Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02, 126/03) in 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 37/99, 51/01, 44/03), je Občinski svet Občine Škocjan na 25. redni seji dne 21. 12. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota kulturne dediščine:
– Škocjan – Domačija Škocjan 2 (EŠD 22140).
Enota ima zaradi arheoloških, kulturnih, umetnostno-arhitekturnih zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za območje Občine Škocjan, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Kulturni spomenik stoji na parcelni št. 306/1-vrt in 306/2-hiša in gospodarsko poslopje, k.o. Stara vas.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Domačijo Škocjan 2, po domače Pri Globevniku, sestavljajo enonadstropna hiša, gospodarsko poslopje in vrt. Stavbi je dal sredi ali najkasneje v tretji četrtini 19. stoletja zgraditi Pavel Varaun (r. 1824 na Koroškem – u. 1882 v Škocjanu). V Škocjanu je zaslovel kot domači zdravnik (homeopat, ranocelnik), zaradi tega se je takrat pri hiši uveljavilo domače ime Pri doktorju ali Pri padarju. Po smrti njegove žene sta leta 1886 domačijo podedovali Marija Tomc in Marija Gapp pl. Tannenburg. Slednja je leta 1902 postala lastnica celotne domačije. Leto kasneje se je poročila z domačim hlapcem Martinom Andrejčičem, ki je kmalu po poroki v prostorni hiši odprl gostilno in z njo upravljal do začetka druge svetovne vojne. Po njegovi smrti je domačijo leta 1940 podedovala njegova druga žena Marija. Ta je domačijo še istega leta prodala učiteljici Alojziji Komljanec, poročeni Globevnik. Po drugi svetovni vojni je bila domačija od 1945 do 1950 zaplenjena v korist uprave narodne imovine. Po letu 1950 je bila vrnjena nazaj Globevnikovim.
Po letu 1966 jo je podedoval Ivan Globevnik, po njegovi smrti leta 1981 pa jo podedujejo Marija Globevnik in njena takrat še mladoletna otroka Viljem ter Marjeta. V letu 2005 na domačiji živita Marija Globevnik s sinom Viljemom.
Domačijo Škocjan 2 sestavljata stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Prvotno je h kompleksu sodil tudi zoplar, ki pa so ga Globevnikovi pred približno desetimi leti odprodali. Največja vrednota domačije je enonadstropna hiša, podolžnega tlorisa s štirikapno streho. Ima dekorativno členjeno štiriosno obcestno fasado. Osrednji del fasade, ki ga na vrhu zaključuje trikotno čelo, je poudarjen s pilastri. V osrednji osi fasade je v pritličju vgrajen kamnit portal z vklesnima inicialkama graditelja P[aul] W[araun]. Portal ima dvoje rezbarjenih vratnih kril. Nad njim je balkon z železno ograjo, ki sloni na konzolah.
Stavba ima ohranjeno prvotno tlorisno večprostorno zasnovo. V pritličju so gospodarski v nadstropnem delu pa bivalni prostori, podstrešje je prazno. Pritličje, prvo nadstropje in podstrešje povezuje imenitno notranje stopnišče v pravokotni tlorisni zasnovi, ki je v pritličju obložen z masivno leseno stensko oblogo.
Med prostori v hiši izstopajo velika obokana klet v pritličju in prostorne ter svetle bivalne sobe v prvem nadstropju s posameznimi starimi kosi pohištvene opreme in visokimi lončenimi pečmi. Izjemna kvaliteta hiše je tudi ohranjeno staro stavbno pohištvo (okna, zunanja in notranja vrata ter talne obloge).
Severno od hiše stoji, prav tako vzporedno s cesto, vrhhlevno gospodarsko poslopje. V njegovem pritličju je hlev in nad njim več namenski pod. Pritličje je zgrajeno iz kamna, vrhkletni del pa iz opeke. Fasado gospodarskega poslopja dekorativno členijo večje prezračevalne line z opečno mrežo. Južno od hiše je večji vrt, na katerem stoji manjša lesena lopa (drvarnica).

Vplivnega območja spomenik nima.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji digitalnega katastrskega načrta v merilu 1:2000, ki je sestavni del (strokovne podlage) oziroma tega odloka.

Varstveni režim določa ohranjanje in varovanje hiše v celoti, v njegovi izvirnosti in neokrnjenosti. Dovoljeni so le obnovitveni in prezentacijski posegi ter posegi za redno vzdrževanje z uporabo historičnih materialov. Kakršenkoli poseg v terenu ali na terenu v neposredni bližini objektov je mogoč le z upoštevanjem pogojev in smernic, ki jih predpiše pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Za območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje spomenika v njegovi prvotni obliki;
– vsi posegi morajo biti podrejeni ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti celote in širjenju kulturne namembnosti;
– izvajanje znanstvene raziskave na stavbi s predhodnim dogovorom na pristojnem Zavodu;
– prepovedane so spremembe vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so vrednotene kot del spomenika, predvsem spremembe gabaritov in tlorisnih značilnosti.
Spomenik z varovanim območjem je namenjen:
– trajni ohranitvi kulturnih in zgodovinskih vrednot spomenika;
– predstavitvi izjemne bivalne kulture ravni višjega družbenega sloja v tem delu Dolenjske;
– učno-demonstracijskemu delu;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– kulturni dejavnosti v kraju.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Novo mesto.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu spomenika na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja ustrezni Inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.