Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2001 z dne 21. 6. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2001 z dne 21. 6. 2001

Kazalo

2798. Odlok o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda za Občino Žirovnica, stran 5398.

Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91, 52/00), 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 – odl. US, Uradni list RS, št. 44/95, 1/96) ter 18. člena statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Žirovnica na 24. seji dne 31. 5. 2001 sprejel
O D L O K
o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda za Občino Žirovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odlok o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda za Občino Žirovnica predpisuje vodovarstvena območja, njihov obseg in nedovoljene, pogojno dovoljene in dovoljene dejavnosti na zaščitenih območjih in sicer za zaščito podtalnic medzrnske poroznosti, kraško – razpoklinske poroznosti, razpoklinske poroznosti in kraške poroznosti, pri čemer je podtalnica podzemna voda, ki nastopa v pripovršinskih hidravlično odprtih in zaprtih vodonosnikih.
2. člen
S tem odlokom se določajo vodovarstvena območja za vodne vire namenjene za sedanjo vodooskrbo prebivalcev (vodni viri v uporabi) in rezervne vodne vire:
Vodooskrba prebivalcev                      Rezervni
1/ Ajdna I. in II.                          3/ Žirovnica vaški -
                                            - spodnji in zgornji
2/ Rodine                                   4/ Selo
                                            5/ Smokuč
6/Završnica
3. člen
Strokovne podlage za zavarovanje in obseg varstvenih pasov zajetij so grafično prikazane v kartografskih predlogah v poročilu “Strokovne podlage zaščitenih vodnih virov Občine Žirovnica“, ki sta ga izdelali podjetji: GEOKO, podjetje za geološke raziskave, d.o.o., Ljubljana in TRAPO, trženje, raziskave, poslovne storitve, d.o.o., Ljubljana.
Obseg vodovarstvenih con je grafično prikazan na prilogah, ki so sestavni del tega odloka (pregledna karta vodnih virov z vodovarstvenimi območji, pregledna karta vodovodov, hidrogeološke karte v zaledju vodnih virov, karte ranljivosti podzemnih voda v zaledju vodnih virov z vodovarstvenimi območji, karte vodovarstvenih območij vodnih virov na preglednih katastrskih načrtih).
V prilogi odloka “parcelne številke“, so podane katasterske številke parcel, ki so zajete z vodovarstvenimi conami.
Vodovarstvena območja je možno na podlagi ustreznih raziskav in ugotovitev povečati ali zmanjšati oziroma omejiti dejavnosti tudi izven vodovarstvenih območij, če je z raziskavami ugotovljen negativen vpliv (stalen, občasen ali ob posebnih pogojih) na kakovost talne vode, ki je namenjena vodooskrbi prebivalstva.
II. MAKSIMALNO DOVOLJENI ODVZEMI VODE IZ ZAJETIJ IN ČRPALIŠČ
4. člen
Za vsak izvir, ki je priključen na vodovodni sistem, je potrebno določiti minimalni pretok, ki z odvzemom ne sme biti zmanjšan.
Pri letni načrpani količini vode iz z vodnjaki zajetega vodonosnika je potrebno upoštevati letno bilanco njegovega pretoka (50 letne nizke vode). Letna načrpana količina podtalnice vodonosnika ne sme preseči dinamičnih zalog vodonosnika, pri tem je potrebno upoštevati tudi s črpanjem vode iz vodonosnika povzročene spremembe obsega njegovega napajanja in količine umetnega napajanja vodonosnika.
III. VODOVARSTVENA OBMOČJA
5. člen
Kakovost in količino vodnih zajetij varujemo z vodovarstvenim območjem. Vodovarstveno območje mora biti zavarovano pred onesnaženjem in drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko negativno vplivali na zdravstveno oporečnost in kakovost voda ali na njeno količino.
Vodovarstveno območje zajema del vodonosnika v katerem podtalnica odteka v smeri zajetja oziroma vodnjakov, območje iz katerega padavinske in površinske vode napajajo del vodonosnika v katerem podzemna voda odteka v smeri eventualnih črpališč in območja iz katerih je možen vpliv na zajem voda za vodooskrbo iz tekočih ali stoječih voda.
6. člen
Vodovarstveno območje se deli na neposredno zaščito zajetja in na tri vodovarstvene cone.
Za vodovarstvene cone velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Prepovedi, ki veljajo za bolj oddaljeno cono, veljajo tudi za vodovarstveno cono, ki je bliže zajetju.
7. člen
Vodovarstvene cone so:
– notranja vodovarstvena cona – cona 1, območje najstrožje sanitarne zaščite,
– zunanja vodovarstvena cona – cona 2, območje stroge sanitarne zaščite,
– vplivna vodovarstvena cona – cona 3, območje z blagim režimom zaščite.
8. člen
Notranja vodovarstvena cona – cona 1, območje najstrožje sanitarne zaščite, zajema neposredno zaledje zajetja ali črpališča, območje iz katerega podtalnica v 50. dneh priteče do zajetja ali črpališča. 50-dnevni potovalni čas zadošča za razpad biološkega onesnaženja.
Meje notranje vodovarstvene cone so narisane na TTN v merilu 1:5000 in prenesene na katastrski načrt PKN v merilu 1:5000.
9. člen
Zunanja vodovarstvena cona – cona 2, območje stroge sanitarne zaščite, zajema območje vodonosnika iz katerega priteče podtalnica v 365 dneh do zajetja ali črpališča oziroma obsega prostor, kjer obstaja možnost hitrega onesnaženja vodnega vira. To pomeni, da po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa vodi nevarnih snovi v vodonosnik, je pa na voljo določen čas za preprečitev vstopa nevarnih snovi v omrežje.
Meje zunanje vodovarstvene cone so narisane na TTN v merilu 1:5000 in prenesene na katastrski načrt PKN v merilu 1:5000.
10. člen
Vplivna vodovarstvena cona – cona 3, območje z blagim režimom zaščite zajema celotno napajalno območje vodonosnika, iz katerega se podtalnica izteka v smeri zajetja ali črpališč in območje od koder se onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika.
Meje vplivne vodovarstvene cone so narisane na TTN v merilu 1:5000 in prenesene na katastrski načrt PKN v merilu 1:5000.
IV. VARSTVENI UKREPI V VODOVARSTVENIH OBMOČJIH
11. člen
Neposredna zaščita zajetja ali črpališča je vezana na samo zajetje ali črpališče, ki mora biti urejeno in zavarovano tako, da je omogočen dostop le odgovornim osebam – vzdrževalcem.
12. člen
Notranja vodovarstvena cona – cona 1, območje najstrožje sanitarne zaščite.
Določbe:
– območje mora biti opremljeno z opozorilnimi tablami,
– kakršenkoli poseg v prostor je prepovedan, razen za potrebe vodovoda,
– ozemlje se očisti in uredi kot travnik, park ali gozd,
– na gozdnatih območjih so prepovedani goloseki,
– uporaba kakršnihkoli gnojil, škropiv in ostalih agrotehničnih sredstev ni dovoljena,
– gradnja novih prometnic je prepovedana, obstoječe lokalne in regionalne prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi,
– velja splošna prepoved gradnje, obstoječe zgradbe je možno samo adaptirati, adaptacija stanovanjskih hiš je možna pod pogojem, da se ne poveča skupna površina stavbe (objektov), da se odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo ali začasno do izgradnje kanalizacije v vodotesno greznico, da se dvorišče izvede v vodotesni in oljeodporni obliki, padavinske vode pa se odvajajo preko vodotesnega lovilca olj s koalescentnim filtrom izven vodovarstvenega območja, lastnik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z izvajalcem javne službe sklene pogodbo o rednem praznjenju greznice in lovilca olj in o izvedbi preizkusa vodotesnosti greznice in lovilca olj ter obveznem pregledu greznice in lovilca olj vsako leto,
– ni dovoljen izkop gramoza in peskov.
13. člen
Zunanja vodovarstvena cona – cona 2, območje stroge sanitarne zaščite.
Določbe:
– območje mora biti opremljeno z opozorilnimi tablami.
Ni dovoljeno:
– uporabljati fitofarmacevtskih sredstev izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianvodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi,
– polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat, mulja in komposta ter podobnih snovi,
– gnojenje s hlevskim gnojem,
– lahka tla: od spravila posevkov do 15. 2. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– srednje težka in težka tla: od spravila posevkov do 15. 2, oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen;
– gnojenje z rudninskimi gnojili:
– zemljišča z zeleno odejo od 15. 10. do 31. 1. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na drugih zemljiščih od spravila posevkov do 15. 2. oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen;
– gradnja naftovodov in plinovodov,
– gradnja stanovanjskih in industrijskih zgradb ter živinorejskih farm,
– gradnja greznic, kanalizacije, čistilnih naprav, ponikovalnic, smetišč in predelava lahkotekočih nevarnih tekočin, obstoječe greznice je potrebno kontrolirati in zagotoviti vodotesnost,
– predelava lahkotekočih naftnih derivatov in nevarnih tekočin,
– golosečnja v gozdovih,
– ni dovoljen izkop gramoza in peskov, obstoječe je potrebno zapreti in sanirati,
– gradnja novih prometnic je prepovedana, obstoječe lokalne in regionalne prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi,
– tranzitni promet z nevarnimi snovmi.
Dovoljeno:
– graditi nadomestne stanovanjske objekte, adaptirati stanovanjske hiše, industrijske obrate in skladišča nevarnih snovi pod pogojem, da se ne poveča skupna površina stavbe (objektov), da se odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo ali začasno do izgradnje kanalizacije v vodotesno greznico, da se dvorišče izvede v vodotesni in oljeodporni obliki, padavinske vode pa se odvajajo preko vodotesnega lovilca olj s koalescentnim filtrom izven vodovarstvenega območja, investitor mora imeti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo o rednem praznjenju greznice in lovilca olj, o izvedbi preizkusa vodotesnosti greznice in lovilca olj in obveznem pregledu greznice in lovilca olj vsako leto. Velikost cistern zadošča le za nujne krajevne potrebe, postavljajo se v armiranobetonske vodotesne jame, ki nimajo neposrednega stika s kanalizacijo in imajo najmanj enako koristno prostornino kot cisterne – iz takšnih jam se deževnica prečrpava preko lovilcev olj in odvaja izven vodovarstvenega območja,
– ohraniti obstoječa naselja, čisto industrijo in živinorejo, vendar ne smejo povečati svojega obsega; uredi se varen odtok odpadnih voda in odvoz nevarnih odpadkov,
– kmetijstvo ob upoštevanju uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in:
– obstoječa živinoreja se ohrani, število živine mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96), gnojišča morajo biti urejena, da ni možnosti ponikanja in prelivanja gnojnice v podtalnico,
– minimalna obdelava tal,
– uporaba hlevskega gnoja na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, najvišji dovoljeni odmerki v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96),
– uporaba rudninskih gnojil (dušika) na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi, ki jih vsebujejo živinska gnojila, najvišji dovoljeni letni vnos dušika ne sme preseči količin določenih v 5. členu uredbe) oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla v čim večji meri skozi vse leto pokrita z rastlinsko odejo,
– zeleno gnojenje – čim kasnejše zadelavanje žetvenih odsevkov in rastlin za podor,
– prepoved preoravanja trajnega travinja.
14. člen
Vplivna vodovarstvena cona – cona 3, območje z blagim režimom zaščite.
Ni dovoljena:
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianovodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi,
– polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat ter podobnih snovi in komposta z neomejeno rabo:
Zemljišča z zeleno odejo:
– na lahkih tleh od 15. 10. do 31. 1. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na srednje težkih in težkih tleh od 15. 11. do 15. 1. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen.
Druga zemljišča – njive:
a) z zaoravanjem žetvenih ostankov:
– na lahkih tleh od 1. 10. do 15. 2. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na srednje težkih in težkih tleh od 15. 10. do 31. 1. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
b) brez zaoravanja žetvenih ostankov:
– od spravila posevkov do 15. 2. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen;
– gnojenje s hlevskim gnojem:
– lahka tla: od spravila posevkov do 15. 2. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– srednje težka in težka tla: od spravila posevkov do 15. 2., oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen;
– gnojenje z rudninskimi gnojili:
– zemljišča z zeleno odejo od 15. 10. do 31. 1. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na drugih zemljiščih od spravila posevkov do 15. 2., oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen;
– ponikovanje odpadnih voda ni dovoljeno,
– ni dovoljen izkop gramoza, peskov ali odpiranje novih kamnolomov, obstoječe je potrebno sanirati do stopnje, da obratovanje kamnoloma ne ogroža podtalnice.
Dovoljeno je:
– usmerjena stanovanjska in druga gradnja ter čista industrija in obrt na območju, opremljenem s kanalizacijo,
– sanacija obstoječih naselij z gradnjo kanalizacije in prenehanjem ponikanja odpadnih voda,
– kmetijstvo ob upoštevanju uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in:
– živinoreja v hlevih z urejenim gnojiščem, število glav velike živine (GVŽ) se določi v skladu z 4. členom Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96),
– uporaba hlevskega gnoja na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, najvišji dovoljeni letni vnos v skladu z uredbo,
– uporaba rudninskih gnojil (dušika) na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi, ki jih vsebujejo živinska gnojila, najvišji dovoljeni letni vnos dušika ne sme preseči količin določenih v 5. členu uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla v čim večji meri pokrita z rastlinsko odejo skozi vse leto,
– zeleno gnojenje – čim kasnejše zadelavanje žetvenih odsevkov in rastlin za podor,
– prepoved preoravanja trajnega travinja;
– izgradnja nepropustne kanalizacije in čistilnih naprav,
– predelava in skladiščenje nevarnih snovi sta dovoljeni samo pod posebnimi pogoji,
– transport nevarnih snovi in lahko tekočih naftnih derivatov je dovoljen samo, če so izvedeni ukrepi, ki preprečujejo pronicanje teh tekočin pod površje, vsako razlitje nevarnih snovi je potrebno takoj sanirati,
– izgradnja prometnic regionalnega ali meddržavnega pomena je dovoljena pod posebnimi pogoji,
– izgradnja deponij komunalnih odpadkov je dovoljena pod posebnimi pogoji,
– izgradnja industrijskih objektov, ki v proizvodnem procesu uporabljajo nevarne snovi in skladišča nevarnih snovi se lahko zgradijo pod posebnimi pogoji,
– velikost cistern je omejena, postavljajo se v armiranobetonsko ali glineno jamo, ki nima neposrednega stika s kanalizacijo, deževnica se prečrpava preko lovilcev olj,
– obratovanje obstoječih kamnolomov in peskokopov, ki morajo biti sanirani tako, da se prepreči prelivanje nevarnih in strupenih tekočin izven urejenih in vodotesnih prostorov,
– zagotovljen mora biti varen odvoz odpadnih in nevarnih snovi v čistilne naprave oziroma na sanitarno deponijo,
– pri uporabi mehanizacije v gozdu je potrebno paziti, da ne pride do izlitja naftnih derivatov v tla,
– ceste, po katerih poteka motorni promet, morajo biti urejene tako, da je onemogočeno ogrožanje podtalnice, hitrost pa mora biti omejena, vsako razlitje nevarnih snovi je potrebno takoj sanirati.
Posebni pogoji:
Pod posebnimi pogoji se lahko v vplivnem varstvenem območju dovoli izgradnja novih prometnic (ceste, proge, plinovodi in naftovodi) in obratovanje obstoječih in izgradnja novih objektov (industrijski, skladišča nevarnih snovi, bencinski servisi, deponije komunalnih odpadkov).
Posebni pogoji za izgradnjo prometnic:
– pri trasah preko vodonosnikov z medzrnsko poroznostjo z majhnimi hitrostmi pretakanja (v < 10 m/dan, ko lahko tok podtalnice v njih predstavimo z Darcyevim zakonom, ali pri Re<10) se z ustrezno metodo (kartiranjem, vrtanjem in geofizikalnimi meritvami) določi debelina vodonosnika, nastopanje in debelina krovne plasti in cone napajanja in dreniranja. Obdelani podatki se prikažejo s kartami in profili ustreznimi stopnji projekta. Na osnovi vsaj 2 letnih kontinuiranih meritev nivojev podtalnice se napove debelina zasičene in nezasičene cone v času izgradnje, v piezometričnih vrtinah (najmanj dve vrtini nad prometnico v smeri toka podtalnice in 2 pod prometnico) se dve leti pred začetkom del izvaja monitoring kvalitete podtalnice, ki se nato izvaja redno med časom izgradnje in po izgradnji prometnice,
– potrebno število piezometričnih vrtin določi hidrogeolog ali ustrezna strokovna hidrogeološka organizacija,
– projekt izgradnje prometnice mora predvideti vse ukrepe, da se med samo izgradnjo in v času obratovanja prepreči vdor polutantov v podtalnico,
– med samo izgradnjo mora biti delovišče zavarovano, vsa dela se lahko izvajajo le pod takšnim pogoji, da se prepreči onesnaženje tal in vdor polutantov v podtalnico,
– na delovišču lahko obratujejo le brezhibni stroji zavarovani pred izlitji pogonskih goriv in maziv, oziroma olj v tla in podtalnico,
– redno in izredno servisiranje in vzdrževanje ter dotakanje goriv in olj strojev se izvaja na posebej zavarovanem prostoru,
– vsa razlitja nevarnih snovi morajo biti takoj sanirana, onesnažena zemljina ali kamenina mora biti takoj odstranjena in odpeljana na za to določeno deponijo,
– vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva polutantov v tla in podtalnico,
– za izgradnjo se smejo uporabljati le okolju prijazni materiali,
– prometnica mora biti zgrajena tako, da ni možno odtekanje meteornih voda ali izpustov iz vozil v tla in podtalnico,
– prometnica mora biti zavarovana do stopnje, da se v primeru kakršnekoli nesreče prepreči vdor polutantov v tla in podtalnico; v primeru, da stopnja zavarovanja tega ne omogoča, je treba transporte nevarnih snovi preusmeriti na prometnice izven varstvenega območja,
– vzdrževalec prometnice mora imeti pripravljen poslovnik za takojšnje učinkovito ukrepanje v primeru razlitij polutantov, ki ga potrdi nadzorna služba upravljalca vodovoda,
– med samo izgradnjo prometnice je potrebna stalna nadzorna služba upravljalca vodovoda, v kateri mora sodelovati hidrogeolog, izvajalec del se mora ravnati po navodilih in zahtevah te službe, ki morajo biti v skladu z načeli varovanja tal in podtalnice.
Posebni pogoji za izgradnjo objektov (industrijski, skladišča, bencinski servisi):
– pri lokacijah nad vodonosniki z medzrnsko poroznostjo z majhnimi hitrostmi pretakanja (v < 10 m/dan, ko lahko tok podtalnice v njih predstavimo z Darcyevim zakonom, ali pri Re<10) se z ustrezno metodo (kartiranjem, vrtanjem in geofizikalnimi meritvami) določi debelina vodonosnika, nastopanje in debelina krovne plasti in cone napajanja in dreniranja. Obdelani podatki se prikažejo s kartami in profili ustreznimi stopnji projekta. Na osnovi vsaj 2-letnih kontinuiranih meritev nivojev podtalnice se napove debelina zasičene in nezasičene cone v času izgradnje, v piezometričnih vrtinah (najmanj dve vrtini nad prometnico v smeri toka podtalnice in 2 pod prometnico) se dve leti pred začetkom del izvaja monitoring kvalitete podtalnice, ki se nato izvaja redno med časom izgradnje in po izgradnji objekta,
– potrebno število piezometričnih vrtin določi hidrogeolog ali ustrezna strokovna hidrogeološka organizacija,
– projekt izgradnje objekta mora predvideti vse ukrepe, da se med samo izgradnjo in v času obratovanja prepreči vdor polutantov v podtalnico,
– med samo izgradnjo mora biti delovišče zavarovano, vsa dela se lahko izvajajo le pod takšnim pogoji, da se prepreči onesnaženje tal in vdor polutantov v podtalnico,
– na delovišču lahko obratujejo le brezhibni stroji zavarovani pred izlitji pogonskih goriv in maziv, oziroma olj v tla in podtalnico,
– redno in izredno servisiranje in vzdrževanje ter dotakanje goriv in olj strojev se izvaja na posebej zavarovanem prostoru,
– vsa razlitja nevarnih snovi morajo biti takoj sanirana, onesnažena zemljina ali kamenina mora biti takoj odstranjena in odpeljana na za to določeno deponijo,
– vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva polutantov v tla in podtalnico,
– za izgradnjo se smejo uporabljati le okolju prijazni materiali,
– objekt mora biti zgrajen tako, da ni možno odtekanje meteornih voda ali polutantov v tla in podtalnico,
– skladišča nevarnih snovi in industrijski obrati, ki uporabljajo ali predelujejo lahkotekoče nevarne tekočine morajo, poleg uporabe dvoplaščnih cistern postavljenih v betonske neprepustne jaške ali korita, biti zavarovana z neprepustno injekcijsko zaveso znotraj katere morajo biti zgrajeni vodnjaki za intervencije v primerih izlitij,
– bencinski servisi morajo imeti dvoplaščne cisterne postavljene v betonska neprepustna korita, vse meteorne vode in izlitja iz servisnih površin morajo biti speljane oziroma odvedene preko oljnih lovilcev v čistilne naprave,
– vzdrževalec objekta mora imeti pripravljen poslovnik za takojšnje učinkovito ukrepanje v primeru razlitij polutantov, ki ga potrdi nadzorna služba upravljalca vodovoda,
– med samo izgradnjo objekta je potrebna stalna nadzorna služba upravljalca vodovoda, v kateri mora sodelovati hidrogeolog, izvajalec del se mora ravnati po navodilih in zahtevah te službe, ki morajo biti v skladu z načeli varovanja tal in podtalnice.
Posebni pogoji za izgradnjo deponije komunalnih odpadkov v vplivnem varstvenem območju:
– izvedejo se detajlne hidrogeološke raziskave, s piezometričnimi vrtinami se določi debelina vodonosnika, nastopanje in debelina krovninske plasti. Na osnovi vsaj 2 letnih konstantnih meritev nivojev podtalnice se predvidi debelina zasičene in nezasičene cone v času izgradnje, v piezometričnih vrtinah (potrebno število vrtin se prilagodi danim pogojem) se dve leti pred začetkom del izvaja monitoring kvalitete podtalnice, ki se nato izvaja redno med časom izgradnje in po izgradnji objekta,
– potrebno število piezometričnih vrtin določi hidrogeolog ali ustrezna strokovna hidrogeološka organizacija,
– projekt izgradnje mora predvideti vse ukrepe, da se med samo izgradnjo in v času obratovanja prepreči vdor polutantov v podtalnico,
– za izgradnjo se smejo uporabljati le okolju prijazni materiali,
– objekt mora biti zgrajen tako, da ni možno odtekanje meteornih in izcednih voda v tla in podtalnico,
– dno in boki objekta morajo biti zavarovani tako, da ni možno odtekanje voda iz objekta,
– vzdrževalec objekta mora imeti pripravljen poslovnik za takojšnje učinkovito ukrepanje v primeru razlitij polutantov, ki ga potrdi nadzorna služba upravljalca vodovoda.
V. POSEBNE DOLOČBE
15. člen
Upravljalec vodovoda obvešča lastnike zemljišč o režimu upravljanja in vzdrževanja na vodovarstvenih območjih.
16. člen
Pred izdajo dovoljenja za kakršenkoli poseg je potrebno pridobiti tudi vodnogospodarsko soglasje in soglasje upravljalca vodovoda.
Za vsak poseg posebej je potrebno izdelati ustrezno strokovno podlago (lokacijsko dokumentacijo, izvedbeni načrt, načrt sanacije ipd.), v katerem se morajo analizirati vsi možni vplivi predvidenega posega.
17. člen
Lastnik zemljišča mora pred vsakim posegom ali spremembo dejavnosti na območju varstvenih pasov pridobiti predhodno strokovno mnenje hidrogeološke službe oziroma izvesti ustrezne hidrogeološke raziskave.
18. člen
Če se z ukrepi tega odloka omeji izkoriščanje kmetijskega ali gozdnega zemljišča, je lastnik upravičen do povračila izpada dohodka v skladu s sanacijskim programom.
VI. SANACIJSKI UKREPI
19. člen
Za zaščitena območja se v primeru potrebe izdela predlog sanacijskih ukrepov, ki se prikaže na kartah v enakih merilih kot zaščitena območja.
Sanacijski program vključuje naslednja področja:
– sanacije stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov,
– omejitev rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč za kmetijske in druge namene,
– kataster skladišč naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi,
– monitoring založenosti kmetijskih zemljišč z rastlinskimi hranili in monitoring vsebnosti nevarnih snovi v tleh,
– režim rabe in vzdrževanja objektov komunalne infrastrukture,
– program izobraževanja za lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč.
Sanacijski program vsebuje: posnetek in evidence stanja, analizo obremenitev in obremenjenosti okolja ter vplivov na vodne vire, tehnološke rešitve, terminski plan izvajanja programa, ocenjene stroške in koncept financiranja.
Predlog za izvedbo sanacijskih ukrepov se izdela na podlagi rezultatov predhodnih raziskav tal, s katerimi mora biti seznanjen občinski svet. Izvedbo sanacijskih ukrepov potrdi občinski svet v dveh letih po izdelavi predloga.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM UKREPOV NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU
20. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo:
– pristojni inšpekcijski organi na nivoju države in lokalne skupnosti,
– upravni delavci na področju upravnih postopkov izdajanja vodnogospodarskih soglasij ter lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posege v prostor na vodovarstvenem območju,
– upravljalec vodovoda.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
21. člen
Z denarno kaznijo 1,000.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, če ravna v nasprotju z določili tega odloka.
Z denarno kaznijo 400.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor povzroči škodo na vodnem viru ali na objektih zajetij oziroma črpališč namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške nastale škode, sanacije in odprave škode.
IX. PREHODNE DOLOČBE
22. člen
Upravljalec vodovoda mora v enem letu po uveljavitvi tega odloka urediti vodovarstvena območja v skladu z določili tega odloka.
23. člen
Po sprejemu sanacijskega programa, so lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijstvom, upravičeni do povračila izpada dohodka v primeru, ko je izpad dohodka posledica ukrepov in omejitev na vodovarstvenem območju, če le-te presegajo omejitve, določene z državnimi predpisi.
24. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka za območje Občine Žirovnica preneha veljati odlok o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 77/98).
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35221-0001/99
Žirovnica, dne 31. maja 2001.
Župan
Občine Žirovnica
Franc Pfajfar, inž. gr. l. r.
Priloga odloka: "parcelne številke" (priloge 1.2 - 4.2, 11.2)


AJDNA I, II

Priloga 1.2

VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Žirovnica

delno 1131, 1137, 1139/1, 1139/16, 1139/75, 1139/85, 1139/86,
1139/87

celota 1139/78, 1139/79, 1139/80, 1139/81, 1139/82, 1139/83,
1139/84


II. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Žirovnica

delno 1064/2, 1131, 1139/1, 1139/16, 1139/75, 1139/86, 1139/87

celota 1064/3, 1064/27, 1064/28, 1064/29, 1064/30, 1064/31,
1064/32, 1064/33, 1065, 1066, 1067/1, 1067/28, 1067/40, 1067/41,
1067/42, 1067/44, 1067/45, 1067/46, 1067/48, 1067/49, 1067/47,
1067/50, 1067/51, 1067/52, 1067/53, 1067/54, 1067/55, 1067/56,
11067/57, 1067/59, 1067/60, 1067/61, 1067/63, 1067/64, 1068,
1069, 1070, 1071/1, 1071/2, 1071/3, 1071/4, 1071/5, 1072/1,
1072/2, 1072/3, 1072/4, 1073/1,1073/2, 1073/3, 1073/4, 1073/5,
1073/23, 1074/3, 1129, 1130, 1138/1, 1138/3, 1138/6, 1139/11,
1139/14, 1139/88


III. VODOVARSTVENA CONA, parcela k.o. Žirovnica

delno 1063/1

celota


ŽIROVNICA SPODNJI, ŽIROVNICA ZGORNJI

Priloga 2.2

I. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Žirovnica

delno 929/34, 929/42

celota 929/37


II. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Žirovnica

delno 929/4, 929/42, 930/2

celota


III. VODOVARSTVENA CONA, parcele k.o. Žirovnica in k.o.
Zabreznica

delno 116, 117, 930/2, 931

celota


SELO

Priloga 2.2

I. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Zabreznica

delno 118/1, 118/6, 118/10, 118/19, 118/20, 118/21

celota


II. VODOVARSTVENA CONA, parcela k.o. Zabreznica

delno 118/1

celota


III. VODOVARSTVENA CONA, parcela k.o. Zabreznica

delno 117

celota


SMOKUČ Priloga 3.2

I. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Doslovče

delno 1006/1, 1012, 1042/1, 1043, 1693/1, 1693/2, 1693/4

celota 1003/2, 1005, 1007, 1008, 1009, 1010


II. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Doslovče

delno 1037/1, 1038, 1040, 1042/1, 1043, 1044/1, 1219, 1220

celota 1089


III. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Doslovče

delno 1218/5, 11219, 1220, 1043

celota


RODINE Priloga 4.2

I. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Doslovče

delno 1166/4, 1166/5, 1166/9, 1166/12, 1166/13

celota 1166/6, 1166/28


II. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Doslovče

delno 1166/9, 1166/12, 1166/13, 1166/15, 1168/17, 1168/18,
1168/20, 1168/21, 1168/25, 1168/26, 1168/32, 1168/35, 1168/36,
1168/39, 1168/40, 1168/57, 1169

celota 1166/10, 1166/11,1168/7, 1168/8, 1168/11, 1168/13,
1168/15, 1168/19, 1168/29, 1168/30, 1168/33, 1168/31, 1168/37,
1168/38, 1168/41, 1168/42, 1168/46, 1168/47, 1168/48, 1168/50,
1168/51, 1168/52


III. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Doslovče

delno 1168/57, 1169, 1171/2, 1171/9, 1171/10, 1218/2, 1219

celota 1170/1, 1170/2, 1171/1, 1171/11, 1217, 1218/3, 1218/4


ZAVRŠNICA Z-98, ZAVRŠNICA Priloga 11.2

I. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Doslovče

delno 1511, 1537/1, 1545/1

celota 1512/1, 1512/2, 1513/1, 1513/2, 1513/3, 1514, 1515, 1516,
1517, 1537/2, 1543/3, 1544


II. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Doslovče

delno 1499/1, 1500, 1501, 1502, 1503, 1504, 1508, 1509, 1521,
1543/1, 1543/2, 1537/1, 1663, 1664/1, 1667/1,

celota 1499/2, 1522, 1523, 1524, 1525, 1526, 1527, 1528, 1529,
1530, 1531, 1532, 1533, 1534, 1534/2, 1535, 15326/1, 1538, 1539,
1540, 1541, 1542, 1579, 1580, 1581, 1582, 1583, 1584, 1585, 1586,
1587, 1588, 1589, 1590, 1591, 1592, 1593, 1594, 1595, 1596, 1597,
1598/2, 1599/1, 1599/2, 1600, 1601, 1602, 1664/2, 1664/3, 1664/4,
1664/5, 1664/6, 1664/7, 1664/8


III. VODOVARSTVENA CONA, vse parcele k.o. Doslovče

delno 1/1, 1248/1, 1255/1, 1257/1, 1257/2, 1257/3, 1257/4,
1257/5, 1257/6, 1257/7, 1257/8, 1270, 1616, 1617, 1618, 1619,
1620, 1661/1, 1662, 1663, 1664/1, 1667/1, 1667, 1668

celota 1253, 1257/2, 1258/1, 1258/2, 1259/1, 1260, 1265, 1267,
1268, 1270, 1603, 1604, 1605, 1606, 1607, 1608, 1609, 1610, 1611,
1612, 1613, 1614, 1615, 1661/2, 1666.


AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti