Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, št. 26/92), 21., 29. in 65. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US RS, 39/96 – odločba US RS, in 44/96 – odločba US RS, in Uradni list RS, št. 26/97), 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je Občinski svet občine Krško na 27. seji dne 23. 10. 1997 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, estetske in naravne vrednote ter zagotovi usklajen razvoj Kostanjevice na Krki, to območje razglašamo za kulturni in zgodovinski spomenik.

Kostanjevico na Krki razglašamo za kulturni in zgodovinski spomenik, ker predstavlja značilen in v zgodovinskem razvoju kvaliteten dosežek v oblikovanju prostora z edinstveno pozicijo na umetnem otoku na okljuku reke Krke. Vsebuje tudi pomembne sledove človekovega delovanja od zgodnejših zgodovinskih obdobij dalje. Zaradi svoje krajinske izpostavljenosti v ravninskem svetu pod Gorjanci, otoške lege in značilnega stika mesta z reko, je izjemen primer kultivirane narave, ki združuje značilno krajino s sestavinami naravne in kulturne dediščine.
Kulturni in zgodovinski spomenik, opredeljen v prvem odstavku tega člena, je urbanistični spomenik, zaradi naslednjih vrednot:
Kostanjevica na Krki je eno najstarejših slovenskih mest s kontinuiteto poselitve od prazgodovinskih obdobij. Kraj je listinsko prvič izpričan leta 1091. Pod Spanheimi je bila Kostanjevica pomembno politično in gospodarsko središče in se 1249 omenja kot trg, leta 1252, v obdobju koroškega vojvode Bernarda Spanheima, pa prvič kot mesto.
Kostanjevico poleg prostorske pozicije na umetnem otoku na okljuku reke dokumentira kot mesto tudi njegova prostorska organizacija, ki se kaže kot obcestni trg z dvema tržnima magistralama, Velikim placem (Ulica talcev) in Malim placem (Oražnova ulica), ki se v južnem delu združita v trg, danes imenovan Kambičev trg. Mestno podobo dopolnjujeta obe višinski dominanti, župna cerkev sv. Jakoba na severu in cerkev sv. Miklavža na jugu.
Poleg prostorske pozicije in ulične mreže Kostanjevice, je temeljno izročilo srednjeveškega mestnega organizma parcelacijska mreža z značilnimi pravokotno na cesto ležečimi parcelami, ki jim sledi tudi zazidalni sistem. Stavbni fond Kostanjevice je razen nekaj izjem, rezultat prezidav v 19. stoletju. Takrat se je izoblikovalo tudi t. i. kostanjeviško predmestje na desnem bregu reke Krke vzdolž Ljubljanske ceste.

V območju spomenika razglašamo za kulturne in zgodovinske spomenike tiste dele kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, zgodovinsko, znanstveno, estetsko in krajinsko vrednost, ter so po svojih značilnih lastnostih:
A) Arheološki spomenik
Zaradi prazgodovinskih, antičnih in srednjeveških arhitekturnih in drobnih najdb, je arheološki spomenik celotni otok in dno reke Krke okrog otoka.
B) Arhitekturni in umetnostni spomeniki:
1. ž. c. sv. Jakoba, barokizirana romanska cerkev s stopničasto poglobljenima, poslikanima romanskima portaloma;
2. p. c. sv. Miklavža, poznogotska cerkev s freskami Jožeta Gorjupa v prezbiteriju;
3. poslopje župnišča in Lamutovega likovnega salona, Oražnov trg 5, kostanjeviški grad z vidnimi elementi kasnega srednjega veka in baroka;
4. stanovanjska hiša Ulica talcev 9 z bogato oblikovano čelno fasado in arkadnim dvoriščem, zgrajena leta 1878;
5. stanovanjski objekt Ulica talcev 2, kvalitetna v celoti ohranjena arhitektura iz druge polovice 19. stoletja;
6. stanovanjski objekt Oražnova ulica 24, hiša furlanskega mojstra Vincenca Bertolija, oblikovana v slogu podeželske vile iz poznohistoričnega obdobja;
7. stanovanjska hiša Oražnov trg 2, rojstna hiša dr. Ivana Oražna, zgrajena leta 1831;
8. kapelica na Ulici talcev, pozidana konec 19. stoletja;
9. lesena mostova na severni in južni strani otoka.

Spomenik obsega ožje in širše območje, ki sta prikazani na karti v merilu 1:5000, ki je priloga k temu odloku.
Spomenik se nahaja na območju k.o. Kostanjevica.
Meja ožjega območja spomenika začne na desni brežini Krke zahodno od otoka, na skrajnem severozahodnem robu parc. št. 1705, nadaljuje po njenem zahodnem robu do ceste Šentjernej–Kostanjevica, se nadaljuje proti jugovzhodu po vzhodnem robu ceste vse do stičišča s parc. št. 1714/1, se nadaljuje po njenem obodu do višine parc. št. 1425/2, kjer se obrne proti jugu, prečka cesto in preide na zahodno mejo parc. št. 1425/2, jo obide po njenem južnem robu, prečka potok Studeno ter se nadaljuje po južni meji parc. št. 89 in naprej po desni brežini potoka Studeno (južna meja parc. št. 1736) do mostu pri osnovni šoli. Tu se obrne proti jugovzhodu in se v isti smeri nadaljuje po zahodnem robu lokalne ceste parc. št. 1752 in 1787. Južno od osnovne šole se preusmeri proti vzhodu, prečka isto lokalno cesto in preide na južno mejo parc. št. 210, jo obide po njenem južnem robu, se nadaljuje proti vzhodu po južni meji parc. št. 211, nekako na polovici iste parcele se obrne proti severu ter jo preči, prav tako prečka kolovozno pot parc. št. (1747/3) ter se nadaljuje po zahodni meji parc. št. 431/5 in 431/6 proti severu do parc. št. 433/1. Obrne se proti severovzhodu, preide na južni rob parc. št. 434/1, jo obide po njeni vzhodni meji, preide na zahodno mejo parc. št. 427, se nadaljuje proti severozahodu, prečka dve kolovozni poti in preide na vzhodno mejo parc. št. 437, se obrne proti severovzhodu, nadaljuje po obodu iste parcele, se nadaljuje po vzhodni meji parc. št. 438 in 441, prečka kolovoz in se nadaljuje proti severu po vzhodnih mejah parc. št. 474, 475, 448, 449, 459/2, 459/3 in 460, prečka reko Krko (parc. št. 1735) v smeri proti severu, preide na vzhodno mejo parc. št. 784/7, se nadaljuje proti severozahodu po vzhodnih mejah parc. št. 784/8, 784/9, 784/10 in 784/11. V skrajni severni točki iste parcele se obrne proti jugozahodu, obide isto parcelo po njeni severni meji, preide na južno mejo parc. št. 804, jo obide v smeri proti zahodu ter preide na vzhodni rob regionalne ceste Kostanjevica–Krško (parc. št. 1740/1), se nadaljuje proti jugozahodu po njenem robu. V križišču regionalne in lokalne ceste severno od otoka se preusmeri proti zahodu ter se nadaljuje po južni meji parc. št. 840 in 835/2. V isti smeri prečka parc. št. 832, 831 in 830 do vzhodne meje parc. št. 828. Tu se obrne proti jugu, se nadaljuje po meji iste parcele do kolovozne poti, jo preči in preide na severno mejo parc. št. 845/4, obide isto parcelo po njeni severozahodni meji, prečka kolovozno pot parc. št. 846/2, se nadaljuje po severozahodni meji parc. št. 846/5 do brežine reke Krke. Na brežini se preusmeri proti jugu, prečka reko Krko (parc. št. 1735) in se konča v izhodiščni točki.
Meja širšega območja spomenika začne v križišču regionalne in lokalne ceste severno od otoka, na točki stika parc. št. 840 in 839 in lokalne ceste št. 1782, se nadaljuje proti severu in severozahodu po jugozahodnem robu lokalne ceste parc. št. 1782, do vzhodne meje parc. št. 882, se obrne proti jugozahodu in se po meji iste parcele nadaljuje vse do brežine reke Krke parc. št. 1735, prečka reko Krko in preide na severozahodno mejo parc. št. 1676/1 se nadaljuje po njeni meji proti jugozahodu ter po severno zahodni meji parc. št. 1679/1, prečka regionalno cesto na odseku Kostanjevica–Šentjernej, se po njenem jugozahodnem robu nadaljuje proti jugovzhodu do severozahodne meje parc. št. 1772, jo obide po njenem zahodnem robu, prečka kolovozno pot, se nadaljuje po jugozahodnem robu parc. št. 1608/1 proti jugovzhodu, prečka kolovoz št. parc. 1771, preide na zahodno mejo parc. št. 1610, se obrne proti jugozahodu ter se v smeri proti jugu nadaljuje po mejah parcel 1610, 1616/1 in1611 do stičišča s kolovozno potjo. Tu se nadaljuje proti jugovzhodu po mejah parc. št. 1611, 1612, prečka kolovoz in preide na zahodno mejo parc. št. 1488/1, se nadaljuje po njenem jugozahodnem obodu do točke na zahodni meji parc. št. 1487, jo prečka v smeri proti vzhodu, preide na južno mejo parc. št. 1478, nadaljuje po severovzhodni meji parc. št. 1468/1 v smeri proti jugovzhodu, na stiku z lokalno cesto parc. št. 1760/1 se nadaljuje po južnih mejah parc. št. 1470, 1460/2, 1460/1, 1459/2 in 1459/1 do vzhodne meje iste parcele, kjer se obrne proti severovzhodu, se nadaljuje do regionalne ceste, jo prečka in se priključi meji ožjega območja. Teče proti jugovzhodu do križišča regionalne in lokalne ceste, ki vodi do samostana, prečka regionalno cesto, se usmeri proti jugozahodu po vzhodni meji ceste, nadaljuje do jugozahodne meje dovozne poti parc. št. 1764/2, preide na njen zahodni rob in se nadaljuje do Obrha, ga prečka, se v isti smeri nadaljuje po vzhodnem robu parc. št. 644, prečka potok Studena, preide na mejo parc. št. 100, jo obide po južni meji, se nadaljuje proti severovzhodu po južni meji parc. št. 101/2, preide na jugozahodno mejo parc. št. 102/1, obide isto parcelo po južni meji do kolovozne poti, jo prečka, preide na zahodno mejo parc. št. 104/1, se po njeni severozahodni meji nadaljuje proti severovzhodu, prečka kolovoz parc. št. 107/7, nadaljuje po severozahodni meji parc. št. 107/5, prečka lokalno cesto in preide na severno mejo kolovozne poti na stiku s parc. št. 220/4. Meja se nadaljuje po severnem robu iste poti parc. št. 1749 vse do vzhodne meje parc. št. 224, se obrne proti severovzhodu in preide na južno mejo parc. št. 226 in 228, se nadaljuje proti severovzhodu po mejah parcel 228 in 230/1, na meji s parc. št. 230/8 se obrne proti severu ter se v isti smeri nadaljuje po vzhodnih mejah parc. št. 230/1, 416, 423, 425/3, 392, 394 in 395. Na severni meji parc. št. 395 se obrne proti zahodu do stičišča s parc. št. 385, kjer se obrne proti severu in preide na južno mejo parc. št. 381/1, obide isto parcelo po južnem in vzhodnem robu ter se nadaljuje v smeri proti severu po vzhodnih mejah parc. št. 381/1, 376, 483, 485 (na poti prečka parc. št. 486), 479/2, 472, 471/3) do brežine reke Krke parc. št.1735. Na brežini reke Krke se obrne proti zahodu ter se nadaljuje gorvodno do stičišča parc. št. 469 in 467, na tej točki se obrne proti severozahodu in prečka reko Krko ter preide na zahodno mejo parc. št. 785/17, se nadaljuje proti severozahodu po meji iste parcele in parc. št. 785/5 do regionalne ceste parc. št. 1740/1. Tu se obrne proti jugozahodu ter se po jugovzhodnem robu regionalne ceste nadaljuje do križišča na severni strani otoka, kjer se obrne proti zahodu in se zaključi v izhodiščni točki.

Kulturni in zgodovinski spomenik je na območju katastrske občine Kostanjevica.
Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja so po stanju v zemljiški knjigi dne 3. 7. 1997 naslednji:
V ožjem območju:

V širšem območju:

Na ožjem območju spomenika velja varstveni režim, ki določa varovanje kulturnih, zgodovinskih, estetskih in naravnih vrednot, kar pomeni redno vzdrževanje dobro ohranjenih ter sanacijo ogroženih ali propadajočih sestavin. Novi posegi morajo biti podrejeni ohranjanju, sanaciji in prenovi ter usklajeni z odlokom o ureditvenem načrtu mestno jedro Kostanjevica (Uradni list RS, št. 12/95).
Na ožjem območju spomenika je prepovedano spreminjati prostorsko zasnovo območja s trgi, ulicami in nabrežji, historično parcelacijo z zazidalnim sistemom, historične zasnove in oblike stavb, oblikovanje fasad in strešin. Prepovedano je pozidavati, nadzidavati, prezidavati ali rušiti pozidan in nepozidan prostor, kolikor ni to posebej opredeljeno v ureditvenem načrtu.
Za arheološki spomenik veljata v grobem dve stopnji varstvenega režima, in sicer se ohranja podedovana raba prostora na skrajnem severnem delu otoka, okrog cerkve sv. Jakoba in severno od objektov klavnice, ter na jugu otoka pri mostu. Tu je prepovedano vsako večje poseganje v zemeljske plasti. Dovoljeni so le znanstveni posegi, ki so namenjeni raziskavam in prezentaciji arheološke dediščine. Na ostalem delu otoka so pred vsakim večjim posegom v zemeljske plasti potrebne sistematične arheološke raziskave, katerih namen je ugotoviti ohranjenost arheološke dediščine in srednjeveško talno zasnovo naselja. Manjši posegi v zemeljske plasti morajo potekati pod arheološkim nadzorom. Potapljanje v reko Krko z namenom odtujevati arheološke premete z njenega dna, je prepovedano.
Za arhitekturne in umetnostne spomenike je dodatno prepovedano spreminjati stavbne zasnove in tlorise t. j. veže, hodnike, kletne in bivalne prostore, spreminjati varovane konstrukcije in pripadajoče oblike, spreminjati historično oblikovanje in opremljenost stavb to je fasade, odprtine, kamnoseško opremo, stavbno pohištvo, arkade in poslikave. Lesena mostova sta nadomestljiva pod pogojem, da se ohranijo dimenzije in zunanji izgled.
Okolica urbanističnega spomenika je opredeljena kot širše območje spomenika z namenom, da se ohrani ambientalno ravnotežje mestnega jedra Kostanjevice na Krki in je sestavni del bodočega krajinskega parka. V tem območju smiselno veljajo določila in prepovedi navedene v prejšnjih odstavkih tega odloka, zlasti tiste, ki so pomembne za ohranitev izjemne krajinske podobe z obstoječo strukturo naravnih in kulturnih prostorskih sestavin, za varovanje obstoječe rabe zemljišč in naravnih danosti v prostoru ter za zagotavljanje najboljših ekoloških pogojev za njihov obstoj in razvoj.

V območju spomenika so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim območja in katerih cilj je obstoj in razvoj spomenika ter so v skladu z odlokom o ureditvenem načrtu mesto jedro Kostanjevica.

Za posege, ki niso v skladu z varovanjem spomenika in prepovedmi, je povzročitelj kazensko odgovoren. Za vsak nameravan poseg v ožje in širše območje spomenika je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.