Na podlagi devetega odstavka 48. člena in 28. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in 29/86) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa pogoje za pravilno uporabo lovskih psov čiste pasme v loviščih, pri posameznih oblikah lova, obveznosti upravljalca lovišča in skrb za pospeševanje lovske kinologije.

(1) Psi, namenjeni za delo v lovišču, morajo svojo uporabnost za določene oblike lova dokazati na veljavnih preizkušnjah naravnih zasnov, uspeh pa mora biti zabeležen v rodovniku in v evidencah preizkušenih psov.
(2) Šolan lovski pes je najnujnejše osnovno sredstvo za opravljanje gojitvenih in lovskih opravil.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Brakada je način lova, pri katerem sodelujejo najmanj trije lovci z več kot dvema lovskima psoma goničema, ki divjad dvigata in ji glasno sledita.
2. Gonič ali brak je lovski pes, ki divjad poišče, jo dvigne in jo dalj časa glasno zasleduje.
3. Jamar je lovski pes, ki se uporablja za iskanje, izgon divjadi iz jam in rovov.
4. Krvoslednik ali barvar je lovski pes, ki se uporablja za izsleditev ranjene divjadi.
5. Lovska kinologija je dejavnost, ki se ukvarja z vzrejo, vzgojo in šolanjem lovskih psov, z izobraževanjem lastnikov, vodenjem evidenc in izdelavo programov dela.
6. Lovski pes je čistokrvni pasemski pes iz skupine goničev, jamarjev, krvosledcev, šarivcev, ptičarjev in prinašalcev, ki se uporablja pri brakadi, pogonu, sledenju ranjene divjadi, jamarjenju in prinašanju divjadi iz vode in ki je lovsko uporabnost dokazal s preizkušnjo naravnih zasnov in opravljanjem nalog v lovski praksi.
7. Pogon je način lova, kjer se več gonjačev z največ tremi psi v vrsti drug ob drugem glasno pomika preko površine, tako da poženejo divjad proti vrsti strelcev na stojiščih.
8. Preizkušen lovski pes je tisti, ki je uporabnost za lov dokazal s preizkušnjo naravnih zasnov in z uspešnim opravljanjem nalog v lovski praksi.
9. Prinašalec (retriver) je lovski pes, ki divjad prinaša iz razgibanega terena in predvsem iz vode.
10. Pritisk je način lova, pri katerem se največ trije gonjači tiho premikajo po stanišču divjadi, da bi jo dvignili in usmerili proti lovcem – strelcem.
11. Ptičar je lovski pes, ki divjad poišče in s stojo v pozor nakaže kje divjad leži ter uplenjeno divjad prinese.
12. Skupinski lov so vsi načini lova, ki se ga udeležijo najmanj trije lovci.
13. Šarivec je lovski pes, ki divjad išče v gosti podrasti, jo dvigne in glasno zasleduje na kratki razdalji.

(1) Za delo v lovišču se sme uporabljati le preizkušenega lovskega psa.
(2) Za iskanje (sledenje) obstreljene velike parkljaste divjadi se lahko uporabi pse vseh lovskih pasemskih skupin, ki so opravili preizkušnjo v delu po umetnem krvnem sledu. Za iskanje obstreljenih medvedov se lahko uporabi izključno le tiste pse, pri katerih so, poleg dela po krvnem sledu, preverjene tudi njihove vedenjske lastnosti na sledu medveda. Če lovske organizacije nimajo psov in vodnikov, usposobljenih za delo po krvnem sledu, morajo za iskanje obstreljene divjadi najeti priznane vodnike krvosledcev v okviru mreže iskalcev obstreljene divjadi. Seznam aktivnih vodnikov, razporejenih po lovsko gojitvenih območjih, se pred pričetkom vsake lovske sezone objavi v glasilu Lovec.
(3) Vsaka oblika individualnega ali skupnega lova na malo divjad se lahko izvaja le ob prisotnosti šolanega lovskega psa, ki je opravil ustrezno preizkušnjo in sicer:
a) Za lov v gozdu (gozdno delo) se uporablja:
goniče, brak-jazbečarje in jamarje, ki so uspešno opravili preizkušnjo naravnih zasnov (PNZ) za svojo pasemsko skupino;
ptičarje, ki so opravili vsestransko uporabnostno preizkušnjo za ptičarje (VUP);
šarivce, ki so opravili uporabnostno preizkušnjo za šarivce;
prinašalce (retrieverje), ki so opravili najmanj lovsko preizkušnjo za prinašalce.
b) Za vse vrste lovov na malo poljsko divjad se uporablja:
ptičarje, ki so opravili najmanj jesensko vzrejno preizkušnjo (JVP) ali poljsko preizkušnjo (PP) ali širšo poljsko preizkušnjo (ŠPP) ali vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP);
šarivce, ki so opravili najmanj jesensko vzrejno preizkušnjo (JZP) ali uporabnostno preizkušnjo;
jamarje, ki so opravili najmanj uporabnostno preizkušnjo za pse jamarje;
prinašalce (retrieverje), ki so opravili najmanj lovsko preizkušnjo za retrieverje.
c) Za vse vrste lova na vodno divjad se uporablja:
ptičarje, ki so opravili najmanj jesensko vzrejno preizkušnjo (JVP), širšo poljsko preizkušnjo (ŠPP) ali vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP);
šarivce, ki so opravili najmanj jesensko vzrejno preizkušnjo (JVP) ali vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP);
jamarje, ki so opravili najmanj uporabnostno preizkušnjo ali vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP) za pse jamarje;
prinašalce (retrieverje), ki so opravili najmanj lovsko preizkušnjo v prinašanju za retrieverje, lovsko vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP) ali specialno lovsko preizkušnjo za retrieverje.

(1) Vsak upravljalec lovišča je dolžan skrbeti za zadostno število čistopasemskih, šolanih in lovsko uporabnih psov, ki so usposobljeni za lov na tisto divjad, ki živi v lovišču.
(2) Za šolanje mladih psov mora lovska organizacija nameniti vsaj del lovišča bogatega z divjadjo. Šolanje in prosto gibanje psov v lovišču v času poleganja mladičev pri divjadi nista dovoljena.
(3) Upravljavec lovišča mora poskrbeti, da se po vsakem strelu na veliko parkljasto divjad ali medveda, ki ni padel v ognju, opravi pravilen in temeljit kontrolni pregled nastrela. Pri tem se mora v vseh primerih uporabiti izšolanega in preizkušenega psa za delo po krvnem sledu.
(4) Na vsakih 1.000 ha lovišča za malo divjad mora upravljavec lovišča imeti najmanj enega psa, usposobljenega za takšen lov, oziroma mora v skupini več lovcev na skupinskem lovu zagotoviti najmanj enega psa, ki izpolnjuje pogoje, navedene v tretjem odstavku 4. člena tega pravilnika.
(5) Če se v lovišču stalno ali občasno pojavlja vodna divjad in jo lovci tudi lovijo, mora upravljavec lovišča imeti zadostno število psov, ki ustrezajo zahtevam za lov na vodno divjad.
(6) Vodniki šolanih lovskih psov so praviloma poklicni ali pooblaščeni lovski čuvaji. Upravljavec lovišča lahko lovsko-čuvajsko službo zaupa predvsem vodnikom lovskih psov.

(1) Program obsega razpored šolanj, termine preizkušenj naravnih zasnov in lokalnih tekem po pasemskih skupinah za vsako lovsko gojitveno območje ter posebej razpored državnih tekem po pasemskih skupinah.
(2) Program pripravijo strokovne komisije pri Kinološki zvezi Slovenije po pasemskih skupinah.
(3) Program sprejme in potrdi skupščina kinologov lovcev.
(4) Strokovne komisije vodijo evidence psov z opravljeno preizkušnjo po pasemskih skupinah.

(1) Dejavnost lovske kinologije se financira iz sredstev pridobljenih iz lovišča, zato mora lovska organizacija stroške, ki so povezani s stroški pospeševanja lovske kinologije, všteti v stroške lovišča.
(2) Način in višino poravnavanja stroškov za šolanje in uporabo lovskega psa določi upravljavec lovišča.
(3) Vodniki lovsko uporabnih psov so oproščeni nekaterih fizičnih del v lovišču.

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja lovska inšpekcija.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.