 15. dan od vročitve dovoljenja za sezonsko delo ali vizuma.
(predhodna kontrola trga dela)
(1) Delodajalec lahko pred vložitvijo vloge za izdajo enotnega dovoljenja, modre karte EU, pisne odobritve ali dovoljenja za sezonsko delo pridobi obvestilo zavoda o tem, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne brezposelne osebe, brez navedbe osebnih podatkov.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka delodajalec pridobi na podlagi sporočila o prostem delovnem mestu, vloženega pri zavodu. Zavod posreduje obvestilo iz prejšnjega odstavka vlagatelju v petih delovnih dneh od prejema sporočila o prostem delovnem mestu.
(3) Obvestilo zavoda, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb, se šteje kot dokazilo o izpolnjenem pogoju iz 1. točke prvega odstavka 17. člena, 1. točke prvega odstavka 29. člena ter 3. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona, če je bila vloga za izdajo enotnega dovoljenja, modre karte EU, pisne odobritve ali dovoljenja za sezonsko delo vložena v 30 dneh od izdaje obvestila.
(1) Delodajalci in naročniki dela, ki zagotavljajo nastanitev tujcem v Republiki Sloveniji, so pri tem dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde.
(2) Minimalni bivanjski in higienski standardi iz prejšnjega odstavka se določijo v podzakonskem aktu, ki ga skupaj izdajo minister, pristojen za delo, minister, pristojen za prostor, in minister, pristojen za zdravje.
(3) Minimalni bivanjski standardi iz prvega odstavka tega člena določajo opremljenost, vzdrževanje, ogrevanje in osvetlitev prostorov, največje število oseb, ki lahko prebivajo v enem prostoru, in minimalno kvadraturo prostora glede na število oseb.
(4) Minimalni higienski standardi iz prvega odstavka tega člena določajo največje število uporabnikov glede na opremljenost sanitarnih prostorov, ločenost teh prostorov od drugih bivalnih prostorov, njihovo zračenje in osvetlitev.
(5) Višina najemnine za nastanitveni prostor se določi s pogodbo. V primeru spora glede višine najemnine za oddan nastanitveni prostor po tem zakonu odloča pristojno sodišče, pri čemer se smiselno upoštevajo določbe predpisa, ki ureja določitev najvišje priznane tržne najemnine.
(1) Zavod je pristojen za izvajanje postopkov v zvezi z izdajo, podaljšanjem in razveljavitvijo dovoljenj za sezonsko delo, podajo in umikom soglasij k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi, izdajo obvestil iz 9. člena tega zakona in potrdil o pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje dovoljenj za sezonsko delo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če niso posamezna vprašanja z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, ali s tem zakonom drugače urejena.
(2) O pritožbah zoper odločbe in sklepe, ki jih na prvi stopnji izda zavod, odloča ministrstvo, pristojno za delo.
II. poglavje SOGLASJE ZAVODA IN DOVOLJENJE ZA SEZONSKO DELO
(1) Soglasje k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi poda zavod na zahtevo organa, pristojnega po zakonu, ki ureja vstop in prebivanje tujcev (v nadaljnjem besedilu: upravna enota). Upravna enota ob vročitvi enotnega dovoljenja, modre karte EU ali pisne odobritve tujcu priloži informativni list, na katerem so navedeni vsi pogoji in elementi zaposlitve ali dela, opredeljeni s soglasjem zavoda.
(2) Zavod poda soglasje, če so izpolnjeni pogoji za podajo soglasja za posamezni namen po tem zakonu, ki ga vlagatelj izkaže v vlogi za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja oziroma modre karte EU.
(3) V času veljavnosti enotnega dovoljenja ali modre karte EU zavod poda soglasje k pisni odobritvi, če so izpolnjeni pogoji za podajo soglasja po tem zakonu.
(4) Tujec je lahko še naprej zaposlen ali opravlja delo tudi v času, ko v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi potrdila o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja, modre karte EU ali dovoljenja za sezonsko delo, vendar izključno pod pogoji in v obsegu, kot mu je bilo to dovoljeno s predhodnim enotnim dovoljenjem, modro karto EU, pisno odobritvijo ali dovoljenjem za sezonsko delo.
(5) V postopku podaje soglasja se v tujini pridobljena izobrazba dokazuje s fotokopijo overjene listine o izobraževanju in njenim prevodom v slovenski jezik. Izvirnik listine o izobraževanju, katerega fotokopija se priloži, mora biti predhodno overjen na podlagi Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Uradni list FLRJ, št. 10/62) z žigom Apostille ali v primeru, ko tuja država ni podpisnica te konvencije, na podlagi Zakona o overovitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).
(6) V postopku podaje soglasja se v Republiki Sloveniji pridobljena izobrazba dokazuje s fotokopijo javne listine o izobraževanju, v Republiki Sloveniji pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija pa s fotokopijo javne listine o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji.
(7) V postopku podaje soglasja za opravljanje reguliranega poklica se ustreznost v tujini pridobljene izobrazbe dokazuje z odločbo ali mnenjem organa, pristojnega za priznavanje ali vrednotenje izobraževanja.
1. Soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo
(1) Enotno dovoljenje, izdano ali podaljšano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ter pisna odobritev, izdana na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, v času veljavnosti tujcu omogočata dostop do trga dela. Tujec lahko na tej podlagi opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, se zaposli pri kateremkoli delodajalcu, se zaposli pri več delodajalcih ali se samozaposli, ne more pa na tej podlagi opravljati dela kot napoten delavec delodajalca s sedežem ali prebivališčem izven Republike Slovenije.
(2) V obdobju treh let od izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo oziroma izdaje pisne odobritve na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo v postopkih podaljšanja ali izdaje novega enotnega dovoljenja oziroma pisne odobritve za istega tujca novo soglasje ni potrebno.
(pogoji za podajo soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo)
(1) V postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja, razen za namen napotitve, ali izdaje pisne odobritve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, če tujec izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima najmanj poklicno izobrazbo ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji in je bil v zadnjih 24 mesecih pred vložitvijo vloge najmanj 20 mesecev zaposlen ali samozaposlen v Republiki Sloveniji in na tej podlagi vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
2. je bil v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge najmanj 30 mesecev zaposlen ali samozaposlen v Republiki Sloveniji in na tej podlagi vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
3. je v obdobju zadnjih dveh let v Republiki Sloveniji pridobil najmanj visokošolsko izobrazbo ter se namerava zaposliti ali samozaposliti ali
4. je v obdobju zadnjih dveh let v Republiki Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela in se namerava zaposliti ali samozaposliti.
(2) Soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, podano k pisni odobritvi na podlagi 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, nadomesti predhodno podano soglasje k enotnemu dovoljenju.
2. Soglasje za samozaposlitev
(pogoj za samozaposlitev)
(1) V postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja zaradi samozaposlitve tujca soglasje zavoda ni potrebno.
(2) Tujec se lahko samozaposli po enoletnem neprekinjenem zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji.
(3) Pogoj enoletnega predhodnega prebivanja iz prejšnjega odstavka ne velja za tujca, ki je vpisan v poslovni register kot oseba, ki bo opravljala samostojno poklicno dejavnost.
3. Soglasje za zaposlitev
(1) Enotno dovoljenje, izdano ali podaljšano na podlagi soglasja za zaposlitev, ter pisna odobritev, izdana na podlagi soglasja za zaposlitev, sta vezani na zaposlitvene potrebe delodajalca. Tujec se sme na tej podlagi zaposliti le pri delodajalcu, ki je v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma izdaje pisne odobritve izpolnjeval pogoje za zaposlitev tujca po tem zakonu.
(2) Tujec je v Republiki Sloveniji lahko zaposlen le za poln delovni čas, razen tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo ali tujca, ki se mu delovni čas skrajša v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu.
(pogoji za podajo soglasja za zaposlitev)
(1) V postopku izdaje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k enotnemu dovoljenju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe;
2. da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v registru kmetijskih gospodarstev oziroma v poslovnem registru za opravljanje dejavnosti, v okviru katere bo tujec opravljal delo;
3. da delodajalec ni v postopku likvidacije ali stečaja;
4. da delodajalec aktivno posluje, kar pomeni:
– da je pri delodajalcu najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba, zaposlena za poln delovni čas, ali
– da je delodajalec kot posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev, najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
– da je imel delodajalec v vsakem od zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti najmanj v višini 10.000 eurov na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji;
5. da je delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
6. da ni izkoriščena kvota iz 41. člena tega zakona;
7. da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec;
8. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi, v skladu z določbami tega zakona.
(2) V primeru delodajalcev, ki so registrirani manj kot šest mesecev, se pogoj iz 4. točke prejšnjega odstavka šteje za izpolnjen, če je delodajalec pred vložitvijo vloge investiral najmanj 50.000 eurov v dejavnost, v okviru katere bo tujec opravljal delo.
(3) V primeru tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo se soglasje za zaposlitev poda brez preverjanja pogoja iz 4. točke prvega odstavka tega člena in pogoja iz prejšnjega odstavka.
(4) Tujcu, ki je prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in ga v zaposlitev napotuje zavod, se za namen te zaposlitve poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za namen zaposlitve brez preverjanja pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(5) V primeru, da delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje pogoja iz 5. točke prvega odstavka tega člena ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, pred vložitvijo vloge, za katere je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.
(6) Minister, pristojen za delo, lahko določi primere, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela oziroma posebnih okoliščin na strani delodajalca ali tujca ni vezana na trg dela in se soglasje k enotnemu dovoljenju ali pisni odobritvi za namen zaposlitve poda brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
(7) Minister, pristojen za delo, lahko na podlagi ugotovitve, da zaposlovanje tujcev ne bo škodljivo vplivalo na trg dela, ob upoštevanju stanja brezposelnosti, strukture zaposlovanja in regionalnih potreb za odpiranje novih delovnih mest v okviru posameznih gospodarskih panog, s soglasjem socialnih partnerjev določi poklice, v zvezi s katerimi se soglasje k enotnemu dovoljenju ali pisni odobritvi za namen zaposlitve poda brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
(soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve)
(1) Soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu zavod poda, če:
– so izpolnjeni pogoji iz 5. in 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
– je tujec neprekinjeno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja od dneva nastopa dela.
(2) Pri podaji soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve se za istega delodajalca šteje tudi univerzalni pravni naslednik delodajalca v primeru univerzalnega pravnega nasledstva.
(soglasje k pisni odobritvi na podlagi zaposlitve)
(1) Soglasje k pisni odobritvi zaradi zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, ki nadomesti predhodno podano soglasje, zavod poda, če je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(2) V primeru, ko je pri tujcu v času trajanja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji ugotovljena invalidnost po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in mu je z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali sodišča v Republiki Sloveniji priznana pravica na podlagi te invalidnosti, soglasje zavoda k pisni odobritvi za zamenjavo delovnega mesta pri istem delodajalcu za preostali čas veljavnosti enotnega dovoljenja ni potrebno.
(3) Soglasje k pisni odobritvi zaradi zamenjave delodajalca, ki nadomesti predhodno podano soglasje, zavod poda, če so izpolnjeni pogoji iz 17. člena tega zakona.
(4) Soglasje k pisni odobritvi zaradi zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih zavod poda, če ima tujec najmanj visokošolsko izobrazbo in so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je od dneva vključitve v obvezna socialna zavarovanja na podlagi prve zaposlitve pretekel najmanj en mesec;
– da so izpolnjeni pogoji iz 17. člena tega zakona;
– da je sklenjen sporazum med novim delodajalcem, tujcem in delodajalcem, pri katerem je tujec že zaposlen.
4. Soglasje k modri karti EU
(pogoji za podajo soglasja)
(1) V postopku izdaje modre karte EU zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k modri karti EU, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da ima tujec najmanj visokošolsko izobrazbo,
2. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi za najmanj eno leto, s katero je tujcu zagotovljena plača v višini najmanj 1,5-kratnika povprečne letne bruto plače v Republiki Sloveniji, ki se izračuna na podlagi povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije,
3. da so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 7. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(2) V prvih dveh letih zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k podaljšanju modre karte EU, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prejšnjega odstavka in pogoj iz 5. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(3) V prvih dveh letih zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k pisni odobritvi za zamenjavo delovnega mesta pri istem delodajalcu, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena in pogoj iz 1. in 7. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(4) V prvih dveh letih zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k pisni odobritvi za zamenjavo delodajalca, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena in pogoji iz 1., 2., 3., 4., 5. in 7. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(5) Po prvih dveh letih zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k podaljšanju modre karte EU, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
5. Soglasje za napotene delavce
(1) Tuji delodajalci lahko v Republiko Slovenijo napotijo delavce v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Tuji delodajalec lahko napoti svoje delavce z namenom:
1. izvajanja čezmejnih storitev v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pogodbe z naročnikom storitve iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije ali na podlagi pogodbe z izvajalcem storitve, ki ima sklenjeno pogodbo z naročnikom storitve iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije;
2. izvedbe določenih nalog v organizacijski enoti v Republiki Sloveniji, s katero je kapitalsko povezan;
3. usposabljanja v gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, s katero je povezan na enega izmed načinov, opredeljenih v prvem odstavku 24. člena tega zakona.
(3) Soglasje za napotene delavce lahko tuji delodajalec pridobi le za tiste delavce, ki so že najmanj devet mesecev oziroma v primeru iz 3. točke tretjega odstavka 23. člena tega zakona najmanj šest mesecev neprekinjeno zaposleni pri njem ali v kapitalsko povezani gospodarski družbi s sedežem v tretji državi.
(4) Soglasje za napotene delavce se poda v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja, če ni izkoriščena kvota iz 41. člena tega zakona.
(čezmejno izvajanje storitev)
(1) Soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za delavca, napotenega na delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev, se lahko poda pod pogoji iz prejšnjega člena, in sicer enkrat ali večkrat, pri čemer skupno trajanje izvajanja storitve ne sme presegati 90 dni v koledarskem letu.
(2) Soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja za napotenega delavca se lahko poda, če se izvajanje pogodbe podaljša za največ en mesec in če izvajalec in naročnik dokažeta, da se storitve zaradi objektivnih razlogov (npr. višja sila, zamuda pri izvedbi del, ki so vezana na dela, določena v pogodbi) niso mogle izvesti v dogovorjenem roku.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko storitev, ki je posebnega pomena za državo, izvaja daljši čas. O tem, ali gre za storitev, ki je posebnega pomena za državo, odloči ministrstvo, pristojno za delo, na podlagi pozitivnega mnenja ministrstva, pristojnega za področje dejavnosti, in sicer na zaprosilo naročnika storitve, kateremu priloži pogodbo o izvajanju storitve ter pisno obrazložitev, iz katere izhaja poseben pomen za državo, čas izvajanja storitve ter število napotenih delavcev, potrebnih za izvedbo storitve.
(gibanje oseb znotraj kapitalsko povezanih gospodarskih družb)
(1) Soglasje za delavca, napotenega na delo v okviru gibanja oseb znotraj kapitalsko povezanih gospodarskih družb, se v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja poda pod pogoji iz tega člena in 21. člena tega zakona.
(2) Delavci iz prejšnjega odstavka lahko opravljajo delo največ eno leto.
(3) Tuji delodajalec lahko za potrebe opravljanja določenih nalog v organizacijski enoti napoti naslednje delavce:
1. tujca, ki bo zasedal vodstveno mesto v gospodarski družbi, kamor je napoten, za kar se šteje mesto, ki zahteva vodenje gospodarske družbe ali njenega dela in nadzor nad delom drugih nadzornih, strokovnih ali poslovodnih delavcev ter omogoča neposredni ali posredni vpliv na kadrovske zadeve;
2. tujca z najmanj poklicno izobrazbo, ki ima posebno znanje, bistveno na področju dejavnosti gospodarske družbe, kamor je napoten;
3. tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo, ki je premeščen za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja v poslovnih tehnikah ali metodah.
(usposabljanje napotenih in slovenskih delavcev v povezanih gospodarskih družbah)
(1) Usposabljanje v gospodarskih družbah se lahko izvaja, če sta gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji ter gospodarska družba s sedežem v tretji državi kapitalsko povezani ali če gre za poslovno-tehnično sodelovanje ali prenos tehnologije. Za kapitalsko povezani gospodarski družbi se za podajo soglasja iz tega člena štejeta gospodarski družbi, ki sta v večinski lasti iste gospodarske družbe, ali gospodarski družbi, med katerima ima ena najmanj deset odstotni delež v drugi gospodarski družbi, ki pa ne sme biti manjši od 10.000 eurov. Pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju ali prenosu tehnologije se šteje za ustrezno, če sta gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji ter gospodarska družba s sedežem v tretji državi v skladu s predpisi obeh držav registrirani za opravljanje dejavnosti na področjih, na katerih bosta sodelovali po tej pogodbi in izkazuje najmanj 40.000 eurov letnega prometa med gospodarsko družbo s sedežem v Republiki Sloveniji ter gospodarsko družbo s sedežem v tretji državi.
(2) Usposabljanje tujih napotenih delavcev in usposabljanje slovenskih delavcev se izvaja v gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji na podlagi pogodbe o usposabljanju, ki jo skleneta gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji ter gospodarska družba s sedežem v tretji državi.
(3) Pogodba o usposabljanju mora vsebovati določila o plačilu, nastanitvi in prehrani napotenih delavcev ter program usposabljanja.
(4) Program usposabljanja mora vsebovati podatke o:
1. napotenih delavcih z navedbo delovnih mest pri tujem delodajalcu in njihovo strokovno izobrazbo;
2. načinu usposabljanja delavcev, ki je lahko individualno ali skupinsko;
3. področju usposabljanja (strokovno področje, poklic ali delovno mesto, na katerem se bo usposabljanje izvajalo);
4. ciljih usposabljanja (znanje in usposobljenost, ki naj bi ju delavci dosegli, npr. uvajanje v delo v zvezi z novimi tehnologijami, standardi, ekološkimi zahtevami, funkcionalno izobraževanje);
5. mentorju (osebno ime, izobrazba in delovno mesto) in njegovih obveznostih;
6. kraju usposabljanja (npr. proizvodni prostori, učne delavnice gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, udeležba na seminarjih) ter času opravljanja usposabljanja na posamezni lokaciji.
(5) K vlogi za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja mora biti priloženo soglasje o ustreznosti pogodbe s programom usposabljanja, ki ga, na podlagi kriterijev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, izda združenje delodajalcev ali pristojna zbornica, ustanovljena na podlagi zakona, ki ureja gospodarske zbornice, ali drugega zakona, in za katero je ugotovljena njena reprezentativnost.
(6) Gospodarska družba s sedežem v tretji državi lahko na usposabljanje svojih ali usposabljanje slovenskih delavcev napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za šest mesecev v času dveh let.
(7) Zavod poda soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja za usposabljanje v povezanih gospodarskih družbah pod pogoji iz tega člena in 21. člena tega zakona.
6. Soglasje za usposabljanje ali izpopolnjevanje tujcev
(pogoji za podajo soglasja)
(1) Zavod poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za namen usposabljanja ali izpopolnjevanja tujcev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi za namen usposabljanja ali izpopolnjevanja ali pogodba civilnega prava, če drugi predpisi omogočajo opravljanje usposabljanja ali izpopolnjevanje brez sklenjenega delovnega razmerja;
2. je priloženo pozitivno mnenje gospodarskega združenja, pristojne zbornice ali ministrstva, pristojnega za področje dejavnosti, k programu usposabljanja ali izpopolnjevanja;
3. tujec še ni bil vključen v vsebinsko podoben program usposabljanja ali izpopolnjevanja;
4. je delodajalec ali naročnik dela za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.
(2) Če usposabljanje ali izpopolnjevanje organizira gospodarsko združenje, pristojna zbornica ali ministrstvo, pristojno za področje dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: organizator), mnenje iz 2. točke prejšnjega odstavka ni potrebno. V tem primeru organizator in delodajalec, pri katerem se bo tujec usposabljal ali izpopolnjeval, skleneta pisno pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja glede obveznosti in odgovornosti obeh pogodbenih strank pri izvajanju programa usposabljanja ali izpopolnjevanja.
(3) V primeru, da delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka tega člena ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev, ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, pred vložitvijo vloge, za katere je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.
(4) Program usposabljanja ali izpopolnjevanja tujcev se lahko izvaja največ za čas do enega leta. Če programa usposabljanja ali izpopolnjevanja ni mogoče zaključiti v času enega leta, se lahko njegovo izvajanje podaljša za največ šest mesecev. Kadar se usposabljanje ali izpopolnjevanje izvajata na področju zdravstva (npr. specializacija), se lahko izvajanje programa usposabljanja ali izpopolnjevanja podaljša do zaključka specializacije.
(5) Zavod v postopku podaljšanja enotnega dovoljenja poda soglasje le na podlagi obrazložitve razlogov, zaradi katerih programa usposabljanja ali izpopolnjevanja ni bilo mogoče zaključiti, in predložene ustrezne pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe civilnega prava za predmetno obdobje.
(6) Tujec lahko z veljavnim enotnim dovoljenjem, izdanim na podlagi soglasja za usposabljanje ali izpopolnjevanje tujcev, zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca ali sklene novo pogodbo civilnega prava le na podlagi novega enotnega dovoljenja. Soglasje k pisni odobritvi zaradi zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih zavod poda pod pogoji iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona.
7. Soglasje za individualne storitve tujcev
(pogoji za podajo soglasja)
(1) Soglasje za individualne storitve tujca se poda za opravljanje dela, za katerega se zahteva posebno strokovno znanje tujca, ki ni registriran za opravljanje dejavnosti.
(2) Zavod poda soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja ali k pisni odobritvi za opravljanje dela, za katerega se zahteva posebno strokovno znanje, če je med tujcem in naročnikom dela sklenjena pogodba civilnega prava in ima tujec posebno strokovno znanje, ki se zahteva za izvedbo dela na podlagi pogodbe.
(3) Tujec lahko delo na področju znanosti, kulture, športa, zdravstva in izobraževanja opravlja za čas največ enega leta, v drugih primerih pa največ tri mesece v koledarskem letu.
(4) V primeru dvoma o posebnem strokovnem znanju tujca, zavod poda soglasje na podlagi mnenja, ki ga pridobi od pristojne zbornice, poklicnega združenja ali ministrstva, pristojnega za področje dejavnosti.
8. Soglasje za zastopnika
(pogoji za podajo soglasja)
(1) Soglasje za zastopnika se poda za namen zastopanja samostojnega podjetnika posameznika, pravne osebe, ustanovljene v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali slovenske podružnice tujega podjetja, pri kateri se tujec želi zaposliti ali opravljati delo.
(2) Zavod poda soglasje za zastopnika k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja, ob upoštevanju omejitev iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da delodajalec oziroma naročnik dela aktivno posluje, kar pomeni:
– da je pri njem najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba, zaposlena za poln delovni čas, ali
– da je delodajalec kot posameznik registriran za opravljanje dejavnosti in najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
– da je imel v vsakem od zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti podjetja najmanj v višini 10.000 eurov na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji;
2. da je delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
3. da je zastopnik vpisan v ustreznem registru;
4. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi ali s strani naročnika dela podpisana pogodba civilnega prava;
5. da ni izkoriščena kvota iz 41. člena tega zakona.
(3) V primeru delodajalcev, ki so registrirani manj kot šest mesecev, se pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka šteje za izpolnjen, če je delodajalec pred vložitvijo vloge investiral najmanj 50.000 eurov v dejavnost, v okviru katere bo tujec opravljal delo.
(4) Če delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje pogoja iz 2. točke drugega odstavka tega člena ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev, ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, pred vložitvijo vloge, za katere je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.
(5) Za zaposlitev ali delo pri pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki zaposluje do vključno deset delavcev, lahko zavod poda eno soglasje za zastopnika pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(6) Za zaposlitev ali delo pri pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki zaposluje od 11 do vključno 50 delavcev, lahko zavod poda dve soglasji za zastopnika pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(7) Za zaposlitev ali delo pri slovenski podružnici tujega podjetja zavod pri podaji soglasja za zastopnika upošteva omejitve iz petega in šestega odstavka tega člena.
(8) V primeru podaljšanja enotnega dovoljenja za namen zaposlitve pri istem delodajalcu ali dela pri pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku, slovenski podružnici tujega podjetja, pri kateri je tujec delal ali je bil zaposlen ob vložitvi vloge, poda zavod soglasje za zastopnika pod pogoji iz 1., 2., 3. in 4. točke drugega odstavka tega člena.
(9) Tujec z veljavnim enotnim dovoljenjem, izdanim na podlagi soglasja za zastopnika, lahko zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca ali sklene novo pogodbo civilnega prava le na podlagi novega enotnega dovoljenja. Soglasje k pisni odobritvi zaradi zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih zavod lahko poda pod pogoji iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona.
9. Soglasje za sezonsko delo in dovoljenje za sezonsko delo
(splošna določba)
(1) Sezonsko delo se lahko opravlja v kmetijstvu ali gozdarstvu in je neločljivo povezano s sezono, v kateri je za posamezno dejavnost značilen izrazito povečan obseg potrebe po delavcih.
(2) Tujec lahko sezonsko delo, ki ne presega 90 dni v koledarskem letu, opravlja na podlagi dovoljenja za sezonsko delo, sezonsko delo, daljše od 90 dni v koledarskem letu, pa lahko opravlja na podlagi enotnega dovoljenja, izdanega na podlagi soglasja za sezonsko delo.
(3) Za opravljanje sezonskega dela tujca v različnih časovnih obdobjih pri istem ali drugem delodajalcu oziroma naročniku dela zavod lahko poda eno ali več soglasij, pri čemer skupno trajanje ne sme presegati šestih mesecev v koledarskem letu. Če zavod v postopku izdaje enotnega dovoljenja poda eno soglasje za več časovnih obdobij, v postopku izdaje novih enotnih dovoljenj za predmetna časovna obdobja soglasje zavoda ni potrebno.
(4) Skupno trajanje veljavnosti enega ali več dovoljenj za sezonsko delo, izdanih za istega tujca, za opravljanje sezonskega dela pri istem ali drugem delodajalcu oziroma naročniku dela, ne sme presegati 90 dni v koledarskem letu.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko za nadaljnje opravljanje sezonskega dela pri istem delodajalcu enotno dovoljenje podaljša pod pogojem, da je vlogi za podaljšanje enotnega dovoljenja priloženo mnenje zbornice, pristojne za kmetijstvo in gozdarstvo, da je prišlo do izrednih pridelovalnih pogojev (npr. podaljšanje vegetacije) ter pogodba o zaposlitvi oziroma pogodba civilnega prava za predmetno obdobje. V postopku podaljšanja enotnega dovoljenja za ta namen soglasje zavoda ni potrebno.
(pogoji za izdajo soglasja)
(1) V postopku izdaje enotnega dovoljenja za namen opravljanja sezonskega dela zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe;
2. da je naročnik dela ali delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru za opravljanje dejavnosti, v okviru katere se izvaja delo, ki ga bo opravljal tujec, ali da je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisan v register kmetijskih gospodarstev;
3. da naročnik dela ali delodajalec ni v postopku likvidacije ali stečaja;
4. da je delodajalec ali naročnik dela za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
5. da ni izkoriščena kvota iz 41. člena tega zakona;
6. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi ali s strani naročnika dela podpisana pogodba civilnega prava.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru, da bo tujec sezonsko delo opravljal na podlagi pogodbe civilnega prava, soglasje poda brez preverjanja pogoja iz 1. točke prejšnjega odstavka.
(3) Če delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka tega člena ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev, ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, pred vložitvijo vloge, za katere je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.
(4) V postopku podaljšanja enotnega dovoljenja zaradi opravljanja sezonskega dela zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje, če so izpolnjeni pogoji iz 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena.
(pogoji za izdajo in podaljšanje dovoljenja za sezonsko delo)
(1) Dovoljenje za sezonsko delo izda zavod na vlogo naročnika dela ali delodajalca, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da ima tujec veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji;
2. da ima tujec ustrezno zdravstveno zavarovanje;
3. da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb;
4. da je naročnik dela ali delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru za opravljanje dejavnosti, v okviru katere se izvaja delo, ki ga bo opravljal tujec, ali da je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisan v register kmetijskih gospodarstev;
5. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi ali s strani naročnika dela podpisana pogodba civilnega prava;
6. da naročnik dela ali delodajalec nista v postopku likvidacije ali stečaja;
7. da je naročnik dela ali delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
8. da ni izkoriščena kvota iz 41. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru, da bo tujec sezonsko delo opravljal na podlagi pogodbe civilnega prava, dovoljenje izda brez preverjanja pogoja iz 3. točke prejšnjega odstavka.
(3) Če delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje pogoja iz 7. točke prvega odstavka tega člena ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev, ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, pred vložitvijo vloge, za katere je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.
(4) Dovoljenje za sezonsko delo se lahko podaljša, če je vloga za podaljšanje vložena pred iztekom veljavnosti predhodnega dovoljenja za sezonsko delo, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 5. in 7. točke prvega odstavka tega člena in če skupno trajanje ne presega 90 dni v koledarskem letu.
(rok za vrnitev dovoljenja za sezonsko delo)
Delodajalec ali naročnik dela je dolžan vrniti dovoljenje za sezonsko delo zavodu, če s tujcem iz kakršnihkoli razlogov ne sklene pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe civilnega prava oziroma če pogodba o zaposlitvi ali pogodba civilnega prava preneha pred potekom veljavnosti dovoljenja za sezonsko delo, v roku:
1. 15 dni od vročitve dovoljenja za sezonsko delo, če tujec ne nastopi zaposlitve ali dela;
2. treh delovnih dni od prenehanja delovnega ali drugega pogodbenega razmerja s tujcem.
III. poglavje ZAPOSLOVANJE, SAMOZAPOSLOVANJE IN DELO TUJCEV Z DOVOLJENJEM ZA ZAČASNO PREBIVANJE, KI NI IZDANO ZARADI ZAPOSLITVE, SAMOZAPOSLITVE ALI DELA
Tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, in ki mu ni prepovedano zaposlovanje, samozaposlovanje in delo v skladu z 42. členom tega zakona, se lahko zaposli, samozaposli ali dela v skladu z določbami tega poglavja, razen tujcev, ki imajo pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela na podlagi tega zakona.
(1) Tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, se lahko zaposli le na delovnem mestu, za katerega v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb.
(2) V primeru, da v evidenci brezposelnih oseb ni vpisanih ustreznih kandidatov, zavod v petih delovnih dneh od sporočila o prostem delovnem mestu delodajalcu, upravni enoti ter pristojnemu nadzornemu organu o tem posreduje pisno obvestilo ter informativni list, na katerem so navedeni vsi pogoji in elementi zaposlitve, ki jih je delodajalec opredelil v sporočilu.
(3) Če so v evidenci brezposelnih oseb vpisani ustrezni kandidati, zavod v petih delovnih dneh od sporočila o prostem delovnem mestu o tem pisno obvesti delodajalca.
(4) Tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, se lahko zaposli le na podlagi veljavne izkaznice dovoljenja za prebivanje, na kateri je označena pravica do dela, kateri upravna enota ob vročitvi priloži tudi informativni list.
(5) Pisno obvestilo iz drugega odstavka tega člena se šteje kot dokazilo o izpolnjenem pogoju iz prvega odstavka tega člena, če tujec nastopi delo v roku 30 dni od izdaje pisnega obvestila. V času trajanja delovnega razmerja morajo biti izpolnjeni vsi pogoji in elementi zaposlitve, navedeni na informativnem listu.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, lahko zaposli tudi v primerih, ki jih minister, pristojen za delo, določi na podlagi šestega ali sedmega odstavka 17. člena tega zakona.
(7) Za potrebe izdaje izkaznice dovoljenja za začasno prebivanje, na kateri je označena pravica do dostopa na trg dela, ki se izdaja na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, v primeru iz drugega odstavka tega člena posebna odločitev zavoda o pravici do dostopa na trg dela ni potrebna.
(samozaposlovanje in delo)
(1) Tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, se lahko samozaposli po enoletnem neprekinjenem zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji. Pogoj enoletnega predhodnega prebivanja ne velja za tujca, ki je vpisan v poslovni register kot oseba, ki bo opravljala samostojno poklicno dejavnost.
(2) Tujci z dovoljenjem za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, opravljajo delo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
(3) Za potrebe izdaje izkaznice dovoljenja za začasno prebivanje, na kateri je označena pravica do dostopa na trg dela, ki se izdaja na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena posebna odločitev zavoda o pravici do dostopa na trg dela ni potrebna.
IV. poglavje IZVAJANJE STORITEV Z NAPOTENIMI DELAVCI NA PODLAGI PRIJAVE ZAČETKA IZVAJANJA STORITVE IN PRIJAVA DELA ZASTOPNIKOV
(izvajanje storitev podjetij s sedežem v državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji)
(1) Delodajalec, ki je pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti, s sedežem ali prebivališčem v državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji lahko z napotenimi delavci, ne glede na njihovo državljanstvo, brez soglasja zavoda v Republiki Sloveniji izvaja storitve na podlagi prijave začetka izvajanja storitev.
(2) Napoteni delavec lahko opravlja delo na ozemlju Republike Slovenije, če delodajalec iz prejšnjega odstavka:
1. napoti delavca v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pogodbe, sklenjene z naročnikom storitve, kateremu so storitve namenjene;
2. napoti delavca v svojem imenu in za svoj račun brez sklenjene pogodbe z naročnikom storitve, in sicer v primeru izvajanja storitev, za opravljanje katerih je registriran in pri katerih po naravi storitve ni naročnika;
3. napoti delavca v gospodarsko družbo, s katero je kapitalsko povezan;
4. zagotavlja delo delavca uporabniku s sedežem ali prebivališčem na ozemlju Republike Slovenije, pod pogojem, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med delodajalcem, ki zagotavlja delo delavcev uporabniku, in delavcem in da je delodajalec vpisan v evidenco tujih pravnih oseb in posameznikov za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
(3) Začetek izvajanja storitev je delodajalec iz prvega odstavka tega člena dolžan prijaviti pri zavodu pred začetkom izvajanja storitve. O opravljeni prijavi izda zavod potrdilo.
(4) Prijava začetka izvajanja storitev iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
1. firmi in sedežu ali naslovu delodajalca;
2. osebnem imenu in datumu rojstva odgovorne osebe delodajalca;
3. osebnih imenih, datumih rojstev, državljanstvih napotenih delavcev ter naslovih njihovih prebivališč v Republiki Sloveniji;
4. vrsti storitve;
5. kraju in trajanju izvajanja storitve;
6. osebnem imenu in datumu rojstva imenovanega napotenega delavca, ki bo vez med tujim delodajalcem in pristojnimi nadzornimi organi in
7. naročniku storitve iz 1. in 4. točke drugega odstavka tega člena.
(izvajanje kratkotrajnih storitev izvajalcev iz tretjih držav)
(1) Tuji delodajalec lahko z napotenimi delavci v Republiki Sloveniji izvaja storitve, vezane na dobavo blaga in servisiranje, na podlagi prijave začetka izvajanja storitev.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so dovoljene v naslednjih primerih:
1. kadar so storitve, ki jih opravijo napoteni delavci, povezane z dobavo in montažo strojev, naprav ali opreme, uvajanjem osebja naročnika oziroma demontažo strojev, naprav ali opreme;
2. ko gre za izvajanje rednih vzdrževalnih servisov, če so ti dogovorjeni v pogodbi o nakupu strojev, naprav ali opreme in jih opravljajo napoteni delavci, zaposleni pri proizvajalcu ali
3. ko je dobavitelj na podlagi pogodbe o dobavi strojev, naprav ali opreme iz tujine dolžan na svoje stroške odpraviti napake na dobavljenih strojih, napravah ali opremi.
(3) Začetek izvajanja storitev je delodajalec iz prvega odstavka tega člena dolžan prijaviti pri zavodu pred začetkom izvajanja storitve. O opravljeni prijavi izda zavod potrdilo.
(4) Prijava mora vsebovati podatke o:
1. firmi in sedežu ali naslovu naročnika storitve;
2. firmi in sedežu ali naslovu tujega delodajalca;
3. osebnem imenu in datumu rojstva odgovorne osebe naročnika in izvajalca storitve;
4. osebnih imenih, datumih rojstev, državljanstvih napotenih delavcev ter naslovih njihovih prebivališč v Republiki Sloveniji;
5. vrsti storitve;
6. kraju in trajanju izvajanja storitve.
(5) Storitve iz prvega odstavka tega člena se lahko izvajajo neprekinjeno 14 dni ter v skupnem trajanju 90 dni v koledarskem letu. Isti napoteni delavec je lahko ponovno napoten na delo v Republiko Slovenijo po vmesni prekinitvi, ki traja toliko časa, kolikor je trajalo predhodno izvajanje storitev.
(prijava kratkotrajnega dela zastopnika)
(1) Tujec, ki je v skladu z zakonom vpisan v sodni register Republike Slovenije kot zastopnik pravne osebe, lahko opravlja delo zastopanja pravne osebe, sklepanja pravnih poslov, nadzora, dajanja navodil in opravljanja podobnih del, ki jih je mogoče opravljati le v funkciji zastopnika na podlagi prijave dela zastopnika.
(2) Začetek opravljanja dela je tujec dolžan prijaviti pri zavodu pred začetkom opravljanja dela zastopnika. O opravljeni prijavi izda zavod potrdilo.
(3) Prijava dela zastopnika mora vsebovati:
1. podatek o vpisu zastopnika v register iz prvega odstavka tega člena;
2. podatke o podjetju in sedežu ali naslovu pravne osebe, kjer se bo delo zastopnika izvajalo;
3. podatek o trajanju opravljanja dela;
4. podatek o osebnem imenu, datumu rojstva ter državljanstvu zastopnika.
(4) Delo zastopnika iz prvega odstavka tega člena se lahko opravlja do 90 dni v koledarskem letu.
V. poglavje UMIK SOGLASJA K ENOTNEMU DOVOLJENJU, MODRI KARTI EU ALI PISNI ODOBRITVI
(1) Zavod v času veljavnosti enotnega dovoljenja ali modre karte EU umakne soglasje k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi:
– če je v zvezi z delom tujca, za katerega je bilo podano predmetno soglasje, delodajalcu, naročniku dela ali tujemu delodajalcu pravnomočno izrečena globa po 50. ali 58. členu tega zakona;
– če je v zvezi z delom tujca, za katerega je bilo podano predmetno soglasje, delodajalcu ali naročniku dela pravnomočno izrečena globa po prvi ali drugi alineji prvega odstavka 23. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14; v nadaljnjem besedilu: ZPDZC-1) ali po 3. točki prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), razen če ima tujec veljavno enotno dovoljenje ali pisno odobritev, izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo;
– če pristojni organ s pravnomočno odločbo ugotovi, da je tujec v postopku izdaje enotnega dovoljenja, modre karte EU ali pisne odobritve predložil ponarejeno dokazilo, na podlagi katerega je bilo podano soglasje.
(2) V primeru, ko je tujec v času veljavnosti enotnega dovoljenja ali pisne odobritve, ki nista izdana na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zavod tujcu pošlje pisno obvestilo o nameri umika soglasja, ki se tujcu osebno vroči. Če tujec obvestila ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, ko se obvestilo pusti v hišnem predalčniku oziroma drugem primernem mestu. Če to ni mogoče, se pošiljko vrne zavodu, ki obvestilo objavi na oglasni deski, vročitev pa velja za opravljeno po poteku osmih dni od dneva objave na oglasni deski. Če tujec v 15 dneh od vročitve obvestila zavoda ni ponovno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu, zavod soglasje umakne.
(3) Zavod v času veljavnosti modre karte EU umakne soglasje, če je imetnik modre karte EU neprekinjeno več kot tri mesece odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj, ali če nista več izpolnjena pogoja iz 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona.
(4) Zavod umakne soglasje k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi, če tujec ne nastopi dela oziroma ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja v rokih iz 8. člena tega zakona.
(5) Če tujec iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona zaradi objektivnih razlogov (npr. zaradi bolezni tujca, smrti ožjega družinskega člana), zaradi katerih ni prišel v Republiko Slovenijo, v 15 dneh od vročitve enotnega dovoljenja ali modre karte EU ne nastopi dela, je treba v tem roku zavod o tem pisno obvestiti in priložiti dokazila o razlogih za zamudo in njihovem trajanju. Zavod na podlagi obrazložitve in dokazil ne umakne soglasja, dokler trajajo navedeni objektivni razlogi.
(6) Zavod soglasje k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi umakne najpozneje v treh delovnih dneh od seznanitve z razlogi za umik soglasja iz prvega, drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena in o tem obvesti upravno enoto.
(7) V primeru umika soglasja k enotnemu dovoljenju za tujca, ki ima veljavno pisno odobritev, organ, pristojen za izdajo enotnega dovoljenja, ne začne postopka za razveljavitev enotnega dovoljenja.
(8) V primeru, ko je bilo skladno z drugim odstavkom tega člena umaknjeno soglasje k enotnemu dovoljenju ali pisni odobritvi, pa je bil kasneje v upravnem ali sodnem postopku ugotovljen obstoj delovnega razmerja za obdobje po umiku soglasja in so na tej podlagi izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezna socialna zavarovanja, se za namen izvršitve vključitve v ta zavarovanja šteje, da je bilo v predmetnem obdobju enotno dovoljenje oziroma pisna odobritev veljavna.
VI. poglavje PRENEHANJE VELJAVNOSTI IN RAZVELJAVITEV DOVOLJENJA ZA SEZONSKO DELO
Dovoljenje za sezonsko delo preneha veljati:
1. s potekom časa, za katerega je bilo izdano;
2. z vrnitvijo, pred potekom časa, za katerega je bilo izdano;
3. s pridobitvijo pravice tujca, ki mu je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo, do prostega dostopa na slovenski trg dela;
4. če je razveljavljeno;
5. v primeru smrti tujca, za katerega je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo.
(razveljavitev dovoljenja za sezonsko delo)
(1) Zavod razveljavi dovoljenje za sezonsko delo:
– če je delodajalcu oziroma naročniku dela pravnomočno izrečena globa za prekršek po 50. in 55. členu tega zakona;
– če je delodajalcu pravnomočno izrečena globa za prekršek po prvi ali drugi alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 ali 3. točki prvega odstavka 217. člena ZDR-1;
– da je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da je tujec v postopku izdaje dovoljenja za sezonsko delo predložil ponarejeno dokazilo, na podlagi katerega je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo.
(2) Zavod razveljavi dovoljenje za sezonsko delo, če tujec ne nastopi dela oziroma ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja v roku iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona.
(3) Če tujec iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona zaradi objektivnih razlogov (npr. zaradi bolezni tujca, smrti ožjega družinskega člana), zaradi katerih ni prišel v Republiko Slovenijo, v 15 dneh od vročitve dovoljenja za sezonsko delo ali vizuma, kadar je ta potreben, ne nastopi dela, je treba v tem roku zavod o tem pisno obvestiti in priložiti dokazila o razlogih za zamudo in njihovem trajanju. Zavod na podlagi obrazložitve in dokazil ne razveljavi dovoljenja za sezonsko delo, dokler trajajo navedeni objektivni razlogi.
(4) Zavod razveljavi dovoljenje za sezonsko delo najpozneje v treh delovnih dneh od seznanitve z razlogi iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
VII. poglavje OMEJITVE IN PREPOVEDI ZAPOSLOVANJA, SAMOZAPOSLOVANJA IN DELA TUJCEV
(1) Glede na stanje in predvidena gibanja na trgu dela lahko vlada letno določi kvoto soglasij k izdaji enotnega dovoljenja in kvoto dovoljenj za sezonsko delo, s katero omeji število tujcev na trgu dela.
(2) Kvoto vladi predlaga minister, pristojen za delo, ob predhodni pridobitvi mnenja Ekonomsko-socialnega sveta.
(3) Vlada lahko s kvoto omeji zaposlovanje in delo tujcev, ki še niso pridobili pravice do prebivanja v Republiki Sloveniji.
(4) Vlada lahko poleg kvote določi tudi omejitve in prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev po regijah, področjih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omeji ali prepove prihod novih tujcev z namenom zaposlitve ali dela v celoti ali z določenih regionalnih območij, kadar je to utemeljeno z javnim redom, javno varnostjo, javnim zdravjem, splošnim gospodarskim interesom ali stanjem ter predvidenimi gibanji na trgu dela.
(5) V primeru mednarodnih razpisov, ki jih razpišejo državni organi, lahko vlada določi, da se soglasja k enotnemu dovoljenju izdajo zunaj kvote oziroma brez preverjanja stanja na trgu dela.
(prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev)
(1) Delodajalcu, tujemu delodajalcu, delodajalcu iz prvega odstavka 35. člena tega zakona ali naročniku dela je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev oziroma izvajanje storitev, če mu je bila:
1. pravnomočno izrečena globa po 52., 56. ali 58. členu tega zakona ali za prekršek po 21. členu ZPDZC-1 ali po prvi, drugi ali tretji alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 – dve leti od pravnomočnosti odločbe;
2. pravnomočno izrečena globa po 54., 55., 59. ali 65. členu tega zakona – eno leto od pravnomočnosti odločbe;
3. pravnomočno izrečena globa po 1., 3., 8., 9., 12., 23., 27., 29. ali 31. točki prvega odstavka oziroma po drugem ali tretjem odstavku 217. člena ZDR-1 – dve leti od pravnomočnosti odločbe;
4. pravnomočno izrečena globa po 14., 17., 19., 24., 25., 26. ali 28. točki prvega odstavka 217. člena ZDR-1 ali po 8., 9., 11., 13., 15. ali 16. točki prvega odstavka oziroma po drugem ali tretjem odstavku 218. člena ZDR-1 – eno leto od pravnomočnosti odločbe;
5. pravnomočno izrečena globa po peti alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 – pet let od pravnomočnosti odločbe.
(2) Dve leti od pravnomočnosti odločbe je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev pri delodajalcu oziroma naročniku dela, ki mu je bila pravnomočno izrečena globa po 50. členu tega zakona, ter tujcu, ki mu je bila pravnomočno izrečena globa po 51. členu tega zakona ali po tretjem odstavku 23. člena ZPDZC-1.
(3) Pet let od pravnomočnosti sodbe je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev pri delodajalcu ali naročniku dela oziroma delo delavcev tujega delodajalca, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi, kršitve temeljnih pravic delavcev, kršitve pravic iz socialnega zavarovanja.
(4) Pet let od pravnomočnosti sodbe je prepovedana zaposlitev, samozaposlitev in delo tujca, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi predložitve ponarejenega dokazila.
(5) Prepovedi iz tega člena veljajo za zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tistih tujcev, ki v Republiki Sloveniji ne uživajo pravice do prostega dostopa na slovenski trg dela oziroma v Republiki Sloveniji ne prebivajo na podlagi enotnega dovoljenja, izdanega na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo.
(odsotnost podaje soglasja k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi ter zavrnitev izdaje dovoljenja za sezonsko delo)
V primerih iz prejšnjega člena se soglasje zavoda k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi ne poda ali se izdaja dovoljenja za sezonsko delo zavrne.
(pristojni nadzorni organi)
(1) Za nadzor nad izvajanjem tega zakona je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat za delo).
(2) Inšpektorat za delo ima zaradi nadzora nad izvajanjem tega zakona neposreden vpogled v elektronske evidence zavoda in upravnih enot glede podatkov o enotnih dovoljenjih in modrih kartah EU, o pisnih odobritvah, o dovoljenjih za sezonsko delo, o opravljenih prijavah začetka izvajanja storitev oziroma opravljanja dela zastopnika.
(3) Nadzor nad kršitvami določb tega zakona v okviru nadzora nad zakonitostjo bivanja, ki ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji, izvaja tudi policija. O sumih in ugotovljenih kršitvah določb tega zakona je policija dolžna nemudoma obvestiti organ iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če organ iz prvega odstavka tega člena pri izvajanju nadzora po tem zakonu ugotovi sum nezakonitega prebivanja tujcev, je dolžan o tem nemudoma obvestiti policijo, ki v zvezi z navedenim postopa v skladu s pooblastili.
(obveznosti do nadzornih organov)
(1) Delodajalci in naročniki dela so dolžni sodelovati s pristojnimi nadzornimi organi in jim omogočiti dostop do vseh razpoložljivih dokazil, na podlagi katerih so izdani dokumenti, ki dovoljujejo zaposlitev, samozaposlitev ali delo v Republiki Sloveniji.
(2) Tujec je dolžan na mestu, kjer dela, hraniti informativni list, če mu je bil vročen, ali dovoljenje za sezonsko delo in ga na zahtevo pristojnega nadzornega organa predložiti kot dokazilo v postopku.
(3) Delodajalec iz prvega odstavka 35. člena tega zakona mora med obdobjem napotitve svojih delavcev v Republiko Slovenijo na kraju opravljanja storitve hraniti in na zahtevo dati na razpolago nadzornemu organu kopijo pogodbe med naročnikom in izvajalcem storitve, potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev, izvode pogodb o zaposlitvi (in njihov prevod v slovenski jezik), potrdila o predpisih o socialni varnosti, ki se uporabljajo za imetnika (obrazec A1), izvode plačilnih list, evidenco prisotnosti in dokazila o izplačanih plačah ali izvode enakovrednih dokumentov za vse napotene delavce.
(4) Tuji delodajalec iz prvega odstavka 36. člena tega zakona mora med obdobjem napotitve svojih delavcev v Republiko Slovenijo na kraju opravljanja storitve hraniti in na zahtevo dati na razpolago nadzornemu organu pogodbo med naročnikom in izvajalcem storitve, potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev in izvode pogodb o zaposlitvi (in njihov prevod v slovenski jezik) za vse napotene delavce ter potrdila o njihovi vključenosti v sistem socialnega zavarovanja na podlagi zaposlitve v državi, kjer ima tuji delodajalec sedež.
(5) Tujec iz prvega odstavka 37. člena tega zakona mora med opravljanjem funkcije zastopnika na mestu, kjer opravlja delo zastopnika, hraniti in nadzornemu organu na njegovo zahtevo dati na razpolago pogodbo civilnega prava, na podlagi katere tujec opravlja delo zastopnika, in potrdilo o opravljeni prijavi dela.
IX. poglavje TAKSE IN NADOMESTILO POSEBNIH STROŠKOV
(1) Za vloge, spise in dejanja v zvezi z izdajo dovoljenj za sezonsko delo se plačuje taksa po zakonu, ki ureja upravne takse.
(2) Takso je dolžan plačati vlagatelj.
(1) Vrste evidenc, ki se upravljajo po tem zakonu so:
– evidenca o podanih soglasjih;
– evidenca o izdanih dovoljenjih za sezonsko delo;
– evidenca obvestil iz drugega odstavka 33. člena tega zakona;
– evidenca prijav iz četrtega odstavka 35. člena tega zakona;
– evidenca prijav iz četrtega odstavka 36. člena tega zakona;
– evidenca prijav iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona.
(2) Za namen podaje ali umika soglasja, za namen odločanja o izdaji ali razveljavitvi dovoljenj za sezonsko delo, za namen spremljanja stanja na trgu dela in izvajanje nadzora ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene zavod upravlja evidence iz prejšnjega odstavka.
(1) Evidenca zavoda o podanih soglasjih vsebuje podatke o:
1. tujcu v skladu s 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9., 11. in 13. točko prvega odstavka, 1., 2., 3., 4., 5., 8., 9., 10., 11. in 12. točko drugega odstavka ter 1. in 2. točko sedmega odstavka 111. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 45/14 – uradno prečiščeno besedilo in 90/14; v nadaljnjem besedilu: Zakon o tujcih);
2. delodajalcu (firmi ali imenu, sedežu ali naslovu, matični številki ali EMŠO, davčni številki);
3. tujem delodajalcu (firmi ali imenu, sedežu ali naslovu, matično številko);
4. naročniku dela (firmi ali imenu, sedežu ali naslovu, matični številki ali EMŠO);
5. delovnem mestu (šifra poklica, naziv in opis delovnega mesta);
6. številu ur delovnega časa tujca;
7. številu ur polnega delovnega časa pri delodajalcu;
8. soglasju (datum podaje, vrsta in številka, datum in razlog umika);
9. dovoljenju za sezonsko delo (številka, datum izdaje, obdobje veljavnosti, datum in razlog prenehanja);
10. enotnemu dovoljenju (številka, vrsta, datum izdaje, obdobje veljavnosti, datum in razlog prenehanja);
11. modri karti EU (številka, datum izdaje, obdobje veljavnosti, datum in razlog prenehanja);
12. zavarovanju delavcev pri delodajalcu (datum pričetka ter datum in razlog prenehanja);
13. pisni odobritvi (vrsta, datum izdaje in obdobje veljavnosti ter datum in razlog prenehanja);
14. potrdilu o pravočasno vloženi vlogi za podaljšanje enotnega dovoljenja ali modre karte EU;
15. vpisu ali izbrisu delodajalcev in naročnikov dela ter o njihovi glavni in stranskih dejavnostih;
16. deležu družbenikov v gospodarski družbi;
17. nosilcu kmetijskega gospodarstva in članih kmetije, vpisanih v register kmetijskih gospodarstev;
18. tujcu, vključenem v obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova zaposlitve ali samozaposlitve in o odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj, ki se opravi v času veljavnosti enotnega dovoljenja, modre karte EU, pisne odobritve, dovoljenja za sezonsko delo ali v času zaposlitve tujca z dovoljenjem za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela;
19. obračunih davčnega odtegljaja in plačilnih listih delodajalca ali naročnika dela;
20. denarnih prilivih na transakcijske račune delodajalca ali naročnika dela;
21. poravnanih davčnih obveznostih delodajalca ali naročnika dela.
(2) Evidenca zavoda o izdanih dovoljenjih za sezonsko delo vsebuje podatke o:
1. tujcu (osebno ime, spol, datum rojstva, EMŠO, če je določen, kraj in država rojstva, državljanstvo);
2. zadnjem stalnem ali začasnem prebivališču v tujini ali v Republiki Sloveniji (država, kraj, ulica in hišna številka);
3. sedanjem stalnem ali začasnem prebivališču v Republiki Sloveniji (kraj, ulica in hišna številka);
4. vrsti in številki potne listine, datumu in kraju izdaje ter njeni veljavnosti;
5. delodajalcu (firmi ali imenu, sedežu ali naslovu, matični številki, davčni številki, osebnem imenu in EMŠO zastopnika, soglasjih k enotnim dovoljenjem, modri karti EU, pisnim odobritvam, o dovoljenjih za sezonsko delo, o potrdilih o prijavi dela ter datumu podaje oziroma izdaje);
6. o naročniku dela (firmi ali imenu, sedežu ali naslovu, matični številki, davčni številki, osebnem imenu in EMŠO zastopnika, registrirani samostojni dejavnosti);
7. dovoljenju za sezonsko delo (številka, datum izdaje, obdobje veljavnosti, datum in razlog prenehanja);
8. datumu nastopa dela;
9. zavarovanju (datum pričetka ter datum in razlog prenehanja);
10. številki potrdila o pravočasno vloženi vlogi za podaljšanje dovoljenja za sezonsko delo.
(3) Evidenca zavoda o obvestilih iz drugega odstavka 33. člena vsebuje podatke o:
1. dovoljenju za prebivanje (številka, vrsta, obdobje veljavnosti);
2. tujcu v skladu s 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9., 11. in 13. točko prvega odstavka, 1., 2., 3., 4., 5., 8., 9., 10., 11. in 12. točko drugega odstavka ter 1. in 2. točko sedmega odstavka 111. člena Zakona o tujcih;
3. delodajalcu (firmi ali imenu, sedežu ali naslovu, matični številki ali EMŠO, davčni številki, soglasjih k enotnim dovoljenjem);
4. pogojih in elementih zaposlitve iz informativnega lista;
5. datumu obvestila zavoda o pogojih zaposlitve.
(4) Evidenca zavoda o prijavah začetka izvajanja storitev iz četrtega odstavka 35. člena tega zakona vsebuje podatke o:
1. firmi in sedežu ali naslovu delodajalca;
2. osebnem imenu in datumu rojstva odgovorne osebe delodajalca;
3. osebnem imenu in datumu rojstva imenovanega napotenega delavca, ki bo vez med tujim delodajalcem in pristojnimi nadzornimi organi;
4. osebnih imenih, datumih rojstev, državljanstvih napotenih delavcev in začasnem prebivališču v Republiki Sloveniji;
5. vrsti storitve;
6. kraju in trajanju izvajanja storitve;
7. firmi ali imenu in sedežu ali naslovu naročnika storitve in
8. lokaciji, kjer bodo hranjeni dokumenti iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona.
(5) Evidenca zavoda o prijavah začetka izvajanja storitev iz četrtega odstavka 36. člena tega zakona vsebuje podatke o:
1. firmi in sedežu ali naslovu naročnika storitve;
2. firmi in sedežu ali naslovu tujega delodajalca;
3. osebnem imenu in datumu rojstva odgovorne osebe naročnika in izvajalca storitve;
4. osebnem imenu, datumu rojstva, državljanstvu napotenih delavcev in začasnem prebivališču v Republiki Sloveniji;
5. vrsti storitve;
6. kraju in trajanju izvajanja storitve;
7. lokaciji, kjer bodo hranjeni dokumenti iz četrtega odstavka 45. člena tega zakona.
(6) Evidenca zavoda o tujcih iz prvega odstavka 37. člena tega zakona vsebuje podatke o:
1. osebnem imenu, datumu rojstva in državljanstvu zastopnika;
2. firmi ali imenu in sedežu ali naslovu pravne osebe, kjer se bo delo zastopnika izvajalo;
3. trajanju opravljanja dela.
(7) Podatki iz evidenc iz tega člena se hranijo dve leti po poteku veljavnosti enotnega dovoljenja, modre karte EU, pisne odobritve, dovoljenja za sezonsko delo ali dve leti po prijavi začetka izvajanja storitev oziroma dela zastopnika in se nato arhivirajo.
(8) Minister, pristojen za delo, predpiše način obdelave podatkov iz evidenc iz tega člena ter način posredovanja teh podatkov.
(zbiranje podatkov in povezovanje evidenc)
(1) Zavod podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom, brezplačno pridobiva iz evidenc naslednjih upravljavcev, in sicer:
1. upravnih enot: podatki iz 1., 2., 3., 4., 5., 10., 11., 13. in 14. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona;
2. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: podatki iz 15. in 16. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona;
3. ministrstva, pristojnega za kmetijstvo: podatek iz 17. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona;
4. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije: podatek iz 12. in 18. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona;
5. inšpektorata za delo: podatki o pravnomočnih sklepih ali odločbah o prekrških, izdanih delodajalcem ali naročnikom dela, njihovim odgovornim osebam ali tujcem, ki, v skladu z določbami tega zakona, vplivajo na odločitve zavoda v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu;
6. Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava): podatki iz 19., 20. in 21. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona ter o pravnomočnih sklepih ali odločbah o prekrških, izdanih delodajalcem ali naročnikom dela, njihovim odgovornim osebam ali tujcem, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve zavoda v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu;
7. ministrstva, pristojnega za pravosodje: podatki o pravnomočno obsojenih delodajalcih, tujih delodajalcih in naročnikih del zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi, kršitve temeljnih pravic delavcev, zaposlovanja na črno ali kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve zavoda v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu.
(2) Zavod lahko evidence, ki jih upravlja po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz prejšnjega odstavka, razen z evidencama inšpektorata za delo in finančne uprave o pravnomočnih sklepih in odločbah o prekrških ter evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje.
(3) Zavod lahko podatke o pravnomočnih sklepih in odločbah o prekrških, ki, v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve zavoda v posamičnih postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, pridobi iz evidenc inšpektorata za delo z neposrednim vpogledom in iz evidenc finančne uprave na podlagi vsakokratnega zahtevka.
(4) Zavod lahko podatke iz 7. točke prvega odstavka tega člena, ki jih potrebuje za namene odločanja v posamičnih postopkih, pridobi iz kazenske evidence na podlagi vsakokratnega elektronskega zahtevka.
(5) Za obdelavo osebnih podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
XI. poglavje KAZENSKE DOLOČBE
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec oziroma naročnik dela, ki tujcu omogoči opravljanje dela, za katerega v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma modre karte EU ali izdaje pisne odobritve ni bilo podano soglasje oziroma za katerega mu ni bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo (četrti odstavek 7. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki tujcu z dovoljenjem za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, omogoči opravljanje dela v nasprotju s pogoji in elementi zaposlitve, navedenimi na informativnem listu (peti odstavek 33. člena).
(3) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca ali naročnika dela, ki stori prekršek iz prejšnjih dveh odstavkov.
Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje tujec, ki opravlja delo, za katerega v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma modre karte EU ali izdaje pisne odobritve ni bilo podano soglasje oziroma za katerega mu ni bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo (četrti odstavek 7. člena).
(1) Z globo od 10.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki mu zakon dovoljuje opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, če sklene pogodbo o zaposlitvi s tujcem, ki v Republiki Sloveniji ne prebiva na podlagi modre karte EU oziroma za katerega v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja ali izdaje pisne odobritve ni bilo podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo oziroma nima prostega dostopa na slovenski trg dela (peti odstavek 7. člena).
(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni registriran za opravljanje dejavnosti ali ni vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki sklene pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo civilnega prava s tujcem, ki nima prostega dostopa na trg dela oziroma za katerega v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja ali izdaje pisne odobritve ni bilo podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo (šesti odstavek 7. člena).
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec oziroma naročnik dela, ki ne zagotovi minimalnih bivanjskih ali higienskih standardov (prvi odstavek 10. člena).
(2) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca oziroma naročnika dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek naročnik dela ali delodajalec, ki v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za sezonsko delo za tujca, s katerim ni sklenil delovnega ali pogodbenega razmerja oziroma je pogodba o zaposlitvi ali pogodba civilnega prava prenehala pred iztekom veljavnosti dovoljenja za sezonsko delo (31. člen).
(2) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca ali naročnika dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo od 10.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec s sedežem v državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji z delavci, ki pri njem niso zaposleni, ali izvaja storitve kljub prepovedi dela tujcev (prvi odstavek 35. člena oziroma prvi odstavek 42. člena).
(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec s sedežem v državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, zavezanec za prijavo, ki ne prijavi začetka izvajanja storitve v Republiki Sloveniji (tretji odstavek 35. člena).
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(1) Z globo od 10.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek tuji delodajalec, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji z delavci, ki pri njem niso zaposleni, ali izvaja storitve kljub prepovedi dela tujcev (prvi odstavek 36. člena oziroma prvi odstavek 42. člena).
(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek tuji delodajalec, zavezanec za prijavo, ki ne prijavi začetka izvajanja storitve v Republiki Sloveniji oziroma katerega delavci izvajajo storitve, ki niso vezane na dobavo blaga in servisiranje (drugi in tretji odstavek 36. člena).
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek tujec, zavezanec za prijavo, ki ne prijavi začetka dela zastopnika v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 37. člena).
Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje tujec, ki je zaposlen, samozaposlen ali dela v nasprotju s prepovedjo iz drugega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona.
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec ali naročnik dela, ki nadzornim organom ne omogoči dostopa do vseh razpoložljivih dokazil, na podlagi katerih so izdani dokumenti, ki dovoljujejo zaposlitev, samozaposlitev ali delo tujca (prvi odstavek 45. člena).
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca ali naročnika dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek tujec, ki na poziv nadzornega organa ne predloži informativnega lista ali dovoljenja za sezonsko delo (drugi odstavek 45. člena).
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec iz prvega odstavka 35. člena, ki med obdobjem napotitve ne hrani dokumentacije iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona oziroma je ne predloži na poziv nadzornega organa (tretji odstavek 45. člena).
(2) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca iz prvega odstavka 35. člena, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek tuji delodajalec, ki med obdobjem napotitve ne hrani dokumentacije iz četrtega odstavka 45. člena tega zakona oziroma je ne predloži na poziv nadzornega organa (četrti odstavek 45. člena).
(2) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek tujec, ki med obdobjem opravljanja dela kot zastopnik ne hrani dokumentacije iz petega odstavka 45. člena tega zakona oziroma je ne predloži na poziv nadzornega organa (peti odstavek 45. člena).
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
XII. poglavje POSEBNE DOLOČBE
(Zakon o urejanju trga dela)
V Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14 – ZPDZC-1) se:
1. drugi odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi: »(2) Za brezposelno osebo po tem zakonu se štejejo tudi tujec z državljanstvom države, ki ni članica EU, EGP ali Švicarske konfederacije in ima prost dostop na slovenski trg dela, tujec z veljavnim enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo, izdanim na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, tujec z modro karto EU ter tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o pravočasno vloženi vlogi za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ter na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve izpolnjuje pogoje za prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v Republiki Sloveniji, dokler prejema to nadomestilo.«;
2. tretji odstavek 167. člena spremeni tako, da se glasi: »(3) Delodajalec za zagotavljanje dela, ki je vpisan v register oziroma v evidenco, lahko opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku za državljane Republike Slovenije ter za tujce z državljanstvom držav, ki niso članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije in imajo:
1. prost dostop na slovenski trg dela, v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev,
2. enotno dovoljenje za prebivanje in delo, izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ali
(Zakon o delovnih razmerjih)
V Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.) se:
1. v prvem odstavku 54. člena četrta alineja spremeni tako, da se glasi: »– zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,«;
2. drugi odstavek 119. člena spremeni tako, da se glasi: »(2) Pogodba o zaposlitvi, ki jo sklene tujec ali oseba brez državljanstva, preneha veljati po samem zakonu z dnem prenehanja veljavnosti enotnega dovoljenja, kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenja za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev.«.
(Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju)
V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1 in 95/14 – ZUJF-C) se:
1. v 79.a členu za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi: »– dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje,«; dosedanje šesta do dvanajsta alineja postanejo sedma do trinajsta alineja;
2. v drugem odstavku 79.b člena za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi: »– dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje,«; dosedanje šesta do dvaindvajseta alineja postanejo sedma do triindvajseta alineja.
V Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 45/14 – uradno prečiščeno besedilo, 90/14 in 19/15) se:
1. v 56. členu za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Pristojni organ, ki je izdal pisno odobritev, ali pristojni organ, na območju katerega tujec prebiva, pisno odobritev razveljavi, če organ, ki je po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, pristojen za podajo soglasja k pisni odobritvi, umakne soglasje k pisni odobritvi. Zoper odločbo o razveljavitvi pisne odobritve pritožba ni dovoljena.«; dosedanji drugi do sedmi odstavek postanejo tretji do osmi odstavek;
2. 1. točka sedmega odstavka 111. člena se spremeni tako, da se glasi: »1. Ime, naslov, matično in davčno številko tujca, ki je vpisan v poslovni register za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti.«.
XIII. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(vložene vloge in pridobljene pravice)
(1) O vlogah, ki so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, se odloča v skladu z Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11, 21/13 – ZUTD-A in 100/13 – ZUTD-C, v nadaljnjem besedilu: ZZDT-1).
(2) Delovna dovoljenja, ki so bila izdana po ZZDT-1, ostanejo v veljavi do poteka njihove veljavnosti.
(3) V postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma izdaje pisne odobritve tujcu, ki ima veljavno osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let, izdano po ZZDT-1, se v času veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja šteje, da je soglasje podano.
(prepovedi zaposlovanja in dela)
Prepovedi zaposlovanja in dela tujcev, uveljavljene po ZZDT-1, ostanejo v veljavi do poteka prepovedi.
(podzakonski akti po tem zakonu)
(1) Ministri, pristojni za delo, prostor in zdravje, izdajo podzakonski akt iz drugega odstavka 10. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za delo, izda podzakonski akt iz osmega odstavka 48. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(prehodna določba k Zakonu o urejanju trga dela)
(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 8. člena zakona se za brezposelno osebo šteje tudi tujec z veljavnim osebnim delovnim dovoljenjem, izdanim na podlagi ZZDT-1, do poteka veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja.
(2) Ne glede na določbo tretjega odstavka 167. člena zakona lahko delodajalec za zagotavljanje dela, ki je vpisan v register oziroma v evidenco, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku tudi za tujca z veljavnim osebnim delovnim dovoljenjem z veljavnostjo treh let, izdanim na podlagi ZZDT-1, do poteka veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja.
(prehodna določba k Zakonu o delovnih razmerjih)
(1) Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka 54. člena zakona se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas tudi v primeru, če gre za zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje, izdano na podlagi ZZDT-1 (razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja), do poteka veljavnosti delovnega dovoljenja.
(2) Ne glede na drugi odstavek 119. člena zakona pogodba o zaposlitvi, ki jo sklene tujec ali oseba brez državljanstva, preneha veljati po samem zakonu tudi z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja, izdanega na podlagi ZZDT-1.
(Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno)
V Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14) prenehata veljati peta alineja prvega odstavka 5. člena in četrta alineja prvega odstavka 23. člena.
V Zakonu o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS in 47/12) preneha veljati tretji odstavek 124. člena.
(pravica zbiranja podatkov nosilcev javnih pooblastil)
Nosilci javnih pooblastil, ki so po predpisih, veljavnih na dan uveljavitve tega zakona, upravičeni do podatkov o delovnih dovoljenjih, so upravičeni tudi do podatkov o enotnem dovoljenju, modri karti, pisni odobritvi, soglasju ali dovoljenju za sezonsko delo po tem zakonu in po zakonu, ki ureja vstop in prebivanje tujcev.
(prenehanje veljavnosti podzakonskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Pravilnik o kriterijih za usposabljanje v gospodarski družbi (Uradni list RS, št. 73/11),
– Pravilnik o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanjem in delom tujcev ter o zaposlitvah tujcev, ki niso vezane na trg dela (Uradni list RS, št. 45/11 in 11/15),
– Pravilnik o obdelavi in posredovanju podatkov o tujcih, ki se zaposlijo ali delajo na ozemlju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 83/11),
– Pravilnik o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 71/11) in
– Sklep o določitvi višine nadomestila posebnih stroškov (Uradni list RS, št. 8/01).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se podzakonska akta iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka uporabljata do začetka uporabe tega zakona, podzakonska akta iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka pa se uporabljata do uveljavitve podzakonskih aktov po tem zakonu, kolikor z njim nista v nasprotju.
(prenehanje veljavnosti Zakona o zaposlovanju in delu tujcev)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11, 21/13 – ZUTD-A in 100/13 – ZUTD-C), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona, razen določb prvega, drugega in tretjega odstavka 57. člena in prvega, drugega in tretjega odstavka 58. člena, ki se za ugotavljanje razlogov za prenehanje veljavnosti in razveljavitev delovnih dovoljenj, izdanih po Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11, 21/13 – ZUTD-A in 100/13 – ZUTD-C), uporabljajo do poteka veljavnosti delovnih dovoljenj, izdanih po navedenem zakonu.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2015.
Št. 101-08/15-8/16
Ljubljana, dne 16. junija 2015
EPA 426-VII
dr. Milan Brglez l.r.
