Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. marca 2016.
Št. 003-02-2/2016-9
Ljubljana, dne 20. aprila 2016
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODNIH TAKSAH (ZST-1C)
1. člen
V Zakonu o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US in 19/15 – odl. US) se v 1. členu četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) S tem zakonom se določa višina sodnih taks v postopku za evropski plačilni nalog, v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, v postopku o zahtevi za razglasitev izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije, v postopku o ugovoru zoper sklep o razglasitvi izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije, v postopku o zahtevi za izdajo evropskega potrdila o dedovanju in v postopku o zahtevi za začasni odlog učinkov evropskega potrdila o dedovanju za izvajanje:
1. Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L št. 399 z dne 30. 12. 2006, str. 1),
2. Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L št. 199 z dne 31. 7. 2007, str. 1) in
3. Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 107).«.
Osmi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(8) V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, mora plačati takso za postopek na prvi stopnji tisti, o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu ali solastninske pravice na skupnem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo.«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Če sodišče ugodi predlogu za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, mora plačati takso za postopek na prvi stopnji lastnik stavbe oziroma vsak etažni lastnik stavbe v etažni lastnini, če pa sodišče predlog zavrže ali zavrne, mora plačati takso za postopek na prvi stopnji predlagatelj.«.
Dosedanji deveti odstavek postane deseti odstavek.
V prvem odstavku 5. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. za postopek o individualnih delovnih sporih zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje in za postopek o socialnih sporih pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki;«.
12. točka se spremeni tako, da se glasi:
»12. za postopek za vzpostavitev etažne lastnine in za postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, pred sodiščem prve stopnje, z vročitvijo odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine ali odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi;«.
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
(taksne oprostitve na podlagi zakona)
(1) Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, centri za socialno delo, kadar so predlagatelji v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost.
(2) Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, sodišče zaprosi za pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(3) Plačila sodnih taks so oproščene tudi invalidske organizacije v postopkih v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene, in invalidi v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti.
(4) V postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona in o pritožbi zoper sklep o tem ugovoru, o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse ter v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, se taksa ne plača.
(5) Taksa se tudi ne plača, kadar tako določa poseben zakon.
(6) Sodišče po uradni dolžnosti zagotavlja izvajanje določb tega člena, med drugim tudi na podlagi podatkov, ki jih predloži stranka, ki uveljavlja taksno oprostitev. V dvomu sodišče pozove stranko, da predloži dokazila za uveljavljanje taksne oprostitve.«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe)
(1) Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: družinski člani).
(2) Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas.
(3) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, če četrti odstavek tega člena ne določa drugače.
(4) Samostojni podjetnik posameznik v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravna oseba ne moreta biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 eurov, če pa je taksa višja od 44 eurov, morata plačati najmanj 44 eurov takse, plačila preostalega dela takse pa sta lahko oproščena.
(5) Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
(predlog za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe)
(1) O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke.
(2) Predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks mora vsebovati naslednje podatke in izjave:
– osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika;
– osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke;
– podatke o zadevi;
– podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona;
– soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost;
– da so vsi podatki iz četrte alinee tega odstavka, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost;
– podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov.
(3) Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.«.
Za 12. členom se dodata nova 12.a in 12.b člen, ki se glasita:
(ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov)
(1) Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(2) Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov ne upoštevajo dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v postopku, v katerem stranka vlaga predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, nastopajo kot nasprotne stranke oziroma nasprotni udeleženci.
(5) Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje njenega prejemanja in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, pridobi sodišče po uradni dolžnosti v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa sodišče brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek mora stranka dati sodišču vse podatke iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj stranke in njenih družinskih članov.
(7) Sodišče dostopa do podatkov iz petega odstavka tega člena na podlagi enotne matične številke občana ali davčne številke stranke.
(8) O pridobivanju podatkov iz petega odstavka tega člena oseb, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti.
(9) Za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu ter podatkov o dohodkih in premoženju v tujini se za namen iz petega odstavka tega člena uporabljajo določbe tega zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače.
(10) Če sodišče dvomi o resničnosti navedb iz šestega odstavka tega člena, jih po uradni dolžnosti preveri. Če sodišče ne more pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb, jih mora predložiti stranka, lahko pa sodišče o materialnem položaju stranke in njenih družinskih članov zasliši tudi nasprotno stranko.
(ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke)
(1) Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona se upoštevajo podatki o:
– premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah;
– stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.
(2) Za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke se smiselno uporabljajo določbe petega, šestega, sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka 12.a člena tega zakona.«.
V tretjem odstavku 13. člena se besedilo »izjavi o premoženjskem stanju« nadomesti z besedilom »predlogu za oprostitev plačila taks«.
V četrtem odstavku se besedilo »izjavi o premoženjskem stanju« nadomesti z besedilom »predlogu za odlog ali obročno plačilo taks«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če stranka, ki ji je bilo odobreno obročno plačilo takse, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki, na kar mora sodišče stranko opozoriti.«.
Za 14. členom se dodata nova 14.a in 14.b člen, ki se glasita:
(postopanje sodišča v zvezi s plačilnim nalogom za plačilo takse)
(1) Če sodišče ugodi predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona razveljavi.
(2) V primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena tega zakona.
(3) Če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti.
(tajnost dokumentacije v postopku za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe)
(1) Predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in druge listine, pridobljene v postopku odločanja o tem predlogu, ter sklep, ki ga sodišče izda v tem postopku, se takoj po prejemu listine ali izdaji sklepa zaprejo v poseben ovitek, na katerem se označi, za katere listine ali sklep gre.
(2) Listine in sklep iz prejšnjega odstavka lahko pregledujejo le stranka, ki je vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, ter sodišče in drugi državni organi v zvezi z izvajanjem njihovih z zakonom določenih pristojnosti. Po pregledu se morajo listine in sklep spet zapreti v poseben ovitek in na njem označiti, kdo in kdaj ter po kateri zakonski podlagi jih je pregledal.
(3) Določbe prejšnjih dveh odstavkov veljajo tudi za listine in sklepe, ki jih sodišče prejme ali izda v postopku o pravnem sredstvu zoper sklep o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks in v postopku po tretjem, četrtem ali petem odstavku 13. člena tega zakona.
(4) Določbe prejšnjih treh odstavkov se smiselno uporabljajo tudi, če sodišče vodi spis v elektronski obliki.«.
V tretjem odstavku 34. člena se zadnji stavek črta.
34.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(pravna sredstva zoper plačilni nalog)
(1) Zoper plačilni nalog iz prejšnjega člena je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, je treba priložiti potrdilo o opravljenem plačilu.
(2) Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ugotovi, da je pravočasni, popolni in dovoljeni ugovor utemeljen, lahko s sklepom ugovoru ugodi, razveljavi izpodbijani plačilni nalog in ugotovi, da taksna obveznost ni nastala ali da je taksa že plačana, ali pa določi novo višino takse. Zaradi plačila te takse pošlje taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru.
(3) Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ne ravna po prejšnjem odstavku, odloča o ugovoru iz prvega odstavka tega člena sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog. S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodnik ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Če ugovoru ugodi, razveljavi izpodbijani plačilni nalog in ugotovi, da taksna obveznost ni nastala ali da je taksa že plačana, ali pa določi novo višino takse. Zaradi plačila te takse pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru.
(4) Zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog je dopustno v petnajstih dneh od vročitve sklepa vložiti pritožbo.
(5) Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 35. člena tega zakona razveljavi. Če je potrebno, izda nov plačilni nalog, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor iz prvega odstavka tega člena.
(6) Novi plačilni nalog iz drugega, tretjega ali petega odstavka tega člena mora vsebovati sestavine, določene v prvem odstavku prejšnjega člena.
(7) Če sodišče pravnemu sredstvu iz prvega ali četrtega odstavka tega člena ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti.«.
V prvem in drugem odstavku 35. člena se besedilo »po drugem zakonu« črta, beseda »ugovora« pa se nadomesti z besedilom »pravnega sredstva«.
V tabeli 3 se pri tarifni številki 30011 za besedo »sodišča« doda besedilo »ali postopek o zahtevi za razglasitev izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije, ali postopek o ugovoru zoper sklep o razglasitvi izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije«.
Za tarifno številko 30011 se doda nova tarifna številka 30012, ki se glasi:
»30012 | Postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o razglasitvi izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije | 33 EUR« |
V opombi 3 se v točki e) za besedilom »individualnih delovnih sporih premoženjske narave« črta vejica in besedilo »v postopkih po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje«.
V tabeli 4 se za tarifno številko 4032 doda nova tarifna številka 4033, ki se glasi:
»4033 | Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste | 33 EUR« |
Opomba 5.1 se spremeni tako, da se glasi:
»Opomba 5.1:
a) Taksa za predlog, da se začne stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave, se ne plača, če predlog vloži dolžnik.
b) Taksa za predlog, da se začne stečajni postopek, se ne plača, če predlog vložijo delavci zoper delodajalca, ki za več kot dva meseca zamuja s plačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.«.
V opombi 5.2 se v točki b) beseda »uvede« nadomesti z besedo »začne«.
Za točko b) se doda nova točka c), ki se glasi:
»c) Taksa po tarifni številki 5201 se ne plača, če ugovor vloži upravitelj.«.
V opombi 6.1 se točka c) spremeni tako, da se glasi:
»c) Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi njegovo nezakonitost, je treba stranki vrniti plačano takso.«.
V tabeli 8.2 se tarifna številka 8212 spremeni tako, da se glasi:
»8212 | Zavrnitev zahteve za sodno varstvo | glede na izrečeno ali odpuščeno sankcijo za prekršek po tarifnih številkah 8111 do 8115« |
V tabeli 8.4 se pri tarifni številki 8404 črta besedilo »sklep o določitvi uklonilnega zapora ali«.
V tabeli 9.2 se za tarifno številko 9211 dodata novi tarifni številki 9212 in 9213, ki se glasita:
»9212 | Postopek o zahtevi za izdajo evropskega potrdila o dedovanju | 30 EUR |
9213 | Postopek o zahtevi za začasni odlog učinkov evropskega potrdila o dedovanju | 20 EUR« |
V tabeli 9.10 se tarifna številka 91012 spremeni tako, da se glasi:
»91012 | Postopek o predlogu za vknjižbo: 1. pridobitve ali prenosa hipoteke ali 2. pridobitve ali prenosa stavbne pravice | 50 EUR« |
V opombi 9.10 se v točki c) 4 črta besedilo »ponovno vknjižbo pridobitve zemljiškega dolga ali«.
V naslovu tabele 9.12 se črta besedilo »na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe«.
V glavi tabele se v desnem stolpcu besedilo »po tarifni številki 91211 oziroma 91212« nadomesti z besedilom »po tarifnih številkah 91211 do 91213«.
Tarifna številka 91213 se spremeni tako, da se glasi:
»91213 | Postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi − glede na število etažnih lastnikov stavbe: | |
do vključno 3 etažnih lastnikov | 100 EUR |
od 4 do vključno 50 etažnih lastnikov | 300 EUR |
več kot 50 etažnih lastnikov | 500 EUR« |
Opomba 9.12 se spremeni tako, da se glasi:
»Opomba 9.12:
a) Takse po tarifnih številkah 91211, 91214, 91221, 91222, 91241 in po točki e) te opombe se plačajo posebej za vsako enoto oziroma posamezni del stavbe, na katerem se vzpostavlja etažna lastnina.
b) Če se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine vpisuje le solastninska pravica na skupnem delu oziroma skupnih delih stavbe, se plača tretjina takse po tarifni številki 91211.
c) Takse po tarifnih številkah 91212, 91214, 91221, 91222, 91241 in po točki e) te opombe se plačajo za postopek odločanja o predlogu za vpis vsake posamezne druge stvarne ali obligacijske pravice na vsakem posameznem delu ali na stavbi kot celoti.
č) Če sodišče predlogu za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi ugodi, se taksa po tarifni številki 91213 plača v sorazmerju s solastninskim deležem posameznega taksnega zavezanca.
d) Taksa po tarifni številki 91213 se plača tudi v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki ni v etažni lastnini.
e) V postopku za vzpostavitev etažne lastnine in v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je posebej določeno, da se plačajo v nepravdnih postopkih.«.
V opombi 10.1 se v točki a) 3 besedilo »pravice do otroškega dodatka« nadomesti z besedilom »pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev,«.
Opomba 10.2 se spremeni tako, da se glasi:
»Opomba 10.2:
a) Za vsak nadaljnji izvod izpiska ali če napravi izpisek ali fotokopijo stranka in ga predloži sodišču v potrditev, se plača polovica takse po tarifnih številkah 10201, 10202 in 10203.
b) Izpisek ali fotokopija se ne izda, če taksa ni plačana.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Takse za postopke in dejanja, glede katerih je taksna obveznost nastala do začetka uporabe tega zakona, se plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi.
Če je bila do začetka uporabe tega zakona plačana taksa za postopek ali dejanje, ki bo opravljeno po začetku uporabe tega zakona, se ne plača taksa po tem zakonu.
Če je bil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vložen pred začetkom uporabe tega zakona, se za postopek odločanja do pravnomočne odločitve o tem predlogu uporabljajo določbe Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US in 19/15 – odl. US) in Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Uradni list RS, št. 93/08 in 26/11).
Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Uradni list RS, št. 93/08 in 26/11).
Do izpolnitve tehničnih pogojev, ki bodo omogočali vzpostavitev elektronskega dostopa do vseh zbirk podatkov iz 12.a člena zakona, se za namen ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov poizvedbe do tistih zbirk podatkov, do katerih sodišče nima elektronskega dostopa, opravljajo v fizični obliki.
Minister, pristojen za pravosodje, ob izpolnitvi tehničnih pogojev za vzpostavitev elektronskega dostopa do vseh zbirk podatkov iz 12.a člena zakona z odredbo določi datum, od katerega se vse poizvedbe na podlagi 12.a člena zakona opravljajo po elektronski poti.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi, razen določbe spremenjenega prvega odstavka 10. člena zakona, ki se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
Št. 436-03/16-1/36
Ljubljana, dne 29. marca 2016
EPA 1009-VII
dr. Milan Brglez l.r.
