Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o državni statistiki
Razglašam zakon o državni statistiki, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. julija 1995.
Št. 012-01/95-77
Ljubljana, dne 2. avgusta 1995.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O DRŽAVNI STATISTIKI
I. TEMELJNA NAČELA DRŽAVNE STATISTIKE
1. člen
Državna statistika je strokovno neodvisna dejavnost izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj.
Državna statistika zagotavlja organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) podatke o stanju in gibanjih na ekonomskem, demografskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov.
Državna statistika zagotavlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije s posredovanjem in izmenjavanjem statističnih podatkov z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami.
2. člen
Državna statistika se izvaja po načelu nevtralnosti, objektivnosti, strokovne neodvisnosti in racionalnosti. Podatki se pridobivajo in posredujejo na podlagi uporabe znanstvenih spoznanj in strokovno ustreznih metod.
II. ORGANIZACIJA IN POLOŽAJ IZVAJANJA DEJAVNOSTI DRŽAVNE STATISTIKE
1. Statistični urad Republike Slovenije in njegove funkcije
3. člen
Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti državne statistike opravlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Urad) s pomočjo izvajalcev nacionalnega programa statističnih raziskovanj, poročevalskih enot ter s pridobivanjem statističnih podatkov iz uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov.
Urad je strokovno samostojna vladna služba s položajem, kot ga določa zakon o Vladi Republike Slovenije in ta zakon.
4. člen
Poročevalske enote so po tem zakonu nosilci uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze podatkov itd.) ter fizične in pravne osebe, ki so z nacionalnim programom statističnih raziskovanj določeni kot dajalci podatkov.
Uradne zbirke so po tem zakonu zbirke podatkov, ki so bile vzpostavljene s predpisi oziroma s splošnimi akti nosilcev javnih pooblastil in se na njihovi podlagi izdajajo potrdila in javne listine. Nosilci teh zbirk so poročevalske enote samo v primeru, da so kot takšni določeni z zakonom oziroma z nacionalnim programom statističnih raziskovanj.
Administrativne zbirke so po tem zakonu vse druge zbirke podatkov, ki jih na svojem delovnem področju vodijo in vzdržujejo nosilci iz prejšnjega odstavka. Nosilci teh zbirk so poročevalske enote samo v primeru, da so kot takšni določeni z zakonom oziroma z nacionalnim programom statističnih raziskovanj.
Poročevalske enote posredujejo Uradu vse zahtevane statistične podatke, določene z zakonom oziroma z nacionalnim programom statističnih raziskovanj.
5. člen
V nacionalnem programu statističnih raziskovanj so v skladu s tem zakonom določeni tudi podatki, ki jih poročevalske enote dajejo Uradu po lastni presoji in prostovoljno.
Pri zbiranju statističnih podatkov, za katere ni določeno obvezno poročanje, temelji poročanje na pristanku poročevalske enote. V teh primerih mora biti poročevalska enota seznanjena z osnovnimi značilnostmi statističnega raziskovanja, z dokončnim rokom statistične obdelave, kakor tudi s pravico, da lahko odkloni sodelovanje iz kakršnegakoli razloga in na katerikoli stopnji izvajanja statističnega raziskovanja.
Posameznik, ki je prostovoljno sodeloval v statističnem raziskovanju, lahko pozneje prekliče svoj pristanek in odkloni nadaljnje sodelovanje v raziskovanju, vendar samo pred koncem obdelave statističnih podatkov.
6. člen
Urad zagotavlja uporabnikom pogoje za pravilno tolmačenje zbranih in obdelanih podatkov, odziva pa se tudi na primere naključne ali namerne napačne uporabe statističnih podatkov, kar bi lahko vplivalo na javno mnenje.
7. člen
Strokovne naloge, ki jih v okviru osnovnih funkcij opravlja Urad, so:
– razvojne naloge državne statistike;
– analiziranje statističnih podatkov in tolmačenje rezultatov statističnih raziskovanj;
– izpolnjevanje mednarodnih obveznosti državne statistike;
– ugotavljanje javnih potreb po podatkih v sodelovanju s Statističnim svetom Republike Slovenije in statističnimi sosveti;
– določanje metodoloških osnov statističnih raziskovanj ter njihovo usklajevanje v sodelovanju s Statističnim svetom Republike Slovenije v skladu z mednarodnimi standardi;
– zbiranje podatkov in njihovo obdelovanje;
– shranjevanje, posredovanje in izkazovanje rezultatov statističnih raziskovanj;
– sodelovanje z drugimi organi in organizacijami javne uprave in predhodno dajanje mnenja tem institucijam, ko uvajajo nova statistična raziskovanja ali vzpostavljajo evidence, ki so lahko vir podatkov za državno statistiko;
– dajanje pobud in predlogov za vsebinsko dopolnitev že obstoječih evidenc in statističnih raziskovanj, ki jih na svojih delovnih področjih opravljajo drugi organi in organizacije javne uprave;
– pripravljanje statističnih prognoz in trendov;
– vzpostavljanje, vodenje in vzdrževanje statističnih zbirk podatkov;
– nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti poročevalskih enot za statistična raziskovanja, za katera je s tem zakonom določena obveznost poročanja državni statistiki;
– razvijanje metod in tehnik za zaščito podatkov;
– razvijanje metod in tehnik izkazovanja rezultatov statističnih raziskovanj;
– opravljanje posebnih storitev za uporabnike;
– druge naloge, določene z zakonom.
2. Predstojnik Urada
8. člen
Urad vodi in zastopa direktor Urada.
Direktorja Urada imenuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) za dobo štirih let, pri čemer sme biti ponovno imenovan na isto funkcijo.
9. člen
Urad ima namestnika direktorja, ki nadomešča direktorja, če je odsoten ali zadržan, z vsemi pravicami, ki jih na njega prenese direktor.
Namestnika direktorja Urada imenuje vlada na predlog direktorja Urada za dobo štirih let.
10. člen
Direktorju Urada preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo.
Direktor Urada ima pravico odstopiti, o svojem odstopu pa mora obvestiti predsednika vlade. Direktor Urada ima pravico svoj odstop obrazložiti v vladi.
Direktor Urada je lahko predčasno razrešen, če vlada ugotovi, da je zaradi neustreznih organizacijskih rešitev prišlo do večjih motenj pri delu Urada.
11. člen
Nihče ne more direktorju Urada dajati obvezujočih napotkov, ki bi se nanašali na strokovno - metodološka vprašanja dela državne statistike, zlasti na:
– vsebino metodoloških osnov in metodologij statističnih raziskovanj;
– obseg in vrsto podatkov, ki se zbirajo, obdelujejo in izkazujejo na podlagi nacionalnega programa statističnih raziskovanj;
– prednostno izkazovanje rezultatov opravljenih statističnih raziskovanj.
3. Statistični svet Republike Slovenije
12. člen
S tem zakonom se ustanovi Statistični Svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Svet) kot strokovno metodološko - posvetovalno telo za strateška in razvojna vprašanja državne statistike.
13. člen
Naloge, ki jih opravlja Svet, so:
– razpravljanje o izhodiščih in usmeritvah nacionalnega programa statističnih raziskovanj ter razpravljanje o poročilu o izvršitvi tega programa;
– razpravljanje o vsebini nacionalnega programa statističnih raziskovanj, pri čemer daje pobude glede sprememb ali dopolnitev programa;
– obravnavanje predlogov zakonov in drugih predpisov s področja državne statistike;
– predlaganje metodoloških osnov statističnih raziskovanj nacionalnega pomena;
– predlaganje racionalizacije in modernizacije državne statistike;
– dajanje pobud in predlogov za mednarodno statistično sodelovanje;
– predlaganje klasifikacij, ki se uporabljajo kot nacionalni standardi.
14. člen
Člani Sveta so: trije predstavniki državnega zbora, predstavnik državnega sveta, dva predstavnika vlade, predstavnik Banke Slovenije, po en predstavnik delodajalcev in delojemalcev, predstavnik sodne veje oblasti ter dva priznana strokovnjaka s področja statistične stroke.
Predstojnik Urada je po svoji funkciji predsednik Sveta.
Institucije iz prejšnjega odstavka imenujejo člane Sveta. Po enega člana - predstavnika delojemalcev in delodajalcev imenuje Ekonomsko-socialni svet Vlade Republike Slovenije, dva priznana strokovnjaka s področja statistične stroke pa imenuje Statistično društvo Slovenije kot strokovno interesna organizacija civilne družbe.
Mandat članov Sveta traja štiri leta.
15. člen
Pri Uradu se oblikujejo statistični sosveti za posamezna področja državne statistike. Statistični sosveti se oblikujejo za širša zaokrožena področja, ki jih določa nacionalni program statističnih raziskovanj.
Člane statističnih sosvetov imenuje predstojnik Urada.
Za opravljanje posameznih nalog s svojega delovnega področja Svet lahko določi posebne delovne ali strokovne skupine.
16. člen
Svet deluje po poslovniku, ki ga sprejme na svoji prvi seji.
S poslovnikom iz prejšnjega odstavka se lahko uredi tudi razmerje Sveta do statističnih sosvetov.
Urad zagotavlja administrativno-tehnično pomoč za delovanje Sveta in statističnih sosvetov.
4. Prihodki, odhodki in sredstva Urada
17. člen
Urad opravlja vse z zakonom in nacionalnim programom statističnih raziskovanj določene statistične in evidenčne strokovne posle za vlado in vse druge uporabnike statističnih podatkov.
18. člen
Izvajanje dejavnosti oziroma funkcij Urada se financira iz državnega proračuna v skladu s sprejetim letnim finančnim načrtom.
19. člen
Urad in izvajalci nacionalnega programa statističnih raziskovanj posredujejo in objavljajo statistične podatke, določene v nacionalnem programu statističnih raziskovanj.
Urad določi neprofitno ceno posredovanja statističnih podatkov. K tej tarifi daje soglasje vlada.
20. člen
Če uporabnik statističnih podatkov zahteva dodatne postopke ali obdelave statističnih podatkov ali njihovo drugačno obliko, kot je to določeno v nacionalnem programu statističnih raziskovanj, mu Urad oziroma drug izvajalec nacionalnega programa statističnih raziskovanj lahko posreduje statistične podatke na zahtevan način oziroma v zahtevani obliki.
Stroške, ki nastanejo zaradi dodatnih postopkov ali obdelav, nosi uporabnik statističnih podatkov.
5. Pravni akti
21. člen
Za izvajanje strokovnih in drugih nalog s področja državne statistike lahko direktor Urada izdaja strokovna navodila.
S strokovnim navodilom se določi način ravnanja za izvršitev predpisanih obveznosti poročevalskih enot, opredeljenih z zakonom oziroma z nacionalnim programom statističnih raziskovanj.
22. člen
Pri odločanju o upravnih in drugih posamičnih zadevah notranje organizacije dela iz svoje pristojnosti izdaja direktor Urada odločbe in sklepe.
III. NACIONALNI PROGRAM STATISTIČNIH RAZISKOVANJ
23. člen
Statistično raziskovanje obsega po tem zakonu zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, analiziranje in izkazovanje podatkov o pomembnih množičnih pojavih z ekonomskega, demografskega in socialnega področja ter problematike varstva okolja in naravnih virov.
Nacionalni program statističnih raziskovanj izvajajo Urad in s programom pooblaščeni izvajalci statističnih raziskovanj (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci).
V nacionalnem programu statističnih raziskovanj se za vsako posamezno statistično raziskovanje določijo: zaporedna številka, ime oziroma oznaka raziskovanja, vsebina raziskovanja, namen izvedbe raziskovanja, perodika njegovega izvajanja, obdobje, v katerem se raziskovanje izvaja, poročevalske enote (kdo mora dati podatke in kdaj) ter datum, do katerega morajo biti rezultati statističnega raziskovanja dostopni oziroma objavljeni.
24. člen
Nacionalni program statističnih raziskovanj sprejme državni zbor na predlog vlade za petletno obdobje.
Predlog nacionalnega programa statističnih raziskovanj pripravi Urad.
25. člen
O izvršitvi nacionalnega programa statističnih raziskovanj Urad izdela poročilo. Vlada predloži to poročilo do 31. marca v tekočem letu za preteklo leto v sprejem državnemu zboru.
26. člen
Obsežnejša občasna statistična raziskovanja v državi, ki se ne izvajajo v okviru nacionalnega programa statističnih raziskovanj (popisi, ankete ipd.), urejajo posebni zakoni.
IV. METODOLOŠKE OSNOVE STATISTIČNIH RAZISKOVANJ
27. člen
Urad v sodelovanju s Svetom določa metodološke osnove za izvajanje statističnih raziskovanj, določenih z nacionalnim programom statističnih raziskovanj.
Metodološke osnove iz prejšnjega odstavka so:
– izbira statističnih enot;
– obvezna vsebina statističnega raziskovanja;
– definicije, nomenklature oziroma klasifikacije, na podlagi katerih se izvaja statistično raziskovanje;
– struktura in stopnja agregiranosti izkazovanja podatka, ki je rezultat statističnega raziskovanja;
– obveznost ali neobveznost poročanja.
28. člen
Upravni in drugi državni organi, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil ter pooblaščeni izvajalci, ki na svojem delovnem področju zbirajo statistične podatke, in ki niso zajeti v nacionalnem programu statističnih raziskovanj, določajo metodološke osnove za svoja statistična raziskovanja po predhodnem mnenju Urada.
Subjekti iz prejšnjega odstavka morajo pred določitvijo novih ali ob dopolnjevanju obstoječih uradnih oziroma administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze podatkov, itd.), ki jih vodijo na svojih delovnih področjih, o tem obvestiti Urad in zahtevati, da poda svoje mnenje, če zakon ne določa drugače.
29. člen
Urad da mnenje iz prejšnjega člena v roku 30 dni od dneva prejema obvestila.
Če Urad ne da mnenja v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je metodološka osnova statističnih raziskovanj določena in ustrezna.
30. člen
Metodološke osnove za izvedbo posameznih statističnih raziskovanj nacionalnega pomena se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
31. člen
Klasifikacije, ki se uporabljajo kot nacionalni standardi, ureja vlada s svojimi predpisi.
V. REGISTRI
32. člen
Za racionalno izvajanje nacionalnega programa statističnih raziskovanj ter za druge namene v skladu s tem zakonom Urad uporablja podatke iz različnih uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze podatkov ipd.). Registrski organi so dolžni Uradu v skladu z zakonom posredovati vse zahtevane podatke, če zakon ne določa drugače.
Pogoje zbiranja, uporabe in združevanja osebnih podatkov iz različnih zbirk osebnih podatkov določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov oziroma varstvo informacijske zasebnosti posameznika.
33. člen
S povezovanjem podatkov iz uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov s podatki, zbranimi z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, Urad oblikuje, vodi in vzdržuje svoje statistične registre.
Podatkov iz statističnih registrov iz prejšnjega odstavka Urad ne sme posredovati uporabnikom v obliki in na način, ki omogoča identifikacijo poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo, uporablja pa jih izključno za statistični namen.
Statistični namen po tem zakonu je zagotavljanje in izkazovanje agregatnih podatkov o množičnih pojavih.
VI. ZBIRANJE PODATKOV
34. člen
Zaradi izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj ima Urad pravico zbirati podatke iz vseh obstoječih virov, če zakon ne določa drugače.
Poročevalske enote iz prvega odstavka 4. člena tega zakona morajo pri vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov uporabljati veljavne standarde.
Pri zbiranju podatkov morajo Urad in pooblaščeni izvajalci poskrbeti, da so poročevalske enote seznanjene:
– z namenom, obsegom in načinom zbiranja podatkov;
– z obveznostjo ali neobveznostjo poročanja;
– s pravicami in obveznostmi oseb, ki zbirajo podatke;
– s pomenom in vsebino registrskih in drugih identifikacijskih oznak;
– da je zagotovljena zaupnost zbranih statističnih podatkov, ki se uporabljajo samo za statistične namene;
– z možnostjo pridobitve dodatnih podatkov o namenu in vsebini statističnega raziskovanja v katerem poročevalska enota sodeluje, pri Uradu oziroma pooblaščenem izvajalcu statističnega raziskovanja.
Urad lahko zbira podatke o poročevalskih enotah tudi z uporabo metode daljinskega zaznavanja in drugih sredstev ter metod za zbiranje statističnih podatkov na veliko razdaljo.
V primeru uporabe metod iz prejšnjega odstavka, ko poročevalska enota ni obveščena o takšnem načinu zbiranja podatkov, lahko Urad povezuje tako zbrane podatke z identifikacijskimi podatki o poročevalski enoti.
Podatkov, pridobljenih na način iz prvega in drugega odstavka tega člena, Urad ne sme posredovati drugim uporabnikom podatkov v obliki oziroma na način, ki omogoča identifikacijo poročevalske enote, na katero se zbrani podatki nanašajo. Urad sme uporabljati tako pridobljene podatke samo za izdelavo vzorcev in za statistične analize, katerih rezultati ne omogočajo identifikacije poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo.
35. člen
Poročevalske enote, ki morajo v skladu z nacionalnim programom statističnih raziskovanj obvezno poročati, morajo Uradu in pooblaščenim izvajalcem posredovati popolne in pravilne podatke brezplačno, pravočasno in na predpisani način.
Dolžnost poročevalskih enot iz prejšnjega odstavka traja toliko časa, dokler opravljajo opazovano dejavnost oziroma do ukinitve obveznosti poročanja.
36. člen
Če posredovani podatki niso pravilni oziroma popolni, jih morajo poročevalske enote popraviti in dopolniti v skladu z navodili Urada oziroma pooblaščenega izvajalca.
37. člen
Na statističnih instrumentih za zbiranje podatkov mora biti navedeno naslednje:
– ime organa oziroma organizacije, ki v skladu z nacionalnim programom statističnih raziskovanj zbira podatke,
– pravna podlaga za izvajanje statističnega raziskovanja,
– ali je poročanje obvezno ali neobvezno,
– ime in vsebina statističnega raziskovanja.
Statistični instrumenti so po tem zakonu obrazci, vprašalniki, anketni listi, računalniške diskete, magnetni trakovi in drugi mediji za prenos zapisov.
VII. OBDELAVA IN SHRANJEVANJE PODATKOV
38. člen
Urad in izvajalci obdelujejo zbrane podatke v rokih, ki so določeni z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, v skladu z znanstvenimi spoznanji o virih, metodah in postopkih ter s sodobnimi sredstvi za avtomatsko obdelavo podatkov.
39. člen
Podatke, zbrane z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, hranijo Urad in pooblaščeni izvajalci v skladu s standardi in na sodoben način, ki omogoča njihovo posredovanje in izkazovanje v predvideni obliki.
Podatke, zbrane z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, Urad in pooblaščeni izvajalci shranjujejo in uporabljajo v obliki, v kateri je mogoče identificirati poročevalsko enoto, na katero se podatki nanašajo, največ 50 let po dokončani obdelavi podatkov, če ni z zakonom drugače določeno. Urad in pooblaščeni izvajalci lahko shranijo podatke po poteku opredeljenega roka v obliki, ki ne omogoča identifikacije poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo, če zakon ne določa drugače.
Osebne podatke lahko Urad shranjuje največ 50 let od dokončanja obdelave posameznega statističnega raziskovanja.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki lahko arhivirajo, o njihovi poznejši uporabi pa odloča državni zbor.
Predstojnik Urada oziroma predstojnik pooblaščenega izvajalca podrobneje določi tehnične in organizacijske postopke shranjevanja zbranih podatkov.
Urad mora zbrane statistične podatke shranjevati ločeno od identifikacijskih osebnih podatkov o posamezniku, na katerega se podatki nanašajo. Identifikacijske osebne podatke mora Urad uničiti takoj, ko jih več ne potrebuje za statistične namene, najpozneje pa v roku, določenem v drugem odstavku tega člena, če zakon ne določa drugače.
VIII. ZAŠČITA TER UPORABA IN POSREDOVANJE PODATKOV
1. Zaščita podatkov
40. člen
Zbirke osebnih podatkov, s katerimi upravlja Urad oziroma posamezni pooblaščeni izvajalec nacionalnega programa statističnih raziskovanj, lahko vsebujejo tiste osebne podatke, ki so določeni v nacionalnem programu statističnih raziskovanj, kolikor zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, uporaba in posredovanje osebnih podatkov ni določeno z zakonom.
Razporeditev osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka v posamezne zbirke in njihovi nazivi se določijo z metodologijo vodenja posamezne zbirke, če zakon ne določa drugače.
41. člen
Varstvo podatkov, zbranih z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, ki se nanašajo na osebna, družinska in premoženjska razmerja fizičnih oseb, določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov oziroma varstvo informacijske zasebnosti posameznika.
Za namene anketiranja sme Urad posredovati registriranim znanstvenoraziskovalnim organizacijam in registriranim raziskovalcem posameznikom samo naslednje osebne podatke: ime in priimek posameznika, njegovo prebivališče, leto rojstva, spol in poklic.
42. člen
Zavarovanje podatkov, zbranih z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, obsega ukrepe tehnične in organizacijske narave ter druge ustrezne logično-tehnične postopke, s katerimi se varujejo prostori in računalniška oprema, zagotavlja varnost posredovanja in prenosa podatkov, onemogoča dostop nepooblaščenim osebam do naprav, na katerih se obdelujejo podatki, ter omogoča naknadno ugotavljanje, na kakšen način in kdaj so bili podatki obdelovani, kdo je to storil in za kakšen namen.
Postopke in ukrepe iz prejšnjega odstavka določijo Urad in pooblaščeni izvajalci nacionalnega programa statističnih raziskovanj s svojimi splošnimi akti v skladu z zakonom.
43. člen
Osebe, zaposlene v Uradu oziroma pri pooblaščenem izvajalcu, in osebe, ki občasno, na podlagi sklenjene pogodbe, opravljajo določene posle za Urad ali za pooblaščenega izvajalca, so dolžne kot uradno tajnost varovati vsebino osebnih in individualnih podatkov in podatkov o poročevalskih enotah, za katere zvedo pri svojem delu.
Dolžnost varovanja uradne tajnosti iz prejšnjega odstavka traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v Uradu oziroma pri pooblaščenem izvajalcu oziroma po prenehanju opravljanja določenih poslov za Urad oziroma za pooblaščenega izvajalca.
Če je potrebno direktno zbiranje podatkov od fizičnih oseb v primeru izvajanja statističnih raziskovanj, za realizacijo katerih Urad oziroma pooblaščeni izvajalci nacionalnega programa statističnih raziskovanj pogodbeno zaposlujejo anketarje, imajo le-ti glede obveznosti varstva podatkov smiselno enak položaj kot delavci Urada.
44. člen
Urad lahko medsebojno povezuje vse podatke iz zbirk osebnih podatkov, določenih z nacionalnim programom statističnih raziskovanj.
45. člen
Posameznik, na katerega se nanašajo podatki, ima do Urada pravice iz zakona o varstvu osebnih podatkov samo, kadar je te podatke Urad od njega dobil neposredno, ker ima posameznik vse pravice iz navedenega zakona neposredno pri posameznem upravljalcu zbirke osebnih podatkov, od katerega je Urad dobil zadevne podatke.
Kadar se pri izvajanju statističnega raziskovanja zbirajo osebni podatki posredno, posameznika, na katerega se nanašajo, o takšnem načinu zbiranja ni potrebno seznaniti.
2. Uporaba in posredovanje podatkov
46. člen
Podatki, zbrani z nacionalnim programom statističnih raziskovanj se smejo uporabljati izključno za statistične namene, če zakon ne določa drugače.
47. člen
Urad oziroma pooblaščeni izvajalec na podlagi pisne vloge uporabnika posreduje individualne podatke, vendar v obliki in na način, ki ne omogoča identifikacije poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo.
Urad na podlagi pisne vloge posreduje individualne neosebne podatke oziroma podatke, ki omogočajo identifikacijo poročevalske enote, zbrane z izvajanjem nacionalnega programa statističnih raziskovanj, poročevalskim enotam, na katere se podatki nanašajo, ali ko so jih te posredovale.
48. člen
Upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil statističnih podatkov ne smejo uporabljati za določanje pravic in obveznosti poročevalskim enotam, na katere se podatki nanašajo.
49. člen
Urad oziroma pooblaščeni izvajalci uporabnikom posredujejo podatke na način in v obliki, kot je določeno v nacionalnemu programu statističnih raziskovanj.
Urad in pooblaščeni izvajalci lahko uporabnikom na njihovo zahtevo podatke posredujejo tudi na drug način oziroma v drugačni obliki, kot je določeno v nacionalnem programu statističnih raziskovanj. Stroške takšnega posredovanja podatkov krijejo uporabniki.
50. člen
Statistični podatki smejo biti objavljeni samo v agregatni obliki in na enak način dostopni vsem uporabnikom, opredeljenim v drugem odstavku 1. člena tega zakona.
Izjemoma smejo biti podatki objavljeni tudi posamično, če:
– poročevalska enota pisno privoli v takšen način objave podatkov,
– so zbrani iz javnih (splošno dostopnih) zbirk podatkov (evidenc, registrov, baz podatkov ipd.),
– so podatki objavljeni v obliki in na način, ki ne omogoča identifikacije poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo.
51. člen
Urad in pooblaščeni izvajalci odgovarjajo za formalno pravilnost podatkov in njihovo pravočasno objavo.
Statistični podatki, ki so rezultat izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj in jih objavlja Urad, so uradni.
Uradni so tudi podatki, ki jih na svojih delovnih področjih objavljajo pooblaščeni izvajalci.
Če se objavljeni rezultati statističnih raziskovanj iz nacionalnega programa statističnih raziskovanj medsebojno ne ujemajo, veljajo kot uradni tisti rezultati, ki jih je objavil Urad.
Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov.
IX. MEDNARODNO STATISTIČNO SODELOVANJE
52. člen
Pri izpolnjevanju mednarodnih obveznosti Urad v sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci na statističnem področju strokovno sodeluje ter posreduje in izmenjuje podatke z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami.
Pri izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega odstavka Urad sodeluje z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve, in z upravnimi ter drugimi državnimi organi.
53. člen
Urad se lahko zaradi izvrševanja svojih nalog ali kot predstavnik Republike Slovenije včlani v tuje in domače organizacije in z njimi sodeluje.
Za udeležbo Urada v tujih organizacijah ali za zagotovitev sredstev za člansko vlogo mora Urad predhodno dobiti soglasje vlade.
X. KAZENSKE DOLOČBE
54. člen
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek poročevalska enota, za katero je določena obveznost poročanja državni statistiki, če:
1. Uradu oziroma pooblaščenim izvajalcem ne posreduje popolnih in pravilnih zahtevanih podatkov pravočasno in na predpisani način (35. člen),
2. posredovanih podatkov ne popravi v skladu z navodili (36. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba poročevalske enote, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
55. člen
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravnega in drugega državnega organa, izvajalca javnih služb oziroma nosilca javnih pooblastil ter pooblaščenega izvajalca, ki na svojem delovnem področju zbirajo podatke, določene z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, če pred vzpostavitvijo novih ali pri dopolnjevanju obstoječih uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze podatkov, ipd.) ne zahteva mnenja Urada (drugi odstavek 28. člena).
56. člen
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba registrskega organa, ki vodi in vzdržuje uradno oziroma drugo administrativno zbirko podatkov (evidenco, bazo podatkov ipd.), če na zahtevo Urada, ki je v skladu z zakonom, ne posreduje vseh zahtevanih podatkov (prvi odstavek 32. člena).
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Poročevalske enote, določene s tem zakonom, so dolžne dati vse zahtevane osebne podatke v nacionalnem programu opredeljenim upravljalcem zbirk osebnih podatkov.
Na podlagi tega zakona zbirajo podatke in jih posredujejo Uradu tudi tisti upravljalci zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogoja iz 41. člena zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90, 38/90 - popravek, št. 19/91).
Določba prejšnjega odstavka se nanaša na že vzpostavljene zbirke osebnih podatkov, določene z nacionalnim programom statističnih raziskovanj.
Upravljalci zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena lahko do zakonske ureditve uporabljajo zbrane osebne podatke s svojega področja, vendar samo za opravljanje svojih, z zakonom določenih nalog.
58. člen
Ob prvem imenovanju članov Sveta iz 14. člena ter članov sosvetov iz 15. člena tega zakona se polovica članov imenuje za dve leti. Člani Sveta morajo biti imenovani najpozneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona, člani statističnih sosvetov pa v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona. Organizacije, ki so po tem zakonu upravičene predlagati člane Sveta, morajo to storiti najpozneje v roku enega mesece po uveljavitvi tega zakona.
Direktor Urada mora biti imenovan najpozneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona, njegov namestnik pa najpozneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
59. člen
Najpozneje v roku treh let od uveljavitve tega zakona se vodenje in vzdrževanje Centralnega registra prebivalstva Republike Slovenije prenese na Ministrstvo za notranje zadeve.
Po poteku roka iz prejšnjega odstavka ima Urad status pooblaščenega uporabnika podatkov iz, v prvem odstavku navedenega, registra.
Najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona pripravi Urad v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, operativni načrt prenosa registra iz prvega odstavka tega člena. Poročilo o opravljenih aktivnostih se predloži vladi in državnemu zboru.
60. člen
S tem zakonom določeni izvršilni predpisi morajo biti izdani v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
61. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati zakon o statističnih raziskovanjih, ki imajo pomen za vso državo (Uradni list SFRJ, št. 13/73, 9/76, 63/86, 44/89, 72/90), izvršilni predpisi, izdani na njegovi podlagi, pa se uporabljajo do izdaje novih izvršilnih predpisov, vendar ne dlje kot do poteka roka iz prejšnjega člena.
Z dnem uveljavite tega zakona preneha veljati zakon o statističnih raziskovanjih, pomembnih za republiko (Uradni list SRS, št. 11/88), izvršilni predpisi, izdani na njegovi podlagi pa se uporabljajo do izdaje novih izvršilnih predpisov, vendar ne dlje kot do poteka roka iz prejšnjega člena.
62. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 050-01/92-5/3
Ljubljana, dne 25. julija 1995.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.
