Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
Razglašam Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. aprila 2006.
Št. 001-22-61/06
Ljubljana, dne 3. maja 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN (ZEN)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon ureja evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, postopek urejanja in spreminjanja meje zemljiških parcel, postopek vpisa podatkov o stavbah in delih stavb v kataster stavb ter vpisa njihovih sprememb, register nepremičnin, izdajanje podatkov in druga vprašanja, povezana z evidentiranjem nepremičnin, državne meje in prostorskih enot.
(2) Evidentiranje nepremičnin po tem zakonu obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin.
2. člen
(opredelitev pojma nepremičnine)
(1) Nepremičnina je zemljišče s pripadajočimi sestavinami.
(2) Zemljišče je zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru.
(3) Pripadajoče sestavine zemljišč so stavbe in deli stavb, ki so evidentirani v katastru stavb.
3. člen
(pristojnost)
Zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenco državne meje in register prostorskih enot vzpostavi, vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava).
4. člen
(zemljiški kataster, kataster stavb in druge evidence o nepremičninah)
(1) Zemljiški kataster in kataster stavb sta temeljni evidenci podatkov o zemljiščih in stavbah.
(2) Zemljiški kataster in kataster stavb se povezujeta z zemljiško knjigo.
(3) Druge evidence podatkov o zemljiščih in stavbah, ki jih vodijo organi državne uprave, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, se povezujejo z zemljiškim katastrom in katastrom stavb, če tako določa zakon.
(4) Druge evidence podatkov iz prejšnjega odstavka se povezujejo z zemljiškim katastrom po identifikacijski oznaki parcele, s katastrom stavb po identifikacijski oznaki stavbe oziroma identifikacijski oznaki dela stavbe ali na drug način, če je tako določeno s predpisom iz petega odstavka tega člena.
(5) Minister oziroma ministrica, pristojna za evidentiranje nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: minister), v soglasju z ministrom, pristojnim za evidenco podatkov o zemljiščih in stavbah, ki se po zakonu povezuje z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb, podrobneje določi:
1. način povezovanja evidenc z zemljiškim katastrom in katastrom stavb;
2. podatke iz evidenc, povezanih z zemljiškem katastrom oziroma katastrom stavb, ki se vodijo tudi v zemljiškem katastru in katastru stavb, ter način vodenja teh podatkov (v nadaljnjem besedilu: gostujoči podatki);
3. podatke iz evidenc, ki jih lahko izdaja geodetska uprava, in način izdajanja teh podatkov;
4. podatke zemljiškega katastra in katastra stavb, ki jih lahko izdaja organ oziroma nosilec javnih pooblastil, pristojen za evidenco, ki se povezuje z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb, in način izdajanja teh podatkov.
(6) Za vpis in vzdrževanje gostujočih podatkov v zemljiškem katastru in katastru stavb skrbi organ, pristojen za evidenco, v kateri se vodijo ti podatki. Geodetska uprava lahko spreminja vpisane podatke le, če tako določa predpis iz prejšnjega odstavka.
(7) Če se z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb povezuje več evidenc o istovrstnih podatkih, geodetska uprava obvešča pristojne organe o spremembah teh podatkov in o morebitni neusklajenosti med evidencami.
(8) Za usklajevanje evidenc o istovrstnih podatkih skrbi medresorska komisija, ki jo ustanovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in v kateri sodelujejo predstavniki geodetske uprave in ministrstev, pristojnih za evidence podatkov o nepremičninah, ki se povezujejo z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb. V sporih glede usklajevanja evidenc odloča vlada.
5. člen
(izkazovanje podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin)
(1) Zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin se vodijo kot zbirka podatkov in se izkazujejo z identifikacijsko oznako parcele, stavbe oziroma dela stavbe ali nepremičnine.
(2) Podrobnejši način izkazovanja zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin določi minister.
6. člen
(geodetske storitve)
(1) Geodetske storitve izvajajo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje geodetskih storitev, določene z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost, in s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: geodetska podjetja).
(2) Geodetske storitve v zvezi z vpisom stavb in delov stavb v kataster stavb lahko izvaja tudi podjetje, ki izdeluje projektno dokumentacijo, v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: projektant).
(3) Geodetske storitve po tem zakonu so: izvedba postopkov za izdelavo elaboratov in izdelava elaboratov ureditve meje, nove izmere, parcelacije, komasacije, izravnave meje, določitev zemljišča pod stavbo, izdelava elaborata za evidentiranje stavbe, spremembe dejanske rabe zemljišč, spremembe bonitete zemljišč, spremembe vrste rabe, kultur in razreda zemljišč, ureditve meje med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, izdelava elaborata za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb, izdelava elaborata za spremembo podatkov katastra stavb in izdelava tehničnega poročila označitve meje v naravi ter druge posamezne naloge v zvezi z evidentiranjem nepremičnin.
(4) Izdelava elaborata iz prejšnjega odstavka vključuje tudi njegove spremembe, dopolnitve ali popravke. Izvedba postopkov za izdelavo elaborata in izdelava elaboratov ni sestavni del upravnega postopka, ki ga vodi geodetska uprava za izvajanje postopkovnih določb iz tega zakona.
(5) Plačilo in druga razmerja v zvezi z izvedbo geodetskih storitev se dogovorijo s pogodbo ali naročilnico med naročnikom in geodetskim podjetjem oziroma projektantom.
(6) Za vsako geodetsko storitev mora geodetsko podjetje imenovati odgovornega geodeta, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost, projektant pa mora imenovati odgovornega projektanta, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(7) Postopke za izdelavo elaborata ureditve meje, nove izmere, izravnave meje, komasacije in parcelacije ter označitev mej v naravi lahko izvaja samo oseba, ki ji je bila izdana geodetska izkaznica v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: geodet). Posamezna tehnična opravila v okviru teh postopkov lahko po navodilih geodeta opravi tudi druga oseba.
(8) Če so zaradi nepravilne izvedbe geodetske storitve ali zaradi nepravilne izdelave elaborata podatki v zemljiškem katastru ali katastru stavb evidentirani napačno, napaka pa se ugotovi ob uporabi teh podatkov, geodetska uprava pozove geodetsko podjetje ali projektanta, ki je nepravilno izvedel geodetsko storitev ali nepravilno izdelal elaborat, da napako odpravi v določenem roku. Če tega ne storita, poskrbi za odpravo napak geodetska uprava na stroške geodetskega podjetja ali projektanta. Povračilo teh stroškov geodetska uprava praviloma uveljavlja iz zavarovalne pogodbe za škodo, ki jo geodetsko podjetje ali projektant v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti povzroči strankam ali tretjim osebam, če od datuma evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru ali katastru stavb ni preteklo več kakor pet let. O sporu glede temelja in višine odškodnine odloča pristojno sodišče.
7. člen
(varovanje interesov strank)
Če geodetska uprava v postopku evidentiranja podatkov v zemljiški kataster ali kataster stavb ugotovi, da elaborat, izdelan v postopku geodetske storitve, ni izdelan strokovno, ali ni skladen s predpisi s področja geodetske dejavnosti in drugimi predpisi, po uradni dolžnosti predlaga pristojnemu inšpektorju nadzor nad delom geodetskega podjetja ali projektanta in ukrepanje po zakonu, ki ureja geodetsko dejavnost, oziroma po zakonu, ki ureja graditev objektov.
8. člen
(evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi sodnih postopkov)
(1) Evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave je dolžno predlagati sodišče, ki je na prvi stopnji odločalo o zadevi ali pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava. Predlog lahko da tudi katerakoli od strank, ki je sodelovala v sodnem postopku. V primeru, če so stranke sodnega postopka solastniki ali skupni lastniki, lahko predlaga evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave katerikoli solastnik ali skupni lastnik. Pravnomočni sodni odločbi ali sodni poravnavi mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke.
(2) V elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave mora biti prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo.
(3) Vsebino in obvezne sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave podrobneje določi minister.
(4) Če predloga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave ni vložila upravičena oseba, geodetska uprava predlog s sklepom zavrže. Geodetska uprava predlagane spremembe evidentira, če je elaborat izdelan tako, da omogoča evidentiranje v zemljiškem katastru ali katastru stavb, sicer predlog z odločbo zavrne.
(5) Geodetska uprava obvesti o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, če to vpliva na podatke, vpisane v zemljiško knjigo.
(6) Meje, ki so evidentirane na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave, se v zemljiškem katastru evidentirajo kot urejene meje.
9. člen
(uskladitev podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb)
(1) Podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, lahko geodetska uprava popravi po uradni dolžnosti, ali na zahtevo upravičene osebe. Za upravičeno osebo se šteje tisti, ki izkaže pravni interes.
(2) Pravni interes iz prejšnjega odstavka je izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb.
(3) Geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preskusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka. Če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno.
(4) Vpis podatkov, ki se po tem zakonu vpisujejo na podlagi posebnega elaborata, se lahko spremeni samo na podlagi takega elaborata.
(5) Če podatki, ki so vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb, ne izkazujejo resničnega stanja in ne omogočajo spremembe vpisa podatkov na zahtevo strank, lahko geodetska uprava na lastne stroške poskrbi, da se izdela elaborat, kadar se spremembe podatkov vpisujejo samo na njegovi podlagi, in po uradni dolžnosti izvede postopek uskladitve podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb.
10. člen
(izvedba postopkov po uradni dolžnosti)
(1) Geodetska uprava lahko po uradni dolžnosti uvede vse upravne postopke, ki jih določa ta zakon, razen upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije in upravnega postopka evidentiranja upravne komasacije.
(2) Geodetska uprava lahko odredi izdelavo elaborata po uradni dolžnosti, kadar se spremembe podatkov vpisujejo samo na podlagi elaborata.
11. člen
(stranke v postopkih)
(1) Stranke v postopkih za izdelavo elaboratov, ki jih izdelujejo geodetska podjetja, ter v upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi geodetska uprava na podlagi tega zakona (v nadaljnjem besedilu: stranke), so lastniki oziroma lastnice nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: lastnik), ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače.
(2) Če se med postopkom za izdelavo elaborata ali med upravnim postopkom spremeni lastništvo nepremičnine, novi lastnik oziroma pridobitelj vstopi v postopek v tistem stanju, kakršno ob vstopu je. Že opravljena dejanja v postopku se z novim lastnikom oziroma pridobiteljem ne ponovijo.
(3) V primeru solastnine ali skupne lastnine lahko naročilo za geodetsko storitev oziroma zahtevo za uvedbo upravnega postopka vloži kateri koli solastnik ali skupni lastnik, v postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku pa so stranke vsi solastniki oziroma skupni lastniki.
(4) Če je v skladu z zakonom določen upravnik stavbe, je ta pooblaščen za zastopanje lastnikov stavbe ali delov stavbe v postopkih za izdelavo elaboratov v zvezi s stavbo in v upravnih postopkih, razen če zakon ne določa drugače. To pooblastilo se ne more preklicati ali odpovedati.
(5) Če je lastnik sosednje nepremičnine, ki ni naročnik geodetske storitve, neznan ali je umrl, pa dediči niso znani, lahko geodetsko podjetje, ki izvaja postopek za izdelavo elaborata, predlaga geodetski upravi, da postavi začasnega zastopnika za geodetsko storitev. Geodetska uprava za začasnega zastopnika za geodetsko storitev postavi osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti varovati premoženjske in druge pravice neznanega ali umrlega lastnika sosednje nepremičnine. Šteje se, da je začasni zastopnik za geodetsko storitev postavljen za začasnega zastopnika tudi v uvedenem splošnem upravnem postopku.
(6) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi, če je lastnik sosednje nepremičnine, ki ni naročnik geodetske storitve, oseba, katere prebivališče je neznano.
(7) Če se v postopku ureditve meje ugotovi, da je lastnik sosednje nepremičnine, ki je fizična oseba in ni naročnik geodetske storitve, verjetno umrl, vendar niso znani njegovi pravni nasledniki in je od vpisa njegove lastninske pravice v zemljiško knjigo minilo že več kakor 50 let, geodetska uprava objavi oklic v Uradnem listu Republike Slovenije in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem pozove osebe, ki menijo, da so pravni nasledniki umrlega lastnika, da se javijo v 30 dneh od dneva objave oklica in vstopijo v postopek. Oseba, ki meni, da je pravni naslednik, mora izkazati obstoj svojega pravnega nasledstva. Če se ne javi nihče, velja domneva, da neznani lastnik sosednje nepremičnine soglaša z ugotovljeno katastrsko mejo.
(8) V postopkih v zvezi z zemljišči, stavbami ali deli stavb, katerih lastnik je Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, in pri zemljiščih, ki so javno dobro, so stranke upravljavci teh nepremičnin.
(9) Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci. V postopek za izdelavo elaboratov in v upravni postopek, ki se vodi po tem zakonu, lahko vstopijo na podlagi zahteve. Če je ta vložena v postopku za izdelavo elaborata, je v upravnem postopku ni treba vlagati znova.
(10) Izvajalec geodetske storitve je dolžan preveriti istovetnost osebe, ki se udeležuje postopka. Zato od stranke lahko zahteva, da se izkaže z osebnim dokumentom.
12. člen
(pridobitelj)
(1) Pridobitelj je oseba, ki je pridobila pravico, da se kot lastnik nepremičnine vpiše v zemljiško knjigo, in je bil že začet postopek vpisa lastništva nepremičnine v zemljiško knjigo (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj).
(2) Za pridobitelja se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na lastnika. Odločbe in drugi posamični akti, izdani v upravnem postopku, se vročijo zemljiškoknjižnemu lastniku in pridobitelju.
(3) Če so v zemljiški knjigi vpisane plombe več pridobiteljev, se kot pridobitelj šteje oseba, ki je zadnja vložila predlog za vpis lastništva nepremičnine kot predmeta postopkov na podlagi tega zakona v zemljiško knjigo.
13. člen
(stroški upravnega postopka)
(1) Stroški upravnega postopka so tisti, ki so nastali v splošnem upravnem postopku ali zaradi splošnega upravnega postopka geodetski upravi, stranki ali drugemu udeležencu teh postopkov.
(2) O stroških iz prejšnjega odstavka, ki so nastali geodetski upravi in drugemu udeležencu v teh postopkih (npr. priči, izvedencu), se odloči v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Če je upravni postopek uveden na zahtevo stranke, krije osebne stroške zaradi udeležbe in stroške pravnega zastopanja v tem postopku vsaka stranka sama.
(4) Kadar je očitno, da bodo, zaradi oddaljenosti stalnega prebivališča od kraja dejanj, v upravnem postopku nastali za stranko nesorazmerno visoki stroški, geodetska uprava z vročitvijo vabila stranko seznani, da lahko v postopku sodeluje preko pisne komunikacije, ali da v danem roku sporoči podatke (ime in priimek ter naslov) svojega pooblaščenca, ki se bo udeležil dejanj v upravnem postopku, in jo hkrati opozori, da se jih na svoje stroške lahko udeleži tudi sama.
14. člen
(odpoved pravici do pritožbe)
(1) Dokler teče rok za pritožbo, se lahko stranke, ki so bile udeležene v upravnem postopku po tem zakonu, pisno ali ustno na zapisnik pri geodetski upravi odpovedo pravici do pritožbe.
(2) Če se vse stranke, ki so bile udeležene v upravnem postopku po tem zakonu, odpovedo pravici do pritožbe, postane upravna odločba dokončna in pravnomočna tistega dne, ko je izjavo o odpovedi pravice do pritožbe podpisala zadnja stranka.
(3) Napake volje pri izjavljanju o odpovedi pravici do pritožbe ni mogoče uveljavljati v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdnem postopku.
II. ZEMLJIŠKI KATASTER
15. člen
(sestava zemljiškega katastra)
(1) Zemljiški kataster je sestavljen iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih ter iz zbirke listin in podatkov, ki omogočajo historični pregled sprememb.
(2) V zbirki listin so elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi, ter načrti in podatki, vpisani pred zadnjimi vpisanimi podatki. Zbirka listin se hrani v fizični ali elektronski obliki. Zbirka listin in podatkov se hrani trajno.
16. člen
(osnovna enota zemljiškega katastra)
(1) Osnovna enota zemljiškega katastra je zemljiška parcela (v nadaljnjem besedilu: parcela).
(2) Parcela je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine, ter je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in označeno z identifikacijsko oznako.
(3) Minister določi območja in imena katastrskih občin, spremembe imen in območij ter način spreminjanja imen in območij katastrskih občin.
17. člen
(podatki, ki se vodijo v zemljiškem katastru)
(1) V zemljiškem katastru se vodijo naslednji podatki:
1. identifikacijska oznaka parcele;
2. meja;
3. površina;
4. lastnik;
5. upravljavec;
6. dejanska raba;
7. zemljišče pod stavbo;
8. boniteta zemljišča.
(2) V zemljiškem katastru se vodijo tudi podatki, potrebni za povezavo z registrom prostorskih enot, katastrom stavb in zemljiško knjigo.
18. člen
(identifikacijska oznaka parcele)
(1) Identifikacijska oznaka parcele je oznaka parcele v povezavi s šifro katastrske občine (v nadaljnjem besedilu: parcelna številka). Parcelne številke se določajo v okviru vsake katastrske občine posebej.
(2) Ob nastanku nove parcele določi parcelno številko geodetska uprava.
(3) Pri parcelaciji in komasaciji geodetska uprava določi novo oblikovanim parcelam nove parcelne številke. Ukinjena parcelna številka se ne sme znova uporabiti.
(4) Geodetska uprava po uradni dolžnosti lahko spremeni parcelne številke zaradi smotrnosti, urejenosti in večje preglednosti zemljiškega katastra oziroma zaradi spremenjenih mej katastrskih občin.
(5) O spremembi parcelne številke sta obveščena lastnik parcele in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
19. člen
(meja in površina parcele)
(1) Meja parcele (v nadaljnjem besedilu: meja) je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke. Meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel.
(2) Zemljiškokatastrska točka je točka, ki ima koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu.
(3) Meja se evidentira s koordinatami zemljiškokatastrskih točk.
(4) Površina parcele je izračunana iz ravninskih koordinat zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo.
(5) Podatek o površini parcele se lahko brez zahteve lastnika parcele spremeni, kadar se vpiše v zemljiški kataster na novo urejena ali spremenjena meja.
(6) Zemljiškokatastrske točke urejenih mej se lahko označijo v naravi z mejniki na zahtevo enega od lastnikov ali solastnikov parcel.
(7) Meje parcel s parcelnimi številkami in zemljišči pod stavbo na območju Republike Slovenije so grafično prikazane v zemljiškokatastrskem prikazu. Zemljiškokatastrski prikaz je slika oblike in medsebojne lege parcel. Geodetska uprava ga po potrebi lahko spremeni zaradi lokacijsko boljše predstavitve mej. Ta sprememba ne vpliva na stvarnopravne pravice lastnikov parcel in geodetska uprava ne obvešča o njej lastnikov parcel. Zemljiškokatastrski prikaz se ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra, lahko pa se uporablja za prikaz drugih podatkov, v geografskih informacijskih sistemih ali za druge podobne namene z opozorilom, da je prikaz mej informativen.
(8) Meje parcel in zemljišča pod stavbo, ki so evidentirani s koordinatami zemljiškokatastrskih točk s predpisano natančnostjo v državnem koordinatnem sistemu, ter parcelne številke se grafično prikažejo v zemljiškokatastrskem načrtu.
(9) Način evidentiranja meje in označitve meje v naravi na zahtevo lastnikov parcel, način grafičnega prikazovanja mej parcel s parcelnimi številkami in zemljišči pod stavbo ter predpisano natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk iz prejšnjega odstavka podrobneje določi minister.
20. člen
(podatki o meji in površini)
(1) Meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo, je urejena meja.
(2) Parcela, ki ima urejeno mejo in ima na podlagi urejene meje izračunano površino, se v zemljiškem katastru označi kot urejena parcela.
(3) Ne glede na določbo petega odstavka prejšnjega člena geodetska uprava po uradni dolžnosti izračuna površino in o tem obvesti lastnika parcele, če ugotovi, da je meja urejena in da se z urejeno mejo spremeni površina.
(4) Podatek o površini urejene parcele lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti spremeni zaradi spremembe koordinatnega sistema ali zaradi natančnejše določitve in izračuna zemljiškokatastrskih točk. O spremembi površine urejene parcele obvesti lastnika parcele.
21. člen
(podatki o lastniku)
(1) Podatki o lastniku se pridobijo iz zemljiške knjige in se osvežijo glede na podatke centralnega registra prebivalstva, sodnega registra ter drugih evidenc, ki izkazujejo spremembe podatkov lastnika.
(2) O lastniku se v zemljiški kataster vpisujejo naslednji podatki:
1. za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo in enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO);
2. za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.
(3) Vpisuje se tudi podatek o datumu smrti fizične osebe oziroma o prenehanju pravne osebe.
22. člen
(upravljavec)
(1) Pri zemljiščih, katerih lastnik je Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost ali so javno dobro, se v zemljiški kataster vpiše, kateri organ oziroma drug subjekt jih v skladu s predpisi ali na drugi pravni podlagi upravlja (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
(2) Za zemljišča v lasti Republike Slovenije in za javno dobro v upravljanju Republike Slovenije je upravljavec vpisan v zemljiški kataster po prijavi upravljavca, pristojnega ministrstva ali vlade, za zemljišča v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti in za javno dobro v upravljanju samoupravnih lokalnih skupnosti pa po prijavi samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Kot upravljavci se lahko vpišejo le subjekti, ki jih za zemljišča v lasti Republike Slovenije in za javno dobro v upravljanju Republike Slovenije določi zakon, drug predpis ali sklep vlade, za zemljišča v lasti samoupravne lokalne skupnosti in za javno dobro v upravljanju samoupravne lokalne skupnosti pa organ samoupravne lokalne skupnosti. Dokler organ samoupravne lokalne skupnosti ne objavi seznama upravljavcev zemljišč v njegovi lasti, je kot upravljavec zemljišč in javnega dobrega vpisana samoupravna lokalna skupnost.
(4) Podrobnejši način vpisa upravljavcev v zemljiški kataster določi vlada.
23. člen
(dejanska raba zemljišč)
(1) V zemljiškem katastru se vodijo podatki o dejanskih rabah zemljišč, pri čemer ločimo:
1. kmetijska zemljišča;
2. gozdna zemljišča;
3. vodna zemljišča;
4. neplodna zemljišča in
5. pozidana zemljišča.
(2) Podatki o dejanski rabi zemljišč se v zemljiški kataster prevzamejo iz evidenc dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo na podlagi zakona. Če podatkov o dejanski rabi za posamezno zemljišče ni, jih ugotavlja geodetska uprava v skladu z letnim programom dela državne geodetske službe.
(3) Geodetska uprava, v skladu z letnim programom dela državne geodetske službe, po uradni dolžnosti vpisuje spremembe podatkov o dejanski rabi zemljišč, če ugotovi, da se vpisani podatek ne ujema z dejanskim stanjem.
(4) Podatek o spremembi dejanske rabe zemljišča se lahko vpiše tudi na zahtevo lastnika zemljišča oziroma uporabnika parcele na podlagi elaborata, ki ga izdela geodetsko podjetje, v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirke podatkov o dejanski rabi prostora.
(5) Če je vpis izveden po uradni dolžnosti, se lastnika zemljišča o tem ne obvešča.
(6) Geodetska uprava obvesti organe, pristojne za evidence dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo na podlagi zakona, o ugotovljenih spremembah in neskladjih:
1. med podatki, vpisanimi v evidencah dejanske rabe zemljišč, in dejanskim stanjem;
2. med podatki različnih evidenc.
(7) Za usklajevanje podatkov o dejanski rabi zemljišč iz različnih evidenc skrbi komisija iz osmega odstavka 4. člena tega zakona. Za reševanje sporov pri usklajevanju podatkov iz različnih evidenc je pristojna vlada.
24. člen
(zemljišče pod stavbo)
(1) Zemljišče pod stavbo je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino.
(2) Zemljišče pod stavbo se v zemljiškem katastru evidentira s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu, s površino zemljišča pod stavbo in z identifikacijsko oznako stavbe.
25. člen
(boniteta zemljišč)
(1) Proizvodna sposobnost zemljišč v obliki bonitetnih točk (v nadaljnjem besedilu: boniteta zemljišč) se vodi na parcelo.
(2) Za parcele, ki po dejanski rabi niso uvrščene med kmetijska ali gozdna zemljišča, se vodi boniteta zemljišča v vrednosti nič (0).
(3) Podrobnejšo metodologijo določanja bonitete zemljišč določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrom, pristojnim za finance.
III. UREJANJE IN EVIDENTIRANJE MEJE
26. člen
(urejanje in evidentiranje meje)
(1) Meja se na podlagi tega zakona ureja po postopku ureditve meje (v nadaljnjem besedilu: postopek urejanja meje), ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev, in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru (v nadaljnjem besedilu: postopek evidentiranja urejene meje).
(2) Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje.
(3) V postopku evidentiranja urejene meje se po podatkih elaborata ureditve meje iz prejšnjega odstavka v zemljiškem katastru evidentira urejena meja.
27. člen
(meja, ki se ureja in evidentira)
(1) V postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje se ureja oziroma evidentira meja ali del meje parcele.
(2) Del meje parcele (v nadaljnjem besedilu: del meje) je ena ali več daljic, ki omejujejo parcelo, a niso povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke. Del meje parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel.
28. člen
(uvedba postopka evidentiranja urejene meje)
(1) Postopek evidentiranja urejene meje se uvede na zahtevo lastnika parcele.
(2) Lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje (v nadaljnjem besedilu: sosednje parcele), so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje.
(3) Postopek evidentiranja urejene meje se lahko uvede tudi na zahtevo državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih subjektov, če tako določa zakon.
29. člen
(elaborat ureditve meje)
(1) Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave.
(2) Elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru (v nadaljnjem besedilu: predlagana meja), in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov (v nadaljnjem besedilu: meja po podatkih zemljiškega katastra). Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel (v nadaljnjem besedilu: pokazana meja), razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje.
(3) Sestavine elaborata ureditve meje iz prejšnjega odstavka podrobneje določi minister.
30. člen
(priprave na mejno obravnavo)
(1) Pred izvedbo mejne obravnave pridobi geodetsko podjetje zemljiškokatastrske podatke, potrebne za ureditev meje, pri geodetski upravi, podatke o lastnikih parcel in drugih osebah, ki sodelujejo v postopku ureditve meje, ter o njihovem stalnem prebivališču pa pri sodišču oziroma drugih organih, pristojnih za vodenje teh podatkov. Geodetsko podjetje ima pri pridobivanju podatkov o lastnikih parcel ter o drugih osebah in njihovem stalnem prebivališču enake pravice kakor geodetska uprava.
(2) Pred izvedbo mejne obravnave lahko geodetsko podjetje brez sodelovanja lastnikov opravi meritve in opazovanja na kraju samem, zlasti zato, da ugotovi potek meje po podatkih zemljiškega katastra. Za to ugotovitev se uporabijo zadnji vpisani podatki o parcelah, ali podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Iz elaborata ureditve meje mora biti razvidno, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra.
(3) Geodetsko podjetje mora vabiti na mejno obravnavo lastnika parcele, katere meja se ureja, in lastnike sosednjih parcel.
(4) Lastniki parcel morajo biti povabljeni na mejno obravnavo vsaj osem dni pred njeno izvedbo. V vabilu je treba navesti zakonite posledice izostanka z mejne obravnave. Če se je lastnik udeleži, čeprav ni bil vabljen vsaj osem dni prej, se šteje, da je bil vabljen pravilno.
(5) Za lastnike parcel, ki se niso udeležili mejne obravnave, mora geodetsko podjetje dokazati, da so bili pravilno vabljeni. Kot dokazilo se štejejo vročilnica ali poštna knjiga, z navedbo naslova stalnega prebivališča lastnika, ki ga vodi pristojna služba. Dokazilo je popolno, če je razviden popoln naslov, datum odposlanega vabila, vrsta in številka dokumenta ter žig oddajne pošte, in če je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga lastnik prejme vsaj osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave.
31. člen
(mejna obravnava)
(1) Na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, lahko pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi ta meja, ali samo izjavijo, da meja, ki se ureja, ne posega na njihovo zemljišče.
(2) Če lastniki parcel iz prejšnjega odstavka tako zahtevajo, jim mora geodet pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov. To lahko zahtevajo tudi, preden sami pokažejo mejo.
(3) Če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, mora geodet lastnike parcel iz prvega odstavka tega člena na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Pri tem jim mora pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov ter v primeru, ko se lastniki ne sporazumejo o meji, postopati v skladu s petim odstavkom tega člena.
(4) Če se pokazana meja ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra in lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena soglašajo o poteku meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo.
(5) Če se pokazane meje ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, vendar lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena ne soglašajo z njenim potekom, si mora geodet prizadevati za sporazum med njimi. Če ga ne more doseči, določi potek predlagane meje geodet. Lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, morajo pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže pokazane meje in predlagano mejo.
(6) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi, če o poteku meje ne soglašata lastnik parcele in pridobitelj in, če o poteku meje med seboj ne soglašajo solastniki oziroma skupni lastniki parcele.
(7) Če se kateri od lastnikov iz prvega odstavka tega člena ne udeleži mejne obravnave, kljub temu da je bil nanjo pravilno vabljen v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, se lahko mejna obravnava opravi brez njega. V tem primeru se izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže predlagana in pokazana meja, če prisotni lastniki ne soglašajo s predlagano mejo.
(8) Če se mejne obravnave ne udeleži noben lastnik iz prvega odstavka tega člena, mejna obravnava ni opravljena, razen če je bil elaborat naročen zaradi uvedbe postopka evidentiranja meje po uradni dolžnosti geodetske uprave ali na zahtevo subjektov iz tretjega odstavka 28. člena tega zakona. V tem primeru predlagano mejo določi geodet po podatkih iz zemljiškega katastra.
(9) Podrobnejši način določitve predlagane meje določi minister.
32. člen
(zapisnik mejne obravnave)
(1) Zapisnik mejne obravnave je sestavni del elaborata ureditve meje.
(2) V zapisniku mejne obravnave se navedejo kraj in čas njene izvedbe, vabljeni in prisotni udeleženci ter opiše njen potek. Poleg podpisa udeleženca mora biti naveden datum tega podpisa. Podrobnejši način vodenja zapisnika mejne obravnave določi minister.
(3) Zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo, in lastniki. Če ga kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. Vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik. Lastniki lahko podpišejo le prisotnost na mejni obravnavi.
33. člen
(vložitev zahteve in umik zahteve za evidentiranje
urejene meje)
(1) Ob vložitvi zahteve za evidentiranje urejene meje mora biti stanje, prikazano v elaboratu ureditve meje pred ureditvijo meje, enako stanju, evidentiranemu v zemljiškem katastru na dan vložitve zahteve.
(2) Vlagatelj oziroma vlagateljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zahteve lahko med postopkom evidentiranja urejene meje do izdaje odločbe o evidentiranju urejene meje umakne zahtevo za evidentiranje urejene meje. Kljub umiku te zahteve lahko geodetska uprava v javnem interesu nadaljuje postopek urejanja meje po uradni dolžnosti, na podlagi izdelanega elaborata ureditve meje.
34. člen
(zastopanje in prepoved izdelave elaborata)
(1) Lastnika v postopku ureditve meje ne more zastopati geodetsko podjetje, ki je izdelalo elaborat ureditve meje, niti oseba, ki pri tem podjetju dela na podlagi delovnega ali drugega pogodbenega razmerja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko lastnik pooblasti geodetsko podjetje, ki je izdelalo elaborat, oziroma osebo, ki dela pri tem podjetju, da:
1. vloži zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje;
2. v primeru iz drugega odstavka 35. člena tega zakona prevzame, dopolni in predloži geodetski upravi dopolnjen elaborat.
(3) Geodetsko podjetje ali geodet ne sme izdelati elaborata ureditve meje, če v postopku urejanja meje sodeluje kot stranka. Postopka urejanja meje ne sme izvajati geodet, elaborata ureditve meje pa ne sme potrditi odgovorni geodet, če v postopku urejanja meje sodeluje kot stranka oseba, ki je z njima v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali, če je z njo v zakonski zvezi ali zunaj zakonski zvezi, ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, oziroma, če kot stranka nastopa pravna oseba, katere družbenik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec je oseba, ki je z njima v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali, če je z njo v zakonski zvezi ali zunaj zakonski zvezi ali registrirani istospolni partnerski skupnosti.
35. člen
(preizkus zahteve in odločanje)
(1) Geodetska uprava po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje preizkusi, ali elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Geodetska uprava tudi preveri, ali je bila lastniku parcele, katere meja se ureja, in lastnikom sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi.
(2) Če elaborat ureditve meje ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava pozove vlagatelja zahteve za evidentiranje urejene meje, da ga v določenem roku dopolni. Če ga v tem roku ne dopolni, se zahteva s sklepom zavrže.
(3) Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za evidentiranje urejene meje tudi, če:
1. je ni vložila upravičena oseba;
2. že teče postopek evidentiranja urejene meje ali sodni postopek ureditve meje.
(4) Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za evidentiranje urejene meje, če:
1. je bila meja urejena po tem zakonu ali sodnem postopku in se v zahtevi za evidentiranje urejene meje predlaga nova ureditev meje in ne njena natančnejša določitev;
2. elaborata ureditve meje ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev, v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost;
3. je elaborat ureditve meje kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta geodetskih storitev, v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost;
4. je mejno obravnavo izvedla oseba, ki ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev;
5. je elaborat ureditve meje izdelalo geodetsko podjetje, ali je postopek urejanja meje izvedel geodet, ali je elaborat ureditve meje potrdil odgovorni geodet, v nasprotju s tretjim odstavkom prejšnjega člena tega zakona;
6. če podatki ne omogočajo evidentiranja predlagane meje v zemljiškem katastru;
7. če ni bila zagotovljena udeležba vsem lastnikom iz prvega odstavka tega člena;
8. niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje.
36. člen
(izjave lastnikov)
(1) Če geodetska uprava ne zavrže oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje. Vabilo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem je treba vabilu k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje priložiti kopijo skice iz elaborata ureditve meje in lastnike posebej obvestiti, kje in kdaj si lahko ogledajo ta elaborat, ter jih opozoriti na pravne posledice, če se ne bodo izjavili o poteku predlagane meje.
(2) Če se lastnik iz prejšnjega odstavka v 15 dneh od dneva vročitve vabila k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ne izjavi, čeprav mu je bilo vabilo vročeno pravilno, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje.
(3) Napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdnem postopku.
37. člen
(ustna obravnava)
(1) Če je v elaboratu ureditve meje, poleg predlagane, prikazana ena ali več pokazanih mej ali, če je lastnik iz prvega odstavka prejšnjega člena izjavil, da se ne strinja z mejo, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, geodetska uprava opravi ustno obravnavo v uradnih prostorih.
(2) Na ustno obravnavo se vabijo lastniki parcel, za katere je v elaboratu ureditve meje, poleg predlagane, prikazana pokazana meja, in lastniki iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki so pisno izjavili, da se s potekom meje, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, ne strinjajo.
(3) Vabilo na ustno obravnavo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, najmanj osem dni prej. Pri tem je treba v vabilu na ustno obravnavo lastnike, ki se s potekom meje, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, ne strinjajo, posebej opozoriti na pravne posledice iz drugega odstavka 38. člena tega zakona, če se ustne obravnave ne bodo udeležili.
(4) Če se izjavi lastnika in pridobitelja glede poteka meje tudi po izvedeni ustni obravnavi ne ujemata, se postopek evidentiranja meje s sklepom prekine do vpisa pridobitelja kot novega lastnika v zemljiško knjigo.
38. člen
(udeležba na ustni obravnavi)
(1) Če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se strinja s potekom predlagane meje, se ta kljub temu lahko opravi.
(2) Če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje.
(3) Na ustni obravnavi lahko lastniki izjavijo soglasje k poteku predlagane meje.
(4) Če se na ustni obravnavi izkaže, da bi se lastniki lahko sporazumeli o poteku meje, vendar ne tako, kakor je predlagano v elaboratu ureditve meje, geodetska uprava, v postopku evidentiranja urejene meje, uredi mejo na podlagi soglasja lastnikov, pri čemer se meja ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra.
(5) Meja, urejena v skladu s prejšnjim odstavkom, se opiše oziroma prikaže v zapisniku ustne obravnave. Geodetska uprava na ustni obravnavi naloži lastnikom, ki so se sporazumeli o meji, da pri geodetskem podjetju naročijo spremembo oziroma dopolnitev elaborata ureditve meje, in določi rok za predložitev spremenjenega oziroma dopolnjenega elaborata ureditve meje. Stroške sprememb in dopolnitev elaborata ureditve meje krijejo lastniki, ki so se na ustni obravnavi sporazumeli o meji. Če geodetska uprava v določenem roku ne prejme spremenjenega oziroma dopolnjenega elaborata ureditve meje, nadaljuje postopek ureditve meje v skladu z 39. členom tega zakona.
39. člen
(ureditev meje v primeru spora)
(1) Če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem.
(2) Poziv iz prejšnjega odstavka se opravi na ustni obravnavi, ali pa se vroči posebej. V obeh primerih je treba stranke opozoriti na pravne posledice, ki nastanejo, če ne začnejo sodnega postopka.
(3) Če se poziv iz prvega odstavka tega člena vroča, mora biti vročen osebno na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(4) Če sodni postopek v roku iz prvega odstavka tega člena ni začet, se šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje.
(5) Če se začne sodni postopek ureditve meje, se postopek evidentiranja urejene meje po tem zakonu s sklepom prekine.
(6) Če se sodni postopek ureditve meje ustavi ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja. Postopek evidentiranja urejene meje se ustavi s sklepom, ko sodišče meritorno odloči o njeni ureditvi.
(7) Če je v postopku evidentiranja meje sporen le njen del in je sprožen sodni postopek za ureditev tega dela, lahko geodetska uprava poskrbi za izdelavo sprememb in dopolnitev elaborata ureditve meje in o delu meje, ki ni sporen, izda odločbo o evidentiranju meje. Spremembe in dopolnitve elaborata ureditve meje izvede geodetska uprava sama ali naroči njihovo izdelavo pri geodetskem podjetju. Stroške sprememb in dopolnitev elaborata ureditve meje ter druge posebne stroške upravnega postopka, ki nastanejo, krije vlagatelj zahteve.
(8) Sodišče mora geodetski upravi in geodetskim podjetjem ves čas postopka omogočiti vpogled v evidenco o poteku postopkov sodne ureditve meje.
40. člen
(odločba o evidentiranju urejene meje)
(1) Geodetska uprava z odločbo odloči o zahtevi za evidentiranje urejene meje.
(2) Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena tega zakona in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje.
(3) V izreku odločbe o evidentiranju urejene meje se navedejo parcela, katere meja se evidentira kot urejena, in sosednje parcele. Obvezna priloga odločbe o evidentiranju urejene meje je grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami (v nadaljnjem besedilu: grafični prikaz evidentirane meje). Na grafičnem prikazu evidentirane meje se meja praviloma prikaže z neposredno uporabo koordinat zemljiškokatastrskih točk in le izjemoma, ko je to potrebno zaradi nazornosti in preglednosti, kot zemljiškokatastrski prikaz. Odločba o evidentiranju urejene meje se vroči lastniku parcele, katere meja se je evidentirala, in lastnikom sosednjih parcel ter vlagatelju zahteve, kadar ta ni lastnik parcele.
41. člen
(vpis urejene meje v zemljiški kataster)
(1) Na podlagi dokončne odločbe geodetske uprave o evidentiranju urejene meje se meja v zemljiškem katastru vpiše kot urejena.
(2) Ob odpravi, razveljavitvi oziroma ugotovitvi ničnosti upravne ali sodne odločbe, na podlagi katere je bil opravljen vpis urejene meje, geodetska uprava, po prejemu upravne ali sodne odločbe, po uradni dolžnosti v zemljiškem katastru izbriše vpis, da je meja urejena.
42. člen
(pravni učinek urejene meje)
Če je meja v zemljiškem katastru evidentirana kot urejena, se v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje lahko določi natančneje, ali se natančneje določijo koordinate njenih zemljiškokatastrskih točk.
43. člen
(nova izmera in postopek evidentiranja nove izmere)
(1) Nova izmera je postopek urejanja mej na območju, ki zajema najmanj deset parcel, ali na območju, večjem od treh hektarov (v nadaljnjem besedilu: območje nove izmere), ki ga izvede geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve za celotno območje nove izmere. V postopku evidentiranja nove izmere se, na podlagi elaborata nove izmere, evidentirajo urejene meje.
(2) Pogoj za izvedbo nove izmere in postopka evidentiranja nove izmere je, da se v novi izmeri za najmanj polovico parcel na območju le-te soglasno ugotovi vsaj del meje parcele.
(3) Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja nove izmere je elaborat nove izmere, ki ga izdela geodetsko podjetje.
(4) Sestavine elaborata nove izmere podrobneje določi minister.
(5) Postopek evidentiranja nove izmere uvede geodetska uprava po uradni dolžnosti, ali na podlagi prijave naročnika oziroma naročnice (v nadaljnjem besedilu: naročnik) nove izmere. Prijavi mora biti priložen elaborat nove izmere. Geodetska uprava preizkusi prijavo v skladu s 35. členom tega zakona, pri čemer pa ne preverja, ali je bila pri novi izmeri zagotovljena udeležba vseh lastnikov parcel na območju nove izmere. Za vlagatelja zahteve iz 35. člena tega zakona se šteje naročnik nove izmere, ki je vložil prijavo na geodetski upravi.
(6) Če se lastniki niso udeležili mejne obravnave, ali če ne soglašajo o poteku meje, ali če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, se meja parcele v novi izmeri ne uredi. Geodet izmeri in v elaboratu nove izmere prikaže kot predlagano mejo samo soglasno ugotovljeno mejo, za preostale meje pa lahko predlaga prilagoditev zemljiškokatastrskega prikaza.
(7) V postopku evidentiranja nove izmere se evidentirajo samo meje, o katerih poteku lastniki soglašajo, in za katere se predlagana meja ne razlikuje od tiste po podatkih zemljiškega katastra.
(8) Pri izvedbi nove izmere in postopka evidentiranja nove izmere se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja, ki se nanašajo na preizkus zahteve, in na meje, o katerih poteku lastniki soglašajo, in za katere se predlagana meja ne razlikuje od tiste po podatkih zemljiškega katastra.
44. člen
(označitev meje v naravi)
(1) Urejena meja se na zahtevo lastnika parcele označi v naravi z mejniki na podlagi podatkov zemljiškega katastra. To označitev izvede geodetsko podjetje in o času izvedbe obvesti lastnike sosednjih parcel.
(2) Geodetsko podjetje lahko označi mejo v naravi z mejniki takoj po mejni obravnavi, če tako zahteva lastnik parcele, in če lastniki sosednjih parcel soglašajo s predlagano mejo.
(3) O označitvi urejene meje v naravi geodetsko podjetje izdela tehnično poročilo in ga pošlje lastniku parcele, katere meja je bila označena, lastnikom sosednjih parcel in geodetski upravi.
(4) Obvezno vsebino tehničnega poročila označitve meje v naravi iz prejšnjega odstavka podrobneje določi minister.
IV. SPREMINJANJE MEJE PARCELE
1. Skupni določbi
45. člen
(načini spreminjanja meje parcele)
(1) Meja parcele se lahko spremeni:
1. s parcelacijo, v postopku parcelacije;
2. s komasacijo, v postopku komasacije;
3. z izravnavo meje, v postopku izravnave meje.
(2) Postopke iz prejšnjega odstavka izvaja geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve.
(3) Spremenjena meja parcele se v zemljiškem katastru evidentira v upravnem postopku evidentiranja parcelacije, komasacije ali izravnave meje parcele.
(4) Strokovna podlaga za uvedbo upravnega postopka evidentiranja spremenjene meje parcele je elaborat parcelacije, elaborat komasacije ali elaborat izravnave meje.
46. člen
(uporaba določb zakona)
V postopkih spreminjanja meje parcele se, glede zastopanja in prepovedi izdelave elaborata ter glede uveljavljanja napake volje pri izjavljanju o strinjanju z mejo, smiselno uporabljajo določbe prejšnjega poglavja.
2. Parcelacija
47. člen
(opredelitev pojmov)
(1) Parcelacija je združitev parcel in delitev parcele.
(2) Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice.
(3) Delitev parcele je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele.
48. člen
(upravni postopek evidentiranja parcelacije)
(1) Nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje se evidentirajo v zemljiškem katastru, na podlagi upravnega postopka, na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo.
(2) Pri solastnini ali skupni lastnini morajo vložiti zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije vsi solastniki oziroma skupni lastniki parcele skupaj.
(3) Nove parcele, nastale s parcelacijo zemljišča pod stavbo, se evidentirajo v zemljiškem katastru na zahtevo lastnika zemljišča, lastnika ali solastnika stavbe, lastnika ali solastnika dela stavbe, imetnika stavbne pravice, ali na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki ima stavbo ali del stavbe v uporabi, ali upravnika stavbe. Za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro, se lahko nove parcele evidentirajo tudi na zahtevo upravljavca javnega dobra.
(4) Uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti.
(5) Če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec.
(6) Zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije je treba priložiti elaborat parcelacije, ki ga izdela geodetsko podjetje. Če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, mora ta elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno.
(7) Elaborat parcelacije mora vsebovati prikaz novih parcel in njihovih mej. Sestavine elaborata parcelacije podrobneje določi minister.
49. člen
(ureditev meje pred upravnim postopkom evidentiranja parcelacije)
(1) Pred evidentiranjem delitve parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Del meje, ki mora biti urejen pred evidentiranjem delitve parcele, je del meje iz drugega odstavka 27. člena tega zakona.
(2) Če pri parcelaciji dveh ali več sosednjih parcel novi deli mej parcel ležijo na premici in se stikajo, ni treba urejati delov mej, ki se jih novi deli mej dotikajo v stikališčih.
(3) Postopek evidentiranja urejene meje in upravni postopek evidentiranja parcelacije se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije.
(4) Če v postopku evidentiranja urejene meje ni doseženo soglasje med lastniki sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih dotika del meje, ki nastane z delitvijo, in se začne sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek evidentiranja parcelacije lahko opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku.
50. člen
(vložitev zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije)
Ob vložitvi zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije mora biti stanje, prikazano v elaboratu parcelacije pred parcelacijo, enako stanju, evidentiranemu v zemljiškem katastru.
51. člen
(preizkus zahteve in odločanje)
(1) Geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije preizkusi, ali elaborat parcelacije vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o novih delih mej in o parcelah omogočajo evidentiranje v zemljiškem katastru.
(2) Če elaborat parcelacije ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava pozove vlagatelja zahteve, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat parcelacije. Če dopolnjenega elaborata parcelacije v določenem roku ne predloži, se zahteva s sklepom zavrže.
(3) Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije tudi, če:
1. je ni vložila upravičena oseba;
2. je že v teku upravni ali sodni postopek parcelacije.
(4) Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, če:
1. elaborata parcelacije ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev;
2. je elaborat parcelacije kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta za izvajanje geodetske storitve v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost;
3. je elaborat parcelacije izdelalo geodetsko podjetje, ali je postopek parcelacije izvedel geodet, ali je elaborat parcelacije potrdil odgovorni geodet v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona;
4. podatki o novih delih mej in parcelah ne omogočajo evidentiranja v zemljiškem katastru;
5. parcelacija ni izvedena v skladu z aktom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kadar se izvede na podlagi tega akta;
6. niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji.
52. člen
(odločba o evidentiranju parcelacije)
(1) Geodetska uprava na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka odloči o zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije z odločbo. V izreku odločbe o evidentiranju parcelacije se navedejo parcelne številke ukinjene oziroma ukinjenih parcel in parcelne številke nove oziroma novih parcel. Obvezna priloga odločbe o evidentiranju parcelacije je grafični prikaz parcel, ki prikazuje stanje parcel po opravljeni parcelaciji in nove zemljiškokatastrske točke.
(2) Na podlagi dokončne odločbe o evidentiranju parcelacije se v zemljiškem katastru vpiše nov del meje nove parcele kot urejen del meje, razen v primeru iz četrtega odstavka 49. člena tega zakona.
3. Komasacija
53. člen
(opredelitev pojmov)
(1) Komasacija je zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele.
(2) Komasacija se izvede kot pogodbena komasacija ali kot upravna komasacija.
(3) Pogodbena komasacija je tista, ki se izvede na podlagi sklenjene pogodbe med lastniki. Podpisi lastnikov na pogodbi morajo biti notarsko overjeni. Lastništvo se presoja po stanju v zemljiški knjigi ob overovitvi podpisa.
(4) Upravna komasacija je tista, ki se izvede na podlagi odločbe, izdane v upravnem postopku.
54. člen
(upravni postopek evidentiranja pogodbene komasacije)
(1) Nove parcele, nastale s pogodbeno komasacijo, in njihove meje se evidentirajo v zemljiškem katastru na zahtevo enega od podpisnikov pogodbe o komasaciji.
(2) Zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije je treba priložiti elaborat pogodbene komasacije in pogodbo o komasaciji. Zahtevi se priložijo tudi izjave vseh lastnikov, da jim je bil v naravi pokazan potek mej, nastalih s pogodbeno komasacijo, in da se z njimi strinjajo.
(3) Vsebino elaborata pogodbene komasacije podrobneje določi minister.
(4) Evidentiranje pogodbene komasacije ni dopustno, če meja oboda komasacijskega območja ni urejena.
55. člen
(preizkus zahteve in odločanje)
(1) Geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije preizkusi, ali elaborat pogodbene komasacije vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki o novih parcelah in njihovih mejah omogočajo evidentiranje v zemljiškem katastru.
(2) Če je elaborat pogodbene komasacije nepopoln oziroma pomanjkljiv, geodetska uprava pozove vlagatelja zahteve, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat pogodbene komasacije. Če ga v določenem roku ne dopolni, se zahteva s sklepom zavrže.
(3) Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije tudi, če je ni vložila upravičena oseba.
(4) Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za uvedbo upravnega postopka za evidentiranje pogodbene komasacije, če:
1. elaborata pogodbene komasacije ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev;
2. je elaborat pogodbene komasacije kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta za izvajanje geodetske storitve v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost;
3. je elaborat pogodbene komasacije izdelalo geodetsko podjetje, ali je pogodbeno komasacijo izvedel geodet, ali je elaborat pogodbene komasacije potrdil odgovorni geodet v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona;
4. niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji.
56. člen
(odločba o evidentiranju pogodbene komasacije)
(1) Geodetska uprava na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka odloči o zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije z odločbo. V izreku odločbe o evidentiranju pogodbene komasacije se navedejo parcelne številke parcel, ki se s pogodbeno komasacijo ukinejo ter parcelne številke novih parcel in njihove površine. Obvezna priloga odločbe o evidentiranju pogodbene komasacije je grafični prikaz parcel po opravljeni pogodbeni komasaciji. Odločba o evidentiranju pogodbene komasacije se vroči vlagatelju zahteve in vsem podpisnikom pogodbe o komasaciji.
(2) Dokončna odločba o evidentiranju pogodbene komasacije se v zemljiškem katastru evidentira po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo na novih parcelah. Do vpisa v zemljiško knjigo se v zemljiški kataster kot podatek o lastnikih parcel začasno vpišejo lastniki novo nastalih parcel, kot to izhaja iz pogodbe o komasaciji in iz elaborata pogodbene komasacije. Po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo se parcele in njihove meje evidentirajo v zemljiškem katastru kot urejene.
(3) Od prejema zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije do prejema pravnomočnega sklepa o vpisu novih lastnikov v zemljiško knjigo na območju pogodbene komasacije ni dovoljena parcelacija, komasacija, izravnava meje in pravni promet z zemljišči.
57. člen
(upravni postopek evidentiranja upravne komasacije)
(1) Nove parcele, nastale z upravno komasacijo, in njihove meje se evidentirajo v zemljiškem katastru na zahtevo pristojnega državnega organa oziroma organa samoupravne lokalne skupnosti.
(2) Zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja upravne komasacije je treba priložiti dokončno odločbo o novi razdelitvi zemljišč, grafični prikaz mej parcel po opravljeni upravni komasaciji, ki je obvezna priloga odločbe o novi razdelitvi zemljišč, in elaborat nove razdelitve zemljišč.
(3) Nove parcele, nastale z upravno komasacijo, in njihove meje se vpišejo v zemljiški kataster kot urejene.
(4) Evidentiranje upravne komasacije ni dopustno, če meja oboda komasacijskega območja ni urejena.
58. člen
(preizkus zahteve in odločanje)
(1) Geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja upravne komasacije preizkusi, ali dokončna odločba o novi razdelitvi zemljišč in elaborat nove razdelitve zemljišč omogočata evidentiranje v zemljiškem katastru.
(2) Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja upravne komasacije, če je ni vložil pristojni državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja upravne komasacije, če:
1. elaborata upravne komasacije ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje geodetskih storitev;
2. je elaborat upravne komasacije kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta za izvajanje geodetske storitve v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost;
3. je elaborat upravne komasacije izdelalo geodetsko podjetje, ali je upravno komasacijo izvedel geodet, ali je elaborat upravne komasacije potrdil odgovorni geodet v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona;
4. elaborat nove razdelitve zemljišč ne omogoča evidentiranja v zemljiškem katastru;
5. niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji.
59. člen
(sklep o evidentiranju upravne komasacije)
(1) Geodetska uprava po skrajšanem ugotovitvenem postopku odloči o zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja upravne komasacije s sklepom. V izreku sklepa o evidentiranju upravne komasacije se navedejo naziv organa, ki je vlagatelj zahteve, ter številka in datum dokončne odločbe o novi razdelitvi zemljišč, ki je podlaga za evidentiranje upravne komasacije. Sklep o evidentiranju upravne komasacije se vroči vsem lastnikom iz komasacijskega območja.
(2) Dokončen sklep o evidentiranju upravne komasacije se v zemljiškem katastru evidentira po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo na novih parcelah. Do vpisa v zemljiško knjigo se v zemljiški kataster kot podatek o lastnikih parcel začasno vpišejo lastniki novo nastalih parcel, kot to izhaja iz dokončne odločbe o novi razdelitvi zemljišč in elaborata nove razdelitve zemljišč. Po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo se parcele in njihove meje evidentirajo v zemljiškem katastru kot urejene.
(3) Od prejema zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja upravne komasacije do prejema pravnomočnega sklepa o vpisu novih lastnikov v zemljiško knjigo na komasacijskem območju ni dovoljena parcelacija, komasacija, izravnava meje in pravni promet s temi zemljišči.
(4) Zoper sklep o evidentiranju upravne komasacije je dovoljena le pritožba zaradi napak pri prenosu podatkov iz dokončne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiški kataster.
4. Izravnava meje
60. člen
(definicija)
Za izravnavo meje gre, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni, če se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje in se pri tem površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor pet odstotkov površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za petsto kvadratnih metrov.
61. člen
(upravni postopek evidentiranja izravnanega dela meje)
(1) Izravnani del meje se evidentira v zemljiškem katastru na zahtevo lastnika. Zahtevi se priloži elaborat izravnave dela meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. Sestavni del elaborata izravnave dela meje so izjave lastnikov o soglasju k izravnanemu delu meje. Vsebino elaborata podrobneje določi minister.
(2) Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja izravnanega dela meje, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena in, če lastniki sosednjih parcel niso dali soglasja k izravnanemu delu meje iz prejšnjega odstavka.
(3) Geodetska uprava po skrajšanem ugotovitvenem postopku odloči o zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja izravnanega dela meje z odločbo. V izreku odločbe o evidentiranju izravnanega dela meje se navede parcela, katere del meje je izravnan, in sosednje parcele. Obvezna priloga odločbe o evidentiranju izravnanega dela meje je grafični prikaz izravnanega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami.
(4) Ob vsaki izravnavi dela meje se izračuna površina parcel, med katerimi je bil del meje izravnan.
(5) Na podlagi dokončne odločbe o evidentiranju izravnanega dela meje se ta del meje v zemljiški kataster vpiše kot urejeni del meje in evidentira spremembe površine.
(6) Postopek evidentiranja urejene meje se lahko izvede hkrati z upravnim postopkom evidentiranja izravnanega dela meje. V tem primeru mora biti zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja izravnanega dela meje priložen enoten elaborat izravnave dela meje, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata izravnave dela meje. Šteje se, da je izpolnjen pogoj o sporazumu o izravnavi dela meje, če je dana izjava o soglasju k izravnanemu delu meje v zapisniku mejne obravnave in, če so zapisnik podpisali vsi lastniki sosednjih parcel, katerih del meje se je izravnal.
(7) Kadar se postopek evidentiranja urejene meje izvede hkrati z upravnim postopkom evidentiranja izravnanega dela meje, geodetska uprava s sklepom združi oba zahtevka in po skrajšanem ugotovitvenem postopku odloči o obeh s skupno odločbo. V izreku te odločbe se navede parcela, katere del meje je izravnan, in sosednje parcele. Obvezna priloga skupne odločbe je grafični prikaz izravnanega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami.
V. EVIDENTIRANJE ZEMLJIŠČA POD STAVBO
62. člen
(določitev in evidentiranje zemljišča pod stavbo)
(1) Zemljišče pod stavbo se določi v postopku določitve zemljišča pod stavbo, ki ga izvaja geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve.
(2) Zemljišče pod stavbo se v zemljiškem katastru evidentira v postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo.
(3) Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja zemljišča pod stavbo je elaborat za vpis zemljišča pod stavbo ali elaborat za evidentiranje stavbe.
63. člen
(uporaba določb zakona)
(1) Glede zastopanja in prepovedi izdelave elaborata za vpis zemljišča pod stavbo ali elaborata za evidentiranje stavbe se v postopkih določitve in evidentiranja zemljišča pod stavbo smiselno uporablja določba 34. člena tega zakona.
(2) Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo v primeru, ko se zaradi izbrisa stavbe ali dela stavbe spremenijo podatki o zemljišču pod stavbo.
64. člen
(postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo)
(1) Zemljišče pod stavbo se v zemljiški kataster evidentira na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika oziroma imetnice stavbne pravice (v nadaljnjem besedilu: imetnik stavbne pravice), ali investitorja oziroma investitorke gradnje (v nadaljnjem besedilu: investitor gradnje). Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo vloži tudi lastnik oziroma lastnica stavbe ali dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: lastnik stavbe ali dela stavbe), uporabnik oziroma uporabnica stavbe ali dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: uporabnik stavbe ali dela stavbe) ali upravnik stavbe.
(2) Zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo je treba priložiti elaborat za vpis zemljišča pod stavbo, ki ga izdela geodetsko podjetje.
(3) Vlagatelj lahko hkrati vloži zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo in zahtevo, da se to zemljišče evidentira kot nova parcela. V tem primeru je treba zahtevama priložiti skupen elaborat, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in elaborata parcelacije.
(4) Če vlagatelj zahteva evidentiranje zemljišča pod stavbo, ki je v lasti enega lastnika, in ima stavba po določbah tega zakona en del stavbe, je treba zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo priložiti elaborat za evidentiranje stavbe, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb. Če vlagatelj hkrati zahteva tudi evidentiranje zemljišča pod stavbo kot nove parcele, se glede skupnega elaborata smiselno uporablja določba prejšnjega odstavka.
(5) Sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in elaborata za evidentiranje stavbe podrobneje določi minister.
65. člen
(preizkus zahteve in odločanje)
(1) Geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo postopka za evidentiranje zemljišča pod stavbo preizkusi, ali elaborat za vpis zemljišča pod stavbo oziroma elaborat za evidentiranje stavbe vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki v tem elaboratu omogočajo evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru.
(2) Če elaborat za vpis zemljišča pod stavbo oziroma elaborat za evidentiranje stavbe ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava pozove vlagatelja, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat. Če ga vlagatelj v določenem roku ne dopolni, se zahteva s sklepom zavrže.
(3) Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru tudi, če:
1. je ni vložila upravičena oseba;
2. je zemljišče pod stavbo že evidentirano v zemljiškem katastru;
3. je v teku postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru.
(4) Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru, če:
1. podatki v elaboratu za vpis zemljišča pod stavbo oziroma v elaboratu za evidentiranje stavbe ne omogočajo evidentiranja zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru;
2. elaborata za vpis zemljišča pod stavbo oziroma elaborata za evidentiranje stavbe ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev;
3. je elaborat za vpis zemljišča pod stavbo oziroma elaborat za evidentiranje stavbe kot odgovorna oseba podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta za geodetske storitve v skladu s zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost;
4. je elaborat za vpis zemljišča pod stavbo oziroma elaborat za evidentiranje stavbe izdelalo geodetsko podjetje, ali je postopek določitve zemljišča pod stavbo izvedel geodet, ali je elaborat za vpis zemljišča pod stavbo oziroma elaborat za evidentiranje stavbe potrdil odgovorni geodet v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona.
(5) Geodetska uprava evidentira zemljišče pod stavbo in o tem izda sklep o evidentiranju podatkov o zemljišču pod stavbo v zemljiškem katastru. Sklep se vroči vlagatelju zahtevka, lastniku zemljišča in lastniku stavbe oziroma dela stavbe. O spremembi podatkov v zemljiškem katastru se obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
(6) Ob evidentiranju zemljišča pod stavbo, ki ima po določbah tega zakona en del stavbe in je ta v lasti enega lastnika, geodetska uprava na podlagi elaborata za evidentiranje stavbe evidentira tudi stavbo v katastru stavb ter izda sklep iz prejšnjega odstavka in sklep o vpisu stavbe v kataster stavb iz petega odstavka 84. člena tega zakona. Sklepa se vročita vlagatelju zahtevka, lastniku zemljišča in lastniku stavbe. O spremembi podatkov v zemljiškem katastru se obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
VI. SPREMINJANJE BONITETE ZEMLJIŠČ
66. člen
(določitev in evidentiranje spremembe bonitete zemljišča)
(1) Sprememba bonitete zemljišča se določi v postopku spremembe bonitete zemljišča, ki ga izvaja geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve.
(2) Sprememba bonitete zemljišča se v zemljiškem katastru evidentira v postopku evidentiranja spremembe bonitete zemljišča.
(3) Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja spremembe bonitete zemljišča je elaborat spremembe bonitete zemljišča. Strokovna dela za izdelavo elaborata spremembe bonitete zemljišča izvaja oseba, ki je kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak z najmanj visoko stopnjo strokovne izobrazbe in ima pooblastilo za bonitiranje.
(4) Vsebino elaborata spremembe bonitete zemljišča, vsebino znanj za bonitiranje in postopek preverjanja znanj ter pridobitev in odvzem pooblastila za bonitiranje podrobneje določi minister.
67. člen
(uporaba določb zakona)
Glede zastopanja in prepovedi izdelave elaborata spremembe bonitete zemljišča se v postopkih določitve in evidentiranja spremembe bonitete zemljišča smiselno uporablja določba 34. člena tega zakona.
68. člen
(postopek evidentiranja spremembe bonitete zemljišča)
Spremembo podatkov o boniteti zemljišč geodetska uprava izvede na zahtevo lastnika zemljišča. Ta mora zahtevi za spremembo bonitete zemljišča priložiti elaborat spremembe bonitete zemljišč.
69. člen
(preizkus zahteve in odločanje)
(1) Geodetska uprava po prejemu zahteve za spremembo bonitete zemljišča preizkusi, ali elaborat spremembe bonitete zemljišča vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki v tem elaboratu omogočajo evidentiranje spremembe bonitete zemljišča v zemljiškem katastru.
(2) Če elaborat spremembe bonitete zemljišča ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava pozove vlagatelja, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat spremembe bonitete zemljišča. Če ga vlagatelj v določenem roku ne dopolni, se zahteva s sklepom zavrže.
(3) Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za spremembo bonitete zemljišča v zemljiškem katastru tudi, če:
1. je ni vložila upravičena oseba;
2. je v teku postopek evidentiranja sprememb bonitete zemljišča.
(4) Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za spremembo bonitete zemljišča v zemljiškem katastru, če:
1. elaborata spremembe bonitete zemljišča ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev;
2. podatki v elaboratu spremembe bonitete zemljišča ne omogočajo evidentiranja sprememb bonitete zemljišča v zemljiškem katastru;
3. strokovnih del za izdelavo elaborata spremembe bonitete zemljišča ni izvedel kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona;
4. je elaborat spremembe bonitete zemljišča kot odgovorna oseba podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta za geodetske storitve v skladu s zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost;
5. je elaborat spremembe bonitete zemljišča izdelalo geodetsko podjetje, ali je strokovna dela za izdelavo elaborata spremembe bonitete zemljišča izvedel kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak, ali je elaborat spremembe bonitete zemljišča potrdil odgovorni geodet v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona.
(5) Geodetska uprava evidentira spremembe bonitete zemljišča in o tem izda sklep, ki se vroči vlagatelju zahtevka.
VII. KATASTER STAVB
70. člen
(opredelitev pojma)
Kataster stavb je evidenca o stavbah in o delih stavb.
71. člen
(opredelitev pojma stavbe in dela stavbe)
(1) Stavba je objekt, v katerega lahko človek vstopi, in ki je namenjen njegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco.
(2) Stavba ima en del ali več delov.
(3) Posamezni del stavbe je prostor oziroma skupina prostorov v stavbi, ki se lahko samostojno pravno ureja.
(4) Kot deli stavbe v katastru stavb se evidentirajo tudi njeni skupni deli, če so določeni.
72. člen
(sestava katastra stavb)
(1) Kataster stavb je sestavljen iz zadnjih vpisanih podatkov o stavbah in delih stavb ter iz zbirke listin in podatkov, ki omogočajo historični pregled sprememb.
(2) V zbirki listin so elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi, načrti in podatki, navedeni pred zadnjimi vpisanimi podatki. Zbirka listin se hrani v fizični ali elektronski obliki.
73. člen
(podatki, ki se vpisujejo v kataster stavb)
(1) V kataster stavb se za stavbo ali del stavbe vpisujejo naslednji podatki:
1. identifikacijska oznaka;
2. lastnik;
3. upravljavec;
4. lega in oblika;
5. površina;
6. dejanska raba;
7. številka stanovanja ali poslovnega prostora.
(2) V katastru stavb se vodijo tudi podatki o povezavi z registrom prostorskih enot, zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo.
74. člen
(identifikacijska oznaka stavbe ali dela stavbe)
(1) Identifikacijska oznaka stavbe je oznaka stavbe v povezavi s šifro katastrske občine (v nadaljnjem besedilu: številka stavbe). Številka stavbe se določi v okviru katastrske občine.
(2) Identifikacijska oznaka dela stavbe je oznaka dela stavbe v povezavi s številko stavbe (v nadaljnjem besedilu: številka dela stavbe). Številka dela stavbe se določi v okviru posamezne stavbe.
(3) Številko stavbe in številko dela stavbe določa geodetska uprava.
(4) Pri združitvi in delitvi stavbe ali dela stavbe se obstoječe številke stavbe in številke delov stavbe ukinejo, novim stavbam oziroma novim delom stavbe pa se določijo nove številke stavbe in nove številke delov stavbe. Ukinjene številke stavb ali delov stavb se ne smejo znova uporabiti.
(5) Pri dozidavi ali nadzidavi stavbe se številka stavbe ne spremeni.
75. člen
(lastnik stavbe ali dela stavbe)
(1) Podatki o lastniku stavbe ali dela stavbe se pridobijo iz zemljiške knjige in se osvežijo glede na podatke centralnega registra prebivalstva, sodnega registra ter drugih evidenc, ki izkazujejo spremembe podatkov lastnika stavbe ali dela stavbe.
(2) O lastniku stavbe ali dela stavbe se vpisujejo naslednji podatki:
1. za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo in EMŠO;
2. za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.
(3) V kataster stavb se vpisuje tudi podatek o datumu smrti fizične osebe oziroma o prenehanju pravne osebe.
(4) Do vpisa lastnikov stavbe ali dela stavbe v zemljiško knjigo, se v kataster stavb kot podatki o lastniku stavbe ali dela stavbe vpišejo pravne ali fizične osebe, za katere se v postopku izdelave elaborata za vpis v kataster stavb ugotovi, da imajo stavbo ali del stavbe v uporabi.
76. člen
(upravljavec)
Za vpis podatkov o upravljavcu se smiselno uporablja določba 22. člena tega zakona.
77. člen
(lega in oblika stavbe ali dela stavbe)
(1) Lega in oblika stavbe se določita s tlorisom stavbe, višino stavbe in številom etaž.
(2) Tloris stavbe je navpična projekcija zunanjih obrisov stavbe na vodoravno ravnino, opredeljeno s točkami v državnem koordinatnem sistemu.
(3) Višina stavbe je razlika med nadmorsko višino najvišje točke stavbe in nadmorsko višino najnižje točke stavbe.
(4) Število etaž se določi kot zaporedna številka od najnižje etaže v stavbi navzgor. Posebej se določi etaža, ki je pritličje.
(5) Lego in obliko dela stavbe določata številka etaže in tloris dela stavbe.
(6) Tloris dela stavbe je navpična projekcija zunanjih obrisov dela stavbe na vodoravno ravnino etaže.
78. člen
(površina stavbe ali dela stavbe)
(1) Površina stavbe in površina dela stavbe se določita kot neto tlorisna površina, v skladu z veljavnim standardom za izračunavanje površin stavb.
(2) V katastru stavb se vodi tudi uporabna površina dela stavbe in površine prostorov, ki pripadajo delom stavbe, glede na namen uporabe.
(3) Podrobnejši način določanja in evidentiranja površine stavbe in površine dela stavbe določi minister.
79. člen
(dejanska raba stavbe ali dela stavbe)
(1) V katastru stavb se vodijo podatki o dejanski rabi stavbe v skladu z veljavno klasifikacijo vrste objektov in ta raba se določi glede na pretežni namen uporabe stavbe.
(2) Dejanska raba dela stavbe je:
1. stanovanjska raba;
2. nestanovanjska raba;
3. skupna raba.
(3) Del stavbe ima lahko le eno dejansko rabo.
(4) Podrobnejšo delitev dejanske rabe dela stavbe, za katero se smiselno uporablja veljavna klasifikacija vrste objektov, objavi geodetska uprava kot metodološko navodilo na svojih spletnih straneh.
80. člen
(številka stanovanja ali poslovnega prostora)
(1) Stanovanjske enote po stanovanjskem zakonu in poslovni prostori se oštevilčijo z zaporedno številko v okviru stavbe in fizično označijo pred vpisom stavbe ali dela stavbe v kataster stavb. Podrobnejši način oštevilčenja in označevanja stanovanj in poslovnih prostorov določi vlada.
(2) Številke stanovanj in poslovnih prostorov se evidentirajo za vse dele stavb, ki pripadajo stanovanjski enoti in poslovnemu prostoru.
81. člen
(vpis stavbe)
(1) Zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb lahko vloži investitor gradnje, lastnik parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj zahteve za vpis stavbe).
(2) Vlagatelj zahteve za vpis stavbe lahko vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb, ko je stavba v taki gradbeni fazi, da je površino mogoče izmeriti v skladu z 78. členom tega zakona.
(3) Investitor gradnje mora vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb najpozneje v 30 dneh po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del. Če se začne stavba uporabljati pred izvedbo vseh zaključnih gradbenih del, mora investitor gradnje vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb ob začetku uporabe stavbe ali dela stavbe. Investitor gradnje mora vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb pred prvo prijavo stalnega prebivališča ali sedeža pravne osebe v stavbi.
(4) Zahtevi za vpis stavbe v kataster stavb je treba priložiti elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant in mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 73. člena tega zakona. Sestavni del elaborata za vpis stavbe v kataster stavb je izpolnjen vprašalnik iz 103. člena tega zakona. Sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb podrobneje določi minister.
(5) Če je stavba v lasti enega lastnika in gre po določbah tega zakona za en del stavbe, je lahko zahtevi za vpis stavbe v kataster stavb priložen elaborat za evidentiranje stavbe iz četrtega odstavka 64. člena tega zakona.
(6) Ob vpisu stavbe v kataster stavb se vpišejo vsi deli stavbe.
(7) Do vpisa stavbe v zemljiško knjigo lahko vlagatelj zahteve za vpis stavbe vloži novo zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb. Zahtevi mora priložiti nov elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, ki mora izkazovati veljavne podatke o stavbi ali delu stavbe na dan vložitve nove zahteve za vpis.
(8) Če geodetska uprava ugotovi, da stavba ali del stavbe ni evidentiran v katastru stavb in so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena, pozove investitorja gradnje, da v treh mesecih po prejemu poziva vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb. Če investitor gradnje tega v določenem roku ne stori, geodetska uprava predlaga prekrškovnemu organu, da ravna v skladu s 127. členom tega zakona. Geodetska uprava lahko v tem primeru poskrbi, da se izdela elaborat za vpis stavbe v kataster stavb in vpiše stavbo v kataster stavb na stroške investitorja gradnje.
(9) Vpis stavbe zgrajene brez predpisanih dovoljenj v kataster stavb ne pomeni njene legalizacije.
82. člen
(obravnava)
(1) Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi.
(2) Glede vabljenja, obveščanja in vodenja obravnave se smiselno uporabljajo določbe 30. do 32. člena tega zakona.
83. člen
(povezava postopkov)
(1) Če zemljišče pod stavbo v zemljiškem katastru ni evidentirano v skladu s tem zakonom, mora vlagatelj poleg zahteve za vpis stavbe v kataster stavb vložiti zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na podlagi 64. člena tega zakona.
(2) Če stavbi ni določena hišna številka, pa bi po predpisih o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb morala biti, mora vlagatelj poleg zahteve za vpis stavbe v kataster stavb vložiti zahtevo za določitev hišne številke.
84. člen
(preizkus zahteve in odločanje)
(1) Geodetska uprava po prejemu zahteve za vpis stavbe v kataster stavb preizkusi, ali elaborat za vpis stavbe v kataster stavb vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki o stavbi in delih stavb omogočajo vpis v kataster stavb.
(2) Če elaborat za vpis stavbe v kataster stavb ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava pozove vlagatelja zahteve za vpis stavbe, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat. Če vlagatelj elaborata v določenem roku ne dopolni, geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb.
(3) Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb tudi, če:
1. je ni vložila upravičena oseba;
2. je stavba že vpisana v kataster stavb;
3. je v teku upravni postopek vpisa stavbe v kataster stavb ali sodni spor glede vpisa stavbe v kataster stavb.
(4) Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb, če:
1. podatki ne omogočajo vpisa stavbe in delov stavb v kataster stavb;
2. elaborat za vpis stavbe v kataster stavb ni izdelalo geodetsko podjetje ali projektant;
3. je elaborat za vpis stavbe v kataster stavb kot odgovorna oseba podpisala oseba, ki ne izpolnjujejo pogojev za odgovornega geodeta geodetske storitve oziroma odgovornega projektanta;
4. niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji za izdajo sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb.
(5) Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb izpolnjuje vse pogoje iz tega člena, o vpisu stavbe v kataster stavb izda sklep. V njem se navedejo številka stavbe za novo vpisano stavbo, površina stavbe, njena dejanska raba, podatki o povezavi z registrom prostorskih enot in zemljiškim katastrom, številke delov stavbe, površine delov stavbe, dejanska raba delov stavbe in številke stanovanj ali poslovnih prostorov. Sklep o vpisu stavbe v kataster stavb se vroči vlagatelju zahteve za vpis stavbe in lastniku stavbe ali dela stavbe. O vpisu podatkov v kataster stavb se obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
(6) Če je vložena zahteva za vpis stavbe v kataster stavb v skladu s sedmim odstavkom 81. člena tega zakona, geodetska uprava po preizkusu nove zahteve za vpis stavbe v kataster stavb izda nov sklep o vpisu stavbe v kataster stavb.
VIII. SPREMEMBE PODATKOV KATASTRA STAVB
85. člen
(spremembe podatkov katastra stavb)
Spremembe podatkov v katastru stavb se lahko izvedejo, če so stavba in deli stavb vpisani v kataster stavb in če so lastniki stavbe ali delov stavbe vpisani v zemljiško knjigo.
86. člen
(vrste sprememb)
Za spremembo podatkov katastra stavb se šteje:
1. sprememba številke stavbe ali številke dela stavbe;
2. sprememba lege, oblike ali površine;
3. sprememba dejanske rabe;
4. sprememba številke stanovanja ali poslovnega prostora;
5. združitev in delitev stavbe ali dela stavbe;
6. vpis novega dela stavbe;
7. izbris stavbe ali dela stavbe.
87. člen
(zahteva za vpis sprememb)
(1) Zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb vloži lastnik stavbe ali dela stavbe, imetnik stavbne pravice ali upravnik stavbe najpozneje v 30 dneh po izvedenih spremembah.
(2) Zahtevi za spremembo podatkov katastra stavb mora biti priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Sestavni del elaborata spremembe podatkov katastra stavb je izpolnjen vprašalnik iz 103. člena tega zakona.
(3) Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata spremembe podatkov katastra stavb opraviti obravnavo in lastniku dela stavbe, katerega podatek se spreminja, pokazati vsebino sprememb s primerjavo poteka v elaboratu spremembe podatkov katastra stavb in v naravi.
(4) Glede vabljenja, obveščanja in vodenja obravnave se smiselno uporabljajo določbe 30. do 32. člena tega zakona.
(5) Podrobnejše sestavine elaborata sprememb podatkov katastra stavb določi minister.
(6) Če spremembe podatkov, vpisanih v kataster stavb, vplivajo na evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru, mora elaborat spremembe podatkov katastra stavb vsebovati tudi elaborat za vpis zemljišča pod stavbo iz drugega odstavka 64. člena tega zakona.
(7) Če geodetska uprava ugotovi, da so na stavbi ali delu stavbe nastale spremembe, za katere bi lastnik stavbe ali dela stavbe, imetnik stavbne pravice ali upravnik stavbe moral vložiti zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb, pa tega ni storil, pozove lastnika stavbe ali dela stavbe, imetnika stavbne pravice ali upravnika stavbe, da v treh mesecih vloži zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb. Če tega v določenem roku ne stori, geodetska uprava postopa v skladu z osmim odstavkom 81. člena tega zakona in predlaga prekrškovnemu organu, da ravna v skladu s 128. členom tega zakona.
88. člen
(sprememba številke stavbe ali številke dela stavbe)
(1) Številka stavbe se lahko spremeni ob:
1. preoštevilčenju stavb;
2. združitvi ali delitvi stavb.
(2) Številke dela stavbe se spremenijo, kadar se:
1. spremeni številka stavbe;
2. preoštevilčijo deli stavb v stavbi;
3. združijo ali delijo deli stavb.
(3) Geodetska uprava po uradni dolžnosti lahko spremeni številko stavbe ali številko dela stavbe, če je to potrebno zaradi smotrnosti, urejenosti in lažje preglednosti katastra stavb.
(4) O spremembi številke stavbe ali številke dela stavbe geodetska uprava izda potrdilo in ga vroči lastniku stavbe ali dela stavbe. Če številka stavbe ali številka dela stavbe ni bila spremenjena po uradni dolžnosti, geodetska uprava pošlje potrdilo tudi vlagatelju zahteve za vpis spremembe podatkov katastra stavb, ki vplivajo na spremembo številke stavbe ali številke dela stavbe. O spremembi podatkov katastra stavb obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
89. člen
(sprememba lege, oblike in površine stavbe)
(1) Lega in oblika stavbe ali dela stavbe se spremenita, če se je spremenil tloris stavbe, višina stavbe ali število etaž v stavbi ali če se je spremenil tloris dela stavbe ali število etaž dela stavbe.
(2) Lega in oblika stavbe ali dela stavbe se lahko spremenita tudi, če se vpisani podatki katastra stavb, ki določajo lego in obliko stavbe ali dela stavbe, določijo z večjo natančnostjo.
(3) Površina stavbe ali dela stavbe se spremeni, če se je spremenila oblika stavbe ali dela stavbe ali, če se je površina, vpisana v kataster stavb, določila z večjo natančnostjo.
90. člen
(sprememba dejanske rabe)
(1) Dejanska raba dela stavbe se spremeni, če se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in stanovanjsko področje, spremeni dejanska raba dela stavbe.
(2) Dejanska raba stavbe se spremeni, če se zaradi spremembe dejanske rabe delov stavbe spremeni pretežna raba stavbe.
91. člen
(sprememba številke stanovanj ali poslovnih prostorov)
(1) Številke stanovanj ali poslovnih prostorov se na zahtevo vseh lastnikov stavbe ali upravnika stavbe lahko spremenijo, če je to potrebno zaradi boljše preglednosti in urejenosti označitve stanovanj ali poslovnih prostorov v stavbi.
(2) Številka stanovanja ali poslovnega prostora se lahko spremeni tudi zaradi spremembe lastništva dela stavbe, ki pripada posameznemu stanovanju ali poslovnemu prostoru. Zahtevo za spremembo številke stanovanja ali poslovnega prostora lahko v tem primeru vloži lastnik posameznega dela stavbe.
(3) Način sprememb številk stanovanj ali poslovnih prostorov podrobneje določi vlada.
92. člen
(združitev in delitev stavbe ali dela stavbe)
(1) Dve ali več stavb istega lastnika se lahko združi v novo stavbo. Dva dela stavbe ali več delov stavb istega lastnika se lahko združi v nov del stavbe.
(2) Stavba, del stavbe ali več delov stavbe istega lastnika se lahko razdeli, tako da iz njih nastanejo nove stavbe ali novi deli stavbe.
93. člen
(vpis novega dela stavbe)
Če se na stavbi, ki je vpisana v katastru stavb, zgradi en ali več novih delov stavb, se ti deli vpišejo v kataster stavb po postopku, ki je določen za vpis delov stavbe v kataster stavb ob vpisu stavbe v kataster stavb.
94. člen
(izbris stavbe ali dela stavbe)
(1) Če se stavba poruši oziroma odstrani, se izbriše iz katastra stavb. Če je njen del fizično odstranjen, se ta del izbriše iz katastra stavb.
(2) Izbris stavbe ali dela stavbe se opravi na zahtevo lastnika parcele, na kateri je stala stavba, lastnika stavbe ali dela stavbe, državnega organa, lokalne skupnosti ali po uradni dolžnosti. Obvezna sestavina zahteve za izbris stavbe iz katastra stavb je navedba razloga za izbris stavbe ali dela stavbe iz katastra stavb. Geodetska uprava lahko z ugotovitvijo dejanskega stanja preveri navedbe vlagatelja zahteve.
(3) Ob zahtevi za izbris stavbe iz katastra stavb mora vlagatelj vložiti tudi zahtevo za izbris podatkov o zemljišču pod stavbo v skladu z drugim odstavkom 63. člena tega zakona, če ima stavba hišno številko, pa tudi zahtevo za ukinitev hišne številke v registru prostorskih enot.
(4) Če zahteva za izbris stavbe iz katastra stavb ni utemeljena, jo geodetska uprava z odločbo zavrne.
95. člen
(preizkus in odločanje o vpisu sprememb podatkov katastra stavb)
(1) Geodetska uprava po prejemu zahteve za spremembo podatkov katastra stavb preizkusi, ali elaborat spremembe podatkov katastra stavb vsebuje vse predpisane sestavine, in ali podatki omogočajo vpis sprememb podatkov v kataster stavb.
(2) Če elaborat spremembe podatkov katastra stavb ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava pozove vlagatelja zahteve za spremembo podatkov katastra stavb, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat. Če vlagatelj elaborata v določenem roku ne dopolni, geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb.
(3) Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb tudi, če:
1. je ni vložila upravičena oseba;
2. stavba ni evidentirana v katastru stavb;
3. je v teku postopek vpisa sprememb podatkov katastra stavb ali sodni spor glede sprememb podatkov katastra stavb.
(4) Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb, če:
1. elaborata spremembe podatkov katastra stavb ni izdelalo geodetsko podjetje ali projektant;
2. podatki ne omogočajo vpisa sprememb podatkov v kataster stavb;
3. je elaborat spremembe podatkov katastra stavb kot odgovorna oseba podpisala oseba, ki ne izpolnjujejo pogojev za odgovornega geodeta geodetske storitve oziroma odgovornega projektanta;
4. niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji za izdajo odločbe o vpisu spremembe podatkov katastra stavb.
(5) Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat spremembe podatkov katastra stavb izpolnjuje vse pogoje iz tega člena, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o vpisu spremembe podatkov katastra stavb. V izreku odločbe o vpisu spremembe podatkov katastra stavb se navedejo podatki katastra stavb, tako da je prikazana povezava med njihovim starim in novim stanjem oziroma tako, da je mogoče nedvoumno razbrati spremembo podatkov katastra stavb. Odločba se vroči vlagatelju zahtevka in lastniku stavbe ali dela stavbe. O spremembi podatkov katastra stavb se obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
IX. REGISTER NEPREMIČNIN
96. člen
(register nepremičnin)
(1) Register nepremičnin je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi.
(2) V registru nepremičnin se določijo nepremičnine iz 2. člena tega zakona in evidentirajo podatki o dejanskem stanju teh nepremičnin.
97. člen
(določitev nepremičnin)
(1) Če na parceli ni stavbe, se kot nepremičnina določi parcela.
(2) Če je na parceli, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, ena ali več stavb z enim delom ali stavba z dvema deloma ali več deli stavb in stavba ni v etažni lastnini, se kot nepremičnina določi parcela s stavbo.
(3) Če je na parceli, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, stavba z dvema deloma ali več deli stavb in je stavba v etažni lastnini, se kot nepremičnine določijo deli stavb s pripadajočimi skupnimi deli.
(4) Če je parcela, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, obremenjena s stavbno pravico, se med obstojem stavbe kot samostojni nepremičnini določita parcela, na kateri je zgrajena stavba, ki je obremenjena s stavbno pravico, in stavba, ki jo ima v lasti imetnik stavbne pravice.
(5) Če stoji stavba na več parcelah različnih lastnikov, se kot samostojne nepremičnine določijo parcele, na katerih je zgrajena stavba, in stavba brez zemljišča.
(6) Ob določitvi nepremičnine geodetska uprava določi identifikacijsko številko nepremičnine. Identifikacijska številka nepremičnine je določena s parcelno številko, s parcelno številko in številko stavbe ali s številko dela stavbe.
98. člen
(podatki o nepremičninah)
(1) Podatki o nepremičninah, ki se evidentirajo v registru nepremičnin, so:
1. identifikacijska številka nepremičnine;
2. lastnik nepremičnine;
3. uporabnik nepremičnine;
4. najemnik nepremičnine;
5. upravljavec nepremičnine;
6. lega in oblika nepremičnine;
7. površina nepremičnine;
8. dejanska raba nepremičnine;
9. boniteta zemljišča;
10. številka stanovanja ali poslovnega prostora;
11. drugi podatki o nepremičninah, pridobljeni z vprašalnikom iz 103. člena tega zakona, in podatki, ki jih določa drug predpis.
(2) Za lastnika, uporabnika, najemnika in upravljavca nepremičnine se v registru nepremičnin, če gre za fizično osebo, vodijo podatki o njenem osebnem imenu in enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), če gre za pravno ali fizično osebo, ki samostojno opravlja dejavnost, pa identifikacijska številka iz poslovnega registra.
(3) Podrobnejšo metodologijo pridobivanja, obdelave in izkazovanja podatkov o nepremičninah iz prvega odstavka tega člena in vsebino obrazca vprašalnika iz 103. člena tega zakona geodetska uprava objavi na svojih spletnih straneh.
99. člen
(lastnik, uporabnik in najemnik nepremičnine)
(1) Kot podatek o lastniku nepremičnine se v registru nepremičnin evidentira podatek o lastniku parcele iz zemljiškega katastra, ali podatek o lastniku stavbe ali dela stavbe iz katastra stavb.
(2) Če v katastru stavb oziroma v zemljiškem katastru ni evidentiranega podatka o lastniku stavbe ali dela stavbe oziroma lastniku parcele, če sta podatek o lastniku parcele iz zemljiškega katastra in podatek o lastniku stavbe ali dela stavbe iz katastra stavb različna, ali če je lastnik parcele iz zemljiškega katastra ali lastnik stavbe ali dela stavbe iz katastra stavb neznan, ali je neznano njegovo bivališče, lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti kot podatek o lastniku nepremičnine v registru nepremičnin evidentira podatek iz javnih ali drugih zbirk podatkov oziroma na podlagi terenskega ogleda.
(3) V registru nepremičnin se lahko kot podatek o novem lastniku nepremičnine evidentira podatek o osebi, ki geodetski upravi sporoči, da je pridobitelj, ali da je v evidenci trga nepremičnin vpisana kot kupec nepremičnine, oziroma podatek o osebi, ki je sklenila pravni posel, na podlagi katerega je pridobila pravico, da se vpiše v zemljiško knjigo, če se izkaže s pravno listino, ki nedvoumno izkazuje pravico do pridobitve lastninske pravice na nepremičnini.
(4) Kot podatek o uporabniku nepremičnine se v registru nepremičnin evidentirajo podatki o fizičnih in pravnih osebah, ki imajo na nepremičnini prijavljeno prebivališče oziroma sedež podjetja.
(5) Kot podatek o najemniku nepremičnine se v registru nepremičnin evidentirajo podatki o fizičnih in pravnih osebah, ki so v evidenci trga nepremičnin evidentirani kot najemniki nepremičnin.
100. člen
(pridobivanje podatkov o nepremičninah)
(1) V register nepremičnin se prevzemajo podatki iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, registra prostorskih enot, centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra Slovenije, iz zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz javnih in drugih zbirk podatkov.
(2) Upravljavci zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka morajo geodetski upravi omogočiti prevzem podatkov iz 98. člena tega zakona brezplačno.
(3) Če geodetska uprava ugotovi, da podatki o nepremičninah, evidentirani v registru nepremičnin, ne ustrezajo dejanskemu stanju, jih lahko pridobi z metodami in tehnikami inventarizacije prostora. Če je treba pridobiti druge podatke o nepremičninah, ki jih določa drug predpis, jih lahko pridobi z vprašalniki iz 103. člena tega zakona, ali z metodami in tehnikami inventarizacije prostora.
(4) Metode in tehnike inventarizacije prostora so terenski ogledi, geodetske izmere in interpretacija strokovnih geodetskih podlag.
101. člen
(terenski ogled in geodetska izmera)
(1) Terenski ogled je zajemanje opisnih podatkov o nepremičninah na podlagi ogleda.
(2) Geodetska izmera je zajemanje merskih in opisnih podatkov o nepremičninah z merskimi metodami in instrumenti.
(3) Pri terenskem ogledu in geodetski izmeri iz prejšnjih odstavkov tega člena se upoštevajo predpisi, ki urejajo varovanje zasebne lastnine.
102. člen
(interpretacija strokovnih geodetskih podlag)
(1) Strokovne geodetske podlage so podatki daljinskega zaznavanja, podatki topografsko-kartografskega sistema in podatki osnovnega geodetskega sistema.
(2) Strokovne geodetske podlage se vzdržujejo v skladu z letnim programom dela državne geodetske službe.
103. člen
(vprašalnik)
(1) Podatke o nepremičninah lahko geodetska uprava zbira z vprašalnikom pri lastniku, uporabniku ali najemniku nepremičnine ali upravniku stavbe. V primeru solastnine ali skupne lastnine lahko z vprašalniki pridobiva podatke o nepremičnini od katerega koli skupnega lastnika ali solastnika nepremičnine.
(2) Lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine ali upravnik stavbe mora geodetski upravi najpozneje v 30 dneh od dneva prejema vprašalnika poslati pravilne in popolne podatke o nepremičnini.
(3) Če lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine ali upravnik stavbe v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje izpolnjenega vprašalnika ali je poslal nepopolno izpolnjen vprašalnik, lahko geodetska uprava v registru nepremičnin evidentira podatke o nepremičninah z metodami in tehnikami inventarizacije prostora. O tem obvesti lastnika, uporabnika ali najemnika nepremičnine oziroma upravnika stavbe ter predlaga prekrškovnemu organu, da ravna v skladu s 129. členom tega zakona.
(4) Če v katastru stavb niso vpisani vsi podatki iz 73. člena tega zakona ali če ti podatki ne odražajo dejanskega stanja stavb in delov stavb v naravi, se ti podatki lahko zbirajo z vprašalnikom. Z vprašalnikom se lahko pridobi podatke za stanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe.
(5) Z vprašalnikom se za stanovanjske stavbe zberejo naslednji podatki: lastnik, najemnik, upravnik, številka etaže, številka nadstropja, leto zgraditve, vrsta ogrevanja, priključki za vodovod, kanalizacijo, elektriko, plin, telefon, kabelsko omrežje, ali druga omrežja, dvigalo, številka stanovanja, vrsta najema, naslov dela stavbe, število sob, kuhinja, kopalnica, stranišče, vrsta garaže, vrsta stanovanja, počitniška raba stanovanja, obstoj klima naprav, vrsta stavbe, neto tlorisna površina, uporabna površina, površina po namenu, dejanska raba, lega v stavbi, številka pritlične etaže, število etaž, material nosilne konstrukcije, število sob izključno za opravljanje dejavnosti, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja. Za nestanovanjske stavbe pa se z vprašalnikom poleg podatkov iz prejšnjega stavka zberejo še naslednji podatki: leto obnove strehe, leto obnove fasade, leto obnove oken, leto obnove instalacij, material nosilne konstrukcije stavbe, številka poslovnega prostora, število sob za opravljanje dejavnosti, način temeljenja, raster med nosilnimi elementi, svetla višina, industrijski tok za moč, računalniška mreža, atrij, izložbeno okno, vhod iz ulice, tehnološki plin, komprimirani zrak, dodatne izolacije, specialna kanalizacija, neto tlorisna površina, uporabna površina, dejanska raba, lega v stavbi, število etaž, številka pritlične etaže, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja.
(6) Podatki o nepremičninah, pridobljeni z vprašalnikom, se uporabijo samo za namene vzpostavitve in vodenja registra nepremičnin.
(7) Geodetska uprava hrani vprašalnike pet let po evidentiranju spremembe podatkov o nepremičninah v register nepremičnin. Vprašalniki se hranijo v elektronski obliki.
(8) Lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine ali upravnik stavbe lahko predlaga spremembo podatkov o nepremičninah v registru nepremičnin, ki se zbirajo z vprašalnikom.
X. EVIDENCA DRŽAVNE MEJE
104. člen
(način vodenja)
(1) Geodetska uprava vodi evidenco državne meje.
(2) Državna meja se evidentira s točkami v državnem koordinatnem sistemu.
(3) Državna meja se evidentira na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb.
(4) Vsebino in način vodenja evidence državne meje podrobneje določi minister.
105. člen
(sprememba državne meje)
(1) Če se državna meja spremeni, tako da zemljišča ali stavbe na določenem območju preidejo v državno ozemlje Republike Slovenije, se zemljišča ali stavbe na zahtevo lastnika ali po uradni dolžnosti vpišejo kot nove zemljiške parcele v zemljiški kataster, stavbe pa v kataster stavb, in sicer v eni ali več katastrskih občinah, kjer ta zemljišča ali stavbe ležijo. O tem se obvesti lastnika zemljiške parcele in lastnika stavbe. Del meje parcele, ki poteka po državni meji, se vpiše v zemljiški kataster kot urejena meja. O tako evidentirani meji izda geodetska uprava odločbo v skladu s 40. členom tega zakona. O vpisu stavbe v kataster stavb izda geodetska uprava sklep v skladu s petim odstavkom 84. člena tega zakona.
(2) Če v primeru iz prejšnjega odstavka zemljišča ali stavbe ležijo v dveh ali v več naseljih oziroma v dveh ali v več katastrskih občinah, vlada določi, kateremu območju naselja pripadajo posamezne parcele in stavbe, minister pa o tem, kateri katastrski občini pripadajo posamezne parcele in stavbe, če to ni določeno z zakonom oziroma z ratificirano mednarodno pogodbo.
(3) Če se državna meja spremeni, tako da na določenem območju zemljišča ali stavbe preidejo iz državnega ozemlja Republike Slovenije, se parcele in stavbe izbrišejo iz zemljiškega katastra in katastra stavb. Če zemljišča ali stavbe, ki preidejo v državno ozemlje druge države, zajemajo le dele parcel, se po uradni dolžnosti ali na zahtevo lastnika vpišejo novi podatki o mejah in površini parcel. O tem se obvesti lastnika. Del meje parcele, ki poteka po državni meji, se vpiše v zemljiški kataster kot urejena meja. O tako evidentirani meji izda geodetska uprava odločbo v skladu s 40. členom tega zakona. O izbrisu stavbe iz katastra stavb izda geodetska uprava odločbo v skladu s petim odstavkom 95. člena tega zakona.
106. člen
(označevanje državne meje)
(1) Državno mejo označi, vzdržuje in obnavlja geodetska uprava v skladu z ratificirano mednarodno pogodbo.
(2) Oznake državne meje je prepovedano poškodovati, zasuti ali odstraniti. Odstrani jih lahko samo geodetska uprava v skladu z ratificirano mednarodno pogodbo.
107. člen
(postopek ureditve meje parcele ob državni meji)
(1) Del meje med parcelo, ki leži ob državni meji, in parcelo na ozemlju druge države, je določen z državno mejo. Del meje se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški kataster kot urejena meja.
(2) Del meje iz prejšnjega odstavka se v naravi označi na način, določen z ratificirano mednarodno pogodbo.
(3) Če ratificirana mednarodna pogodba prepoveduje postavljanje mejnikov na oziroma ob državni meji, se meja parcele označi na način, ki ga določi minister.
108. člen
(podatek o poteku državne meje v naravi)
Geodetska uprava na zahtevo državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki izkažejo interes, pokaže potek državne meje v naravi.
XI. REGISTER PROSTORSKIH ENOT
109. člen
(predmet evidentiranja)
(1) V registru prostorskih enot se evidentirajo katastrske občine, naselja, samoupravne lokalne skupnosti, poštni okoliši, območja volišč in druge prostorske enote, ki jih določi minister.
(2) V registru prostorskih enot se poleg prostorskih enot iz prejšnjega odstavka evidentirajo ulice in hišne številke.
110. člen
(podatki)
(1) V register prostorskih enot se vpisujejo naslednji podatki o prostorskih enotah:
1. vrsta;
2. identifikacijska številka;
3. ime, kadar je določeno;
4. meje in površina.
(2) V register prostorskih enot se vpisujejo naslednji podatki o ulicah:
1. ime;
2. identifikacijska številka;
3. lega.
(3) V register prostorskih enot se vpisujejo tudi:
1. hišna številka stavbe;
2. lega stavbe s hišno številko.
(4) V registru prostorskih enot se vodijo tudi podatki o povezavi s katastrom stavb.
111. člen
(podlaga za evidentiranje)
(1) Katastrske občine, naselja, ulice, hišne številke, poštni okoliši in območja volišč se evidentirajo na podlagi akta pristojnega organa.
(2) Imena in območja samoupravnih lokalnih skupnosti se evidentirajo v skladu z zakonom.
(3) Identifikacijske številke prostorskih enot določa geodetska uprava.
112. člen
(meje samoupravne lokalne skupnosti)
(1) Samoupravne lokalne skupnosti lahko zahtevajo ureditev meje med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in vpis urejene meje v register prostorskih enot. Zahtevo vložijo vse prizadete samoupravne lokalne skupnosti skupaj.
(2) Zahtevi za ureditev meje med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi v register prostorskih enot je treba priložiti elaborat, ki ga izdela geodetsko podjetje. Elaborat vsebuje prikaz meje, kakor je evidentirana v registru prostorskih enot in so jo sporazumno pokazali pooblaščeni predstavniki samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3) Če zahtevi za ureditev meje med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi ni priložen pravilno sestavljen elaborat, ki omogoča evidentiranje v registru prostorskih enot, in če zahteve niso vložile vse prizadete samoupravne lokalne skupnosti oziroma, če ni izkazano, da obstaja soglasje med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi glede poteka meje, geodetska uprava pozove vlagatelje, da zahtevo v določenem roku ustrezno dopolnijo. Če tega ne storijo, jo geodetska uprava s sklepom zavrže.
(4) Geodetska uprava o ureditvi meje med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi ne izda posebne odločbe, temveč le vpiše urejeno mejo v register prostorskih enot in o vpisu obvesti prizadete samoupravne lokalne skupnosti ter organ, pristojen za izvajanje državne statistike.
(5) V sporu o mejah samoupravnih lokalnih skupnosti odloča Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: upravno sodišče). Postopek pred upravnim sodiščem na podlagi tega člena se lahko začne ne glede na to, ali je bila meja že urejena.
113. člen
(vsebina in način vodenja registra prostorskih enot)
(1) Vsebino, način vodenja in evidentiranja vpisov in sprememb vpisov v register prostorskih enot podrobneje določi minister.
(2) Geodetska uprava objavi podatke o imenih in šifrah prostorskih enot na svojih spletnih straneh.
XII. IZDAJANJE PODATKOV
114. člen
(javnost)
(1) Zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot so javne evidence.
(2) Vsakdo ima pravico vpogledati v podatke in pridobiti podatke iz javnih evidenc iz prejšnjega odstavka o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini, ki so ob vpogledu vpisani kot zadnji vpisani podatki, pri čemer pa lahko glede lastnika pridobi le podatke o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva.
(3) Vsakdo ima pravico vpogledati v podatke in pridobiti zbirne podatke o tem, pri katerih parcelah, stavbah in delih stavb je vpisan kot lastnik. Pravico vpogledati v podatke in pridobiti zbirne podatke o lastništvu parcel, stavb in delov stavb imajo tudi državni organi in notarji za izvajanje uradnih nalog, geodetska podjetja z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev pa za namene izvajanja geodetskih storitev po predpisih, ki urejajo geodetsko dejavnost in evidentiranje nepremičnin. Druge osebe lahko vpogledujejo v podatke in pridobijo zbirne podatke o lastništvu parcel, stavb in delov stavb, če tako določa zakon.
(4) Vpogled v podatke o zemljiščih, evidentiranih v zemljiškem katastru, o stavbah in delih stavb, evidentiranih v katastru stavb in o nepremičninah, evidentiranih v registru nepremičnin, je brezplačen.
115. člen
(potrdila)
(1) Vsakdo ima pravico pridobiti potrdilo o zadnjih vpisanih podatkih zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot kot izpis ali izris.
(2) Za izdajanje potrdil iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Minister podrobneje določi vrste potrdil iz zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot, podatke, ki jih ta potrdila vsebujejo, ter način njihovega prikaza.
(4) Potrdila o podatkih zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot lahko poleg geodetske uprave izdajajo tudi drugi državni organi, notarji in geodetska podjetja, ki imajo dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. Tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati subjekti iz prejšnjega stavka, predpiše minister.
116. člen
(izdajanje podatkov proti plačilu)
(1) Podatki o zemljiščih, evidentiranih v zemljiškem katastru, o stavbah in delih stavb, evidentiranih v katastru stavb, in o nepremičninah, evidentiranih v registru nepremičnin, so za lastnika teh zemljišč, stavbe ali delov stavbe oziroma nepremičnin brezplačni.
(2) Za namene ponovne uporabe podatkov iz zemljiškega katastra, katastra stavb, registra nepremičnin, evidence državne meje in registra prostorskih enot, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, se podatki izdajo proti plačilu v skladu z določbami predpisov, ki urejajo informacije javnega značaja.
(3) Izdajanje podatkov proti plačilu v skladu s prejšnjim odstavkom je lastna dejavnost geodetske uprave. Geodetska uprava lahko prihodke iz naslova lastne dejavnosti uporabi za vodenje in vzdrževanje zbirk podatkov, iz katerih se izdajajo podatki proti plačilu, in za izdajanje podatkov.
117. člen
(distribucijsko okolje)
Geodetska uprava za izdajanje in povezovanje podatkov za potrebe izvajanja nalog organov državne uprave, javnih agencij, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih pooblastil in drugih uporabnikov vzpostavi računalniško distribucijsko okolje v okviru centralne informacijske komunikacijske infrastrukture. V distribucijskem okolju zagotavlja podatke iz evidenc, ki jih vodi po tem zakonu, lahko pa tudi podatke, ki jih pridobi v skladu z zakonom iz drugih zbirk podatkov, in dodatno obdelane ali povezane podatke.
118. člen
(čas in dokončnost podatkov)
(1) Na izpisih, izrisih oziroma dokumentih, ki vsebujejo izdane podatke, mora biti naveden čas, na katerega se podatki nanašajo, oziroma datum stanja zbirke podatkov.
(2) V zemljiški knjigi, v pravnem prometu, pri urejanju prostora in v vseh drugih primerih uporabe podatkov iz zemljiškega katastra, katastra stavb, registra nepremičnin, registra prostorskih enot in evidence državne meje, je treba obvezno navesti čas, na katerega se podatki nanašajo, oziroma datum stanja zbirke podatkov.
119. člen
(podatki za uradno uporabo)
Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil lahko iz zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin pridobijo podatek o enotni matični številki občana, če tako določa zakon.
120. člen
(računalniška povezava)
(1) Ko geodetska uprava vzpostavi tehnično možnost, imajo državni organi, organi lokalnih samoupravnih skupnosti, notarji in geodetska podjetja z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev pravico, da z neposredno računalniško povezavo pridobivajo podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb, registra nepremičnin oziroma registra prostorskih enot. Pogoje in način računalniškega dostopa ter tarifo določi minister.
(2) Če tako določa zakon, imajo pravico iz prejšnjega odstavka tudi nosilci javnih pooblastil in drugi.
XIII. DOLŽNOSTI LASTNIKOV
121. člen
(dopustitev dostopa)
(1) Lastniki oziroma uporabniki zemljišč in lastniki oziroma uporabniki stavb in delov stavb so dolžni geodetu, ki se izkaže z geodetsko izkaznico, kmetijskemu ali gozdarskemu strokovnjaku, ki se izkaže s pooblastilom za bonitiranje, ocenjevanje in katastrsko klasifikacijo zemljišč, projektantu, uslužbencu geodetske uprave ali osebi, ki ima pooblastilo geodetske uprave, geodetskega podjetja ali projektanta, dopustiti dostop na zemljišče in vstop v skupne dele stavbe, če je to potrebno zaradi izvajanja geodetskih storitev oziroma nalog geodetske službe skladno s tem zakonom, oziroma drugih nalog, ki jih določajo predpisi, ter mu dopustiti izvajanje meritev in opazovanj.
(2) Če pri opravljanju del iz prejšnjega odstavka nastane škoda, ima oškodovana oseba pravico do odškodnine po pravilih civilnega prava.
122. člen
(odškodnina)
(1) Zaradi postavitve mejnikov lastnik ali druga oseba ne more uveljavljati odškodnine, razen če je postavitev mejnika možna le na način, ki povzroči lastniku občutnejšo škodo.
(2) Pri izvajanju meritev lahko geodet odstrani veje, drevesa in druge ovire, če je to neizogibno potrebno za izvedbo meritev, če škoda, ki nastane lastniku, ni nesorazmerna s pomembnostjo meritev in če odstranitve ne prepovedujejo posebni predpisi. V tem primeru lahko prizadeti lastnik od države zahteva povrnitev dejanske škode.
(3) O sporu o odškodnini na podlagi tega člena odloča stvarno pristojno sodišče.
123. člen
(postavitev, prestavitev, odstranitev in varovanje mejnikov)
(1) Postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov lahko izvede geodetsko podjetje, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko mejnike odstranijo tudi lastniki sosednjih zemljišč sami, če se tako dogovorijo.
(3) Zasutje ali kakršno koli poškodovanje mejnikov je prepovedano. Prepovedana je tudi postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov v nasprotju s prvim in prejšnjim odstavkom tega člena.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
124. člen
(prekrški v zvezi z oznako državne meje, izvajanjem meritev in opazovanj in z mejniki)
(1) Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, ki:
1. poškoduje, zasuje oziroma odstrani oznako državne meje (drugi odstavek 106. člena);
2. osebam iz prvega odstavka 121. člena tega zakona prepreči dostop na zemljišče ali do skupnih delov stavbe, ali jim ne dopusti izvajanje meritev in opazovanj;
3. postavi, odstrani, prestavi, zasuje ali kakorkoli poškoduje mejnike (tretji odstavek 123. člena).
(2) Z globo od 10.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 10.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
125. člen
(prekrški zaradi neoznačitve stanovanjskih enot in poslovnih prostorov pred razgrnitvijo)
(1) Z globo od 100.000 do 600.000 tolarjev se za prekršek kaznuje lastnik stavbe, ki je samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, oziroma upravnik stavbe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če pred izvedbo razgrnitve podatkov o stavbah ali delih stavb v skladu s 153. členom tega zakona ne označi stanovanjskih enot in poslovnih prostorov.
(2) Z globo od 10.000 do 400.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 10.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje lastnik stavbe, ki je fizična oseba, oziroma upravnik stavbe, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
126. člen
(prekrški zaradi neposredovanja podatkov o stavbah in delih stavb oziroma podatkov o številki stanovanja ob razgrnitvi)
(1) Z globo od 100.000 do 600.000 tolarjev se za prekršek kaznuje lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma uporabnik stavbe ali dela stavbe iz prvega in drugega odstavka 154. člena tega zakona oziroma upravnik stavbe iz petega odstavka 156. člena tega zakona, ki je samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, če:
1. v roku iz tretjega odstavka 156. člena tega zakona ne posreduje podatkov o stavbi ali delu stavbe ali posreduje nepopolne podatke o stavbi ali delu stavbe;
2. popisovalcu ne da podatkov o številki stanovanja za vse posameznike, ki imajo v njem prijavljeno stalno ali začasno prebivališče;
3. v roku iz tretjega odstavka 156. člena tega zakona posreduje napačne podatke o stavbi ali delu stavbe;
4. popisovalcu posreduje napačne podatke o številki stanovanja za vse posameznike, ki imajo v njem prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
(2) Z globo od 10.000 do 400.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 10.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma uporabnik stavbe ali dela stavbe iz prvega in drugega odstavka 154. člena tega zakona, ki je fizična oseba, oziroma upravnik stavbe iz petega odstavka 156. člena tega zakona, ki ni samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
127. člen
(prekrški zaradi neevidentiranja stavbe ali dela stavbe v katastru stavb)
(1) Z globo od 100.000 do 1.200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje investitor gradnje, ki je samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, če v roku ne prijavi popolne in pravilne podatke o stavbi ali delu stavbe v katastru stavb (osmi odstavek 81. člena).
(2) Z globo od 10.000 do 800.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 10.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje investitor gradnje, ki je fizična oseba, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
128. člen
(prekrški zaradi neevidentiranja sprememb na stavbi ali delu stavbe)
(1) Z globo od 100.000 do 600.000 tolarjev se za prekršek kaznuje lastnik stavbe ali dela stavbe ali imetnik stavbne pravice, ki je samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, oziroma upravnik stavbe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če v roku iz sedmega odstavka 87. člena tega zakona ne vloži zahteve za spremembo podatkov katastra stavb.
(2) Z globo od 10.000 do 400.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo do 150.000 tolarjev se kaznuje lastnik stavbe ali dela stavbe ali imetnik stavbne pravice, ki je fizična oseba, oziroma upravnik stavbe, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
129. člen
(prekrški v zvezi s posredovanjem vprašalnika)
(1) Z globo od 100.000 do 600.000 tolarjev se za prekršek kaznuje lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine oziroma upravnik stavbe, ki je samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, če v roku iz drugega odstavka 103. člena tega zakona ne posreduje vprašalnika za zajem podatkov o nepremičninah iz petega odstavka 103. člena tega zakona, s pravilnimi in popolnimi podatki o nepremičnini.
(2) Z globo od 10.000 do 400.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 10.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik oziroma upravnik stavbe, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
130. člen
(prekrški popisovalca)
Z globo od 10.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje popisovalec, če v popisni obrazec ne vnese podatkov kot mu jih posreduje lastnik stavbe ali dela stavbe ali če vnese napačne podatke.
131. člen
(nadzor in prekrškovni organ)
Nadzor na izvajanjem določb tega zakona izvaja inšpektor, pristojen za nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja geodetske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: inšpektor). Inšpektor odloča o prekrških za kršitve tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
XV. PREHODNE DOLOČBE
132. člen
(obveščanje sodišča, ki vodi zemljiško knjigo)
(1) Do vzpostavitve računalniške povezave med podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in podatki zemljiške knjige, mora geodetska uprava sproti obveščati sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, o spremembi podatkov o parcelnih številkah, površinah zemljišč, vrstah rabe, zemljiščih pod stavbo oziroma o številkah stavbe ali številkah delov stavbe, dejanskih rabah in njihovih površinah, ki se vodijo v zemljiški knjigi.
(2) Sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, mora na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka sproti vpisovati spremenjene podatke zemljiškega katastra oziroma katastra stavb.
133. člen
(vpisovanje zemljiškoknjižnega vložka in podvložka)
(1) Do vzpostavitve računalniške povezave med podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in podatki zemljiške knjige, geodetska uprava, na podlagi obvestila zemljiške knjige, vpisuje številke zemljiškoknjižnega vložka in podvložka v zemljiški kataster oziroma kataster stavb.
(2) Sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, sproti obvešča geodetsko upravo o spremembah v zemljiškoknjižnih vložkih in podvložkih.
(3) Ob razdelitvi nepremičnine se pri novih nepremičninah vpiše v zemljiški kataster oziroma kataster stavb isti zemljiškoknjižni vložek oziroma podvložek, kakor je bil vpisan pri nepremičnini, ki se je delila.
134. člen
(vpisovanje lastnikov)
(1) Do vzpostavitve računalniške povezave med podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in podatki zemljiške knjige geodetska uprava vpisuje podatke o lastniku v zemljiški kataster in kataster stavb na podlagi obvestila sodišča, ki vodi zemljiško knjigo, o prenosu oziroma pridobitvi lastninske pravice.
(2) Obvestila iz prejšnjega odstavka mora sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, sproti pošiljati geodetski upravi.
(3) Geodetska uprava pošlje sodišču, ki vodi zemljiško knjigo, obvestilo iz prvega odstavka tega člena v dopolnitev, če:
1. je imetnik pravice fizična oseba in obvestilo ne vsebuje imena in priimka ter EMŠO, kakor je ta vpisana v centralni register prebivalstva;
2. je imetnik pravice pravna oseba in obvestilo ne vsebuje firme oziroma imena in matične številke pravne osebe, kakor je vpisana v poslovni register;
3. ne vsebuje identifikacijskih oznak parcel oziroma stavb in delov stavb, kakor so vpisane v zemljiškem katastru in katastru stavb.
(4) O lastniku se vpisujejo naslednji podatki:
1. za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo in EMŠO;
2. za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.
(5) Vpisuje se tudi podatek o datumu smrti fizične osebe oziroma o prenehanju pravne osebe.
(6) Prvi podatki o fizičnih in pravnih osebah se prevzamejo iz zemljiške knjige. Če EMŠO oziroma matična številka pravne osebe ni vpisana v zemljiško knjigo, se prevzame iz centralnega registra prebivalstva oziroma iz registrov pravnih oseb. Spremembe podatkov o fizičnih in pravnih osebah se prevzamejo iz centralnega registra prebivalstva oziroma iz registrov pravnih oseb ali iz zemljiške knjige.
(7) Organi, ki vodijo centralni register prebivalstva in registre pravnih oseb, so dolžni dati geodetski upravi podatke o vseh fizičnih in pravnih osebah, ki so vpisane v registre, vključno s historičnimi podatki, in sicer: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, državljanstvo in EMŠO fizične osebe, podatke o umrlih fizičnih osebah oziroma ime, naslov sedeža in matično številko pravne osebe ter podatke o prenehanju pravnih oseb. Organi iz tega odstavka so dolžni omogočiti geodetski upravi neposredno računalniško povezavo s centralnim registrom prebivalstva oziroma registri pravnih oseb. Povezava mora biti tehnično izvedena tako, da omogoča geodetski upravi vpogled v podatke in iskanje podatkov o posameznih fizičnih in pravnih osebah. Omogočen mora biti tudi vpogled v historične podatke.
(8) Organ, ki vodi centralni register prebivalstva, mora za fizično osebo, ki na območju Republike Slovenije nima prijavljenega stalnega oziroma začasnega prebivališča, na zahtevo geodetske uprave določiti EMŠO, če je ta potrebna za vpis lastnika ali uporabnika v kataster stavb, ali zaradi ureditve podatkov za že vpisane lastnike ali uporabnike v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin, kadar pravilna EMŠO še ni vpisana.
(9) Organ, ki vodi poslovni register, mora za pravno osebo, ki nima določene matične številke pravne osebe, na zahtevo geodetske uprave, določiti to številko, če je pravna oseba že vpisana kot lastnik v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin.
135. člen
(prevzem vpisa stavb)
(1) Geodetska uprava, v skladu z letnim programom dela državne geodetske službe, v kataster stavb po uradni dolžnosti vpiše stavbe in dele stavb, ki so že vpisani v zemljiško knjigo. V ta namen prevzame od zemljiške knjige obstoječe etažne načrte. Če ugotovi, da je etažni načrt nepopoln, da ga ni, oziroma da niso zagotovljeni vsi za vpis potrebni podatki, po uradni dolžnosti zagotovi njegovo izdelavo oziroma dopolnitev. Lastnika oziroma lastnike lahko povabi na zaslišanje, če je to potrebno za razjasnitev dejstev, pomembnih za vpis. Manjkajoče podatke lahko pridobi tudi od upravnika stavbe.
(2) Ob vpisu geodetska uprava določi stavbi in delom stavbe identifikacijske številke ter o tem obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, in lastnike. V obvestilu navede površino dela stavbe, podatke o povezavi z registrom prostorskih enot, zemljiškim katastrom in številko stanovanja oziroma številko poslovnega prostora ali bivalne enote.
(3) Če je vložena zahteva za spremembo podatkov katastra stavb, v katastru stavb, v katerem so vpisani podatki na podlagi prvega odstavka tega člena, pa niso vpisani vsi podatki iz 73. člena tega zakona, mora elaborat spremembe podatkov katastra stavb vsebovati podatke za vsaj tisto etažo, v kateri se spreminjajo deli stavb, ter tiste podatke o stavbi iz elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, ki so se spremenili zaradi spremembe dela stavbe.
136. člen
(meje, urejene po dosedanjih predpisih)
(1) Meje, ki so bile urejene v mejnem ugotovitvenem postopku, postopku izdelave zemljiškega katastra (nove izmere), ali v postopku prenosa mej v naravo po podatkih zemljiškega katastra na podlagi Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86 in 52/00 – ZENDMPE) ali določene v postopku komasacije na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo), se štejejo za urejene, če so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo, in če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kakršne so bile v postopku označene z mejniki.
(2) Če so bile v postopkih iz prejšnjega odstavka meje urejene s predpisano natančnostjo, iz zapisnika pa ni jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej, se lahko evidentira ureditev meje po tem zakonu, pri čemer vlagatelju zahteve ni treba predložiti elaborata ureditve meje, ampak se lahko v zahtevi sklicuje na zadnje vpisane podatke v zemljiškem katastru.
(3) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za meje, ki so bile urejene v postopkih pred uveljavitvijo Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86 in 52/00 – ZENDMPE), ne glede na to, ali je bil med lastniki dosežen sporazum o poteku meje ali ne.
(4) Meje, določene v postopkih komasacije in parcelacije stavbnih zemljišč na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) se štejejo za urejene, če je bila o komasaciji oziroma parcelaciji izdana odločba, ki je postala pravnomočna, če so zemljiškokatastrske točke evidentirane s predpisano natančnostjo in, če so pri komasaciji urejene obodne meje, pri parcelaciji pa meja, ki se je nova meja, nastala s parcelacijo, dotika, oziroma predpisan del te meje.
(5) Geodetska uprava na zahtevo lastnika parcele ali po uradni dolžnosti ugotovi, ali se meje iz prvega in četrtega odstavka tega člena štejejo za urejene meje. Če so po njenih ugotovitvah izpolnjeni pogoji, da se meje iz prvega ali četrtega odstavka tega člena štejejo za urejene meje, jih geodetska uprava v zemljiškem katastru evidentira kot urejene meje in o tem, na zahtevo stranke, izda potrdilo. Če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji, da se meje iz prvega in četrtega odstavka tega člena štejejo za urejene meje, z odločbo zavrne zahtevo lastnika parcele kot neutemeljeno.
(6) Meje, ki so bile urejene v postopku ureditve meje na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02 – SPZ) kot dokončne meje, se štejejo za urejene meje.
137. člen
(evidentiranje nepremičnin in prostorskih enot ob državni meji, ki še ni urejena)
(1) Do ureditve državne meje z Republiko Hrvaško geodetska uprava vodi zemljiški kataster, kataster stavb in register prostorskih enot za območje, za katero je vodila zemljiški kataster in register prostorskih enot na dan 25. junija 1991.
(2) Do ureditve državne meje z Republiko Hrvaško se deli meje parcel, ki so v zemljiškem katastru evidentirane na mejah mejnih katastrskih občin, urejajo po določbah tega zakona, pri čemer sodelovanje lastnikov sosednjih parcel, ki ležijo na območju Republike Hrvaške, ni potrebno.
138. člen
(podatki o sodnih postopkih ureditve meje)
(1) Do zagotovitve možnosti vpogleda v evidenco o poteku postopkov sodne ureditve meje, mora lastnik obvestiti geodetsko upravo o začetku sodnega postopka ureditve meje. Obvestilu mora predložiti dokazilo o tem, da je vložil popolno vlogo za sodno ureditev meje. Če lastnik geodetski upravi ne predloži dokazila o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje, lahko vsakdo po načelu zaupanja šteje, da je meja, določena v upravnem postopku, urejena meja, oseba, ki je začela sodni postopek in o tem ni obvestila geodetske uprave, pa lahko zahteva vzpostavitev stanja meje v skladu s sodno odločbo le, če je takšna vzpostavitev v naravi še mogoča.
(2) Do zagotovitve možnosti vpogleda v evidenco o poteku postopkov sodne ureditve meje, morajo pristojna sodišča obvestiti geodetsko upravo o ustavitvi in o končanju sodnega postopka ureditve meje.
139. člen
(uvajanje novega koordinatnega sistema)
(1) Do določitve novega koordinatnega sistema, ki bo temeljil na evropskem referenčnem sistemu, se poleg obstoječega koordinatnega sistema in Gauss-Krügerjeve projekcije (v nadaljnjem besedilu: koordinatni sistem D48/GK) v zemljiškem katastru lahko uporablja evropski terestrični referenčni sistem z datumom 1989 in prečno Mercatorjevo projekcijo (v nadaljnjem besedilu: koordinatni sistem ETRS89/TM).
(2) Uporabniki državnega omrežja stalnih postaj globalnega navigacijskega satelitskega sistema (v nadaljnjem besedilu: omrežje stalnih postaj GNSS) lahko določajo koordinate neposredno v koordinatnem sistemu ETRS89/TM.
(3) Eno leto po vzpostavitvi omrežja stalnih postaj GNSS na območju Republike Slovenije, najpozneje pa do 1. januarja 2008, morajo biti vse spremembe in koordinate novih zemljiškokatastrskih točk določene v koordinatnem sistemu ETRS89/TM.
(4) Za zemljiškokatastrske točke, ki imajo z meritvami določene koordinate v koordinatnem sistemu ETRS89/TM, geodetska uprava vodi te koordinate in koordinate v koordinatnem sistemu D49/GK, izračunane z uporabo modela transformacij, ki ga določi in na svojih spletnih straneh objavi geodetska uprava.
(5) Minister določi pogoje ter način določanja in vodenja zemljiškokatastrskih točk v koordinatnem sistemu ETRS89/TM ter način izračuna koordinat v koordinatnem sistemu D48/GK.
(6) Do vzpostavitve tehničnih možnosti za določanje koordinat zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu v roku iz tretjega odstavka tega člena se zemljiškokatastrske točke na posameznih območjih izjemoma lahko določajo v lokalnih koordinatnih sistemih.
140. člen
(vzpostavitev bonitete zemljišč)
(1) Geodetska uprava, na podlagi podatkov vzorčnih parcel, podatkov o katastrskih kulturah in razredih kmetijskih in gozdnih zemljišč v zemljiškem katastru ter podatkov o sestojni obliki gozda iz gozdnogospodarskih načrtov, vpiše k posameznim parcelam podatek o boniteti zemljišča.
(2) Podrobnejšo metodologijo vzpostavitve bonitete zemljišč s prevedbenimi preglednicami po katastrskih okrajih iz sistema katastrske klasifikacije v boniteto zemljišč določi minister, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in gozdarstvo.
(3) Podatek o boniteti zemljišča geodetska uprava vpiše k posameznim parcelam v zemljiškem katastru najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
141. člen
(postopek nastavitve zemljiškega katastra)
(1) Geodetska uprava začne postopek nastavitve zemljiškega katastra po uradni dolžnosti in sicer za zemljišča, ki:
1. niso evidentirana v zemljiškem katastru;
2. so po obliki in legi evidentirana drugače, kakor jih dejansko uživajo lastniki v naravi.
(2) Sklep o začetku postopka nastavitve zemljiškega katastra izda geodetska uprava.
(3) Sredstva za izvedbo postopka nastavitve zemljiškega katastra zagotovi geodetska uprava v proračunu, ali jih zagotovijo drugi zainteresirani subjekti.
142. člen
(postopek nastavitve zemljiškega katastra za zemljišča, ki niso evidentirana v zemljiškem katastru)
(1) Postopek nastavitve zemljiškega katastra za zemljišča, ki niso evidentirana v zemljiškem katastru, obsega:
1. zbiranje in ugotavljanje podatkov zemljiškega katastra, razen podatka o lastniku;
2. izdelava predloga nastavitve zemljiškega katastra;
3. poziv sodišču, ki vodi zemljiško knjigo, za začetek postopka nastavitve ali dopolnitve zemljiške knjige;
4. evidentiranje predloga nastavitve zemljiškega katastra in podatkov o lastnikih na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča.
(2) Postopek se začne z objavo sklepa o nastavitvi zemljiškega katastra za zemljišča iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije in na krajevno običajen način.
(3) Sklep o nastavitvi zemljiškega katastra iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
1. v opisni obliki določeno mejo območja nastavitve zemljiškega katastra;
2. podatek o začetku postopka;
3. podatek o izvajalcu postopka;
4. poziv neznanim imetnikom pravic, da prijavijo podatke o zemljiščih in priglasijo sodelovanje v postopku nastavitve zemljiškega katastra;
5. roke za izvedbo posamezne faze postopka.
(4) Podatki zemljiškega katastra za zemljišča iz prvega odstavka tega člena se zbirajo in ugotavljajo na podlagi dokumentov obstoječih uradnih evidenc, dokumentov, ki so jih predložili lastniki oziroma uporabniki zemljišč, zaslišanj strank in podobno. Če dokumentov, iz katerih bi geodetska uprava lahko določila lego in obliko zemljišč, ni, se lega in oblika zemljišč določita na terenu, na podlagi izjav lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč. Obod območja neevidentiranih zemljišč se prevzame iz obstoječih podatkov zemljiškega katastra. Če so neevidentirana zemljišča ob državni meji, se obod prevzame iz podatkov o državni meji. Za neevidentirana zemljišča na meji z Republiko Hrvaško, kjer državna meja še ni določena, se uporabijo podatki o meji katastrske občine Republike Hrvaške na dan 25. junija 1991.
(5) Na podlagi zbranih in ugotovljenih podatkov iz prejšnjega odstavka, geodetska uprava izdela predlog nastavitve zemljiškega katastra. Obvezna priloga tega predloga je grafični prikaz evidentiranih mej parcel z vpisanimi parcelnimi številkami.
(6) Geodetska uprava pošlje sodišču, ki vodi zemljiško knjigo, poziv za začetek postopka nastavitve ali dopolnitve zemljiške knjige. Priloga poziva je predlog nastavitve zemljiškega katastra in grafični prikaz evidentiranih mej parcel z vpisanimi parcelnimi številkami.
(7) Po prejemu pravnomočnega sklepa sodišča, ki vodi zemljiško knjigo, geodetska uprava v zemljiškem katastru evidentira predlog nastavljenega zemljiškega katastra in lastnike parcel.
143. člen
(postopek nastavitve zemljiškega katastra za zemljišča, ki so po obliki in legi evidentirana drugače, kakor jih dejansko uživajo lastniki v naravi)
(1) Postopek nastavitve zemljiškega katastra se lahko izvede za zemljišča, ki so v zemljiškem katastru po obliki in legi evidentirana drugače, kakor jih dejansko uživajo lastniki v naravi, in evidentiranje podatkov zemljiškega katastra ni mogoče z izvedbo postopka urejanja meje in evidentiranja meje parcele.
(2) Postopek za zemljišča iz prejšnjega odstavka geodetska uprava začne z objavo sklepa o nastavitvi zemljiškega katastra na krajevno običajen način.
(3) Sklep o nastavitvi zemljiškega katastra iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
1. v opisni obliki določeno mejo območja nastavitve zemljiškega katastra;
2. podatek o začetku postopka;
3. podatek o izvajalcu postopka;
4. roke za izvedbo posamezne faze postopka.
(4) Poziv, da prijavijo podatke o zemljiščih in priglasijo sodelovanje v postopku nastavitve zemljiškega katastra, se znanim imetnikom pravic pošlje osebno, neznanim pa se postavi skrbnik, oziroma so pozvani z oklicem iz sedmega odstavka 11. člena tega zakona.
(5) Podatki zemljiškega katastra za zemljišča iz prvega odstavka tega člena se zbirajo in ugotavljajo na podlagi dokumentov obstoječih uradnih evidenc, dokumentov, ki so jih predložili lastniki oziroma uporabniki zemljišč, zaslišanj strank, ipd. Če dokumentov, iz katerih bi geodetska uprava lahko določila lego in obliko zemljišč, ni, se lega in oblika zemljišč določita na terenu na podlagi izjav lastnikov oziroma uporabnikov zemljišča. Obod območja nastavitve zemljiškega katastra po tem členu se prevzame iz obstoječih podatkov zemljiškega katastra.
(6) Geodetska uprava izdela predlog nastavitve zemljiškokatastrskih podatkov in izda odločbo o nastavitvi zemljiškega katastra. V izreku odločbe o nastavitvi zemljiškega katastra se navedejo parcele, ki se z nastavitvijo ukinejo, nove parcele s površinami in vrsto rabe ter podatki o lastniku. Obvezna priloga odločbe o nastavitvi zemljiškega katastra je grafični prikaz evidentiranih mej parcel z vpisanimi parcelnimi številkami.
(7) Na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka, geodetska uprava evidentira v zemljiškem katastru predlog nastavljenega zemljiškega katastra in o evidentiranih spremembah obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
144. člen
(uskladitev podatkov o parcelnih številkah)
(1) Geodetska uprava mora ob evidentiranju spremembe podatkov v zemljiškem katastru po uradni dolžnosti uskladiti podatke o parcelnih številkah, če:
1. parcela v zemljiškem katastru ni vodena kot strnjeno zemljišče oziroma je vodena v dveh ali več med seboj nepovezanih delih;
2. je parcela označena s posebno »stavbno parcelno številko«.
(2) Če parcela v zemljiškem katastru ni vodena kot strnjeno zemljišče oziroma je vodena v dveh ali več med seboj nepovezanih delih, geodetska uprava vsakemu delu določi svojo parcelno številko. Za določitev novih parcelnih številk in drugih podatkov o novih parcelah se uporabijo podatki zemljiškega katastra.
(3) Če je parcela označena s posebno »stavbno parcelno številko«, geodetska uprava to številko preoštevilči v parcelno številko v skladu s tem zakonom.
(4) Uskladitev podatkov o parcelnih številkah lahko predlaga tudi geodetsko podjetje v elaboratu iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona.
(5) Geodetska uprava o izvedeni spremembi izdela poročilo, evidentira spremembe podatkov in o tem izda potrdilo. Potrdilo se vroči lastnikom parcel in o spremembi podatkov obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
145. člen
(vpis stavbe, ki ima dele stavb vpisane po Zakonu o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 47/03))
(1) Če so posamezni deli stavbe po Zakonu o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 47/03 – uradno prečiščeno besedilo) vpisani v kataster stavb, se stavba vpiše pod pogoji in na način, ki so določeni za vpis stavbe v kataster stavb.
(2) Če je vložena zahteva za spremembo podatkov katastra stavb in so podatki v njem vpisani na podlagi zakona iz prejšnjega odstavka, mora elaborat sprememb podatkov katastra stavb vsebovati tudi podatke iz elaborata za vpis stavbe v kataster stavb.
(3) O izvedenem vpisu stavbe v kataster stavb se izda sklep ter se vroči vlagatelju zahteve in lastniku stavbe oziroma lastnikom delov stavbe.
146. člen
(vpis stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04))
(1) Če je bila stavba zgrajena pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 47/04, 93/05 – ZVMS in 111/05 – odločba US), lahko zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb vloži katera koli oseba, ki izkaže pravni interes, če gre za stavbo, ki ima več delov stavbe. Če gre za stavbo, ki ima en del stavbe, lahko zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb vloži lastnik zemljišča, na katerem stavba stoji, ali imetnik stavbne pravice.
(2) Pred vložitvijo zahteve za vpis stavbe v kataster stavb iz prejšnjega odstavka, mora geodetsko podjetje ali projektant z vsebino elaborata za vpis stavbe v kataster stavb seznaniti vlagatelja zahteve, lastnika zemljišča, na katerem stavba stoji, lastnika stavbe ali lastnike delov stavb ali imetnika stavbne pravice. To stori tako, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb objavi na oglasni deski v stavbi, ali razgrne v prostorih upravnika stavbe. Seznanitev mora trajati najmanj 15 dni. Seznanitev mora biti opravljena tako, da se upoštevajo predpisi o varstvu osebnih podatkov. Ob seznanitvi se lahko razgrnejo podatki o imenu in priimku ter naslovu stalnega prebivališča lastnika in podatek o letu rojstva.
(3) Elaborat za vpis stavbe v kataster stavb mora vsebovati izjavo geodetskega podjetja ali projektanta, da je poskrbel za seznanitev iz prejšnjega odstavka.
147. člen
(začetek vodenja registra nepremičnin)
Register nepremičnin se začne voditi najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
148. člen
(razgrnitev podatkov za vpis podatkov o stavbah in delih stavb v register nepremičnin in v kataster stavb ter za vpis številk stanovanj v register prebivalstva)
(1) Podatke o stavbah in delih stavb za vzpostavitev registra nepremičnin, podatke o stavbah v lasti enega lastnika za vpis v kataster stavb in podatke o številkah stanovanj za vpis številk stanovanj v centralni register prebivalstva in register stalnega prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: register prebivalstva) pridobi geodetska uprava z razgrnitvijo podatkov o stavbah in delih stavb, z zajemom podatkov o stavbah in delih stavb z vprašalnikom iz 103. člena tega zakona in z razgrnitvijo podatkov o posameznikih, ki imajo v stavbi s hišno številko prijavljeno stalno ali začasno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: razgrnitev).
(2) Z razgrnitvijo se zajamejo podatki o vseh stavbah v Republiki Sloveniji in podatki o posameznikih, ki imajo v stavbi s hišno številko prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
(3) Geodetska uprava mora začeti razgrnitev najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Razgrnitev in obdelava podatkov lahko trajata največ 12 mesecev. V tem času mora geodetska uprava vpisati podatke o stavbah in delih stavb v register nepremičnin in v kataster stavb ter ministrstvu, pristojnemu za vodenje registra prebivalstva, poslati podatke o številkah stanovanj za vpis številk stanovanj v register prebivalstva.
(4) Po končani razgrnitvi in obdelavi podatkov geodetska uprava poroča vladi o opravljenih nalogah in o porabljenih finančnih sredstvih.
(5) Geodetska uprava z obvestili v medijih obvešča javnost o namenu, o začetku in o trajanju razgrnitve, o načinu razgrnitve, o njenem izvajanju in, na podlagi sprejetih poročil iz prejšnjega odstavka, o opravljenih nalogah in porabljenih finančnih sredstvih.
(6) Lastniki oziroma uporabniki stavb in delov stavb so se glede na navodila in informacije o izvedbi razgrnitve dolžni nanjo pripraviti.
149. člen
(priprava, organizacija in izvedba razgrnitve in obdelave podatkov)
(1) Razgrnitev in obdelavo podatkov pripravi, organizira in izvede geodetska uprava s sodelovanjem ministrstva, pristojnega za vodenje registra prebivalstva.
(2) Posamezne naloge razgrnitve in obdelave podatkov lahko opravljajo izvajalci, izbrani po postopkih oddaje javnih naročil.
(3) Geodetska uprava je odgovorna za:
1. vodenje, organiziranje, usklajevanje in nadziranje priprav na razgrnitev in izvedbo razgrnitve;
2. določitev metodologije razgrnitve in obdelave podatkov, ki obsega predvsem pripravo metodološko-tehnoloških rešitev za pripravo podatkov, vnos in obdelavo podatkov, za arhiviranje gradiva razgrnitve, za usposabljanje popisovalcev, za organiziranje in izvajanje razgrnitve, za preverjanje kakovosti, za odpravljanje napak in za obveščanje javnosti;
3. pripravo popisnih obrazcev;
4. pripravo predloga programa razgrnitve in obdelave podatkov.
(4) Vlada najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme program razgrnitve in obdelave podatkov. V ta program se za izvedbo razgrnitve racionalno vključijo osebje, storitve in tehnična oprema javne uprave.
150. člen
(finančna sredstva za razgrnitev in obdelavo podatkov)
(1) Geodetski upravi in ministrstvu, pristojnemu za vodenje registra prebivalstva, se za razgrnitev in obdelavo podatkov zagotovijo finančna sredstva v okviru proračuna za leti 2006 in 2007.
(2) Finančna sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabijo za plačilo izvajalcev razgrnitve in obdelave podatkov, delovno uspešnost javnih uslužbencev, poplačilo dela popisovalcev, za plačilo materialnih stroškov in za nakup opreme.
(3) Nakup računalniške in druge opreme, potrebne za razgrnitev in obdelavo podatkov, lahko geodetska uprava in ministrstvo, pristojno za vodenje registra prebivalstva, izvedeta sama v skladu z določbami zakona, ki ureja javna naročila, brez upoštevanja določb Uredbe o izvedbi postopkov oddaje skupnih javnih naročil za potrebe upravnih organov (Uradni list RS, št. 111/03 in 52/05).
151. člen
(podatki o lastniku, ki se zajemajo z razgrnitvijo)
(1) V razgrnitvi se o lastnikih stavb in delov stavb zajamejo podatki, če je lastnik stavb in delov stavb fizična oseba: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva in EMŠO, in podatki, če je lastnik stavb in delov stavb pravna oseba: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.
(2) Če lastnik stavbe ali dela stavbe ni vpisan v zemljiško knjigo, se v razgrnitvi zajamejo podatki o osebi, ki izjavi, da je lastnik stavbe ali dela stavb. Če podatek o lastniku stavbe ali dela stavbe predloži druga oseba, se v popisni list vpišejo podatki o lastniku stavbe ali dela stavbe in podatki o osebi, ki je podatke o lastniku stavbe ali dela stavb predložila.
152. člen
(priprava podatkov za razgrnitev)
(1) Geodetska uprava na podlagi podatkov, ki jih vodi v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru prostorskih enot, ter na podlagi podatkov iz drugih zbirk podatkov, ki jih lahko pridobi v skladu s 103. členom tega zakona, pripravi podatke za razgrnitev in natisne popisne obrazce.
(2) Popisni obrazci se pripravijo za vsak del stavbe posebej. V njih se posebej označijo podatki o stavbah ali delih stavb, ki se v razgrnitvi ne morejo spremeniti, ker se njihove spremembe lahko evidentirajo le po postopkih, določenih s tem zakonom.
(3) Za razgrnitev na območjih občin, na katerih živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, mora biti zagotovljeno ustrezno število popisnih obrazcev v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
153. člen
(označitev stanovanjskih enot in poslovnih prostorov pred razgrnitvijo)
(1) Lastnik stavbe mora pred razgrnitvijo označiti stanovanjske enote in poslovne prostore s številko stanovanja ali poslovnega prostora v skladu s predpisom, ki ureja oštevilčenje in označevanje stanovanj in poslovnih prostorov.
(2) Če ima stavba upravnika, mora označitev stanovanjskih enot in poslovnih prostorov pred razgrnitvijo opraviti upravnik.
(3) Stroške označitve stanovanjskih enot in poslovnih prostorov nosi lastnik stavbe ali dela stavbe.
154. člen
(zagotovitev podatkov o stavbi ali delu stavbe in o lastniku stavbe ali dela stavbe)
(1) V razgrnitvi zagotovi podatke o stavbi ali delu stavbe in o lastniku stavbe ali dela stavbe lastnik stavbe ali dela stavbe. V primeru solastnine ali skupne lastnine stavb in delov stavb zagotovi podatke eden od solastnikov oziroma skupnih lastnikov.
(2) Če v razgrnitvi ne sodeluje lastnik stavbe in dela stavbe, mora pred tem sporočiti uporabniku stavbe ali njenega dela naslednje podatke, če je lastnik fizična oseba: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva in EMŠO, oziroma podatke, če je lastnik pravna oseba: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe. V tem primeru v razgrnitvi uporabnik zagotovi podatke o stavbi ali delu stavbe in o lastniku stavbe ali dela stavbe.
(3) Uporabniki stavb in delov stavb, katerih lastnik so Republika Slovenija ali samoupravne lokalne skupnosti, so dolžni podatke za izvedbo razgrnitve posredovati upravljavcem.
155. člen
(popisovalci)
(1) Razgrnitev na terenu se izvede s popisovalci. Popisovalci so lahko delavci geodetske uprave, zaposleni v javni upravi ali druge osebe, ki z geodetsko upravo sklenejo obligacijsko pogodbo o delu, ter izvajalci razgrnitve, izbrani po postopkih oddaje javnih naročil.
(2) Razgrnitev na terenu lahko na podlagi predhodnega dogovora z geodetsko upravo izvedejo tudi upravniki večstanovanjskih objektov in lastniki, ki imajo v lasti več kot 30 stavb ali delov stavb. Razgrnitev za stavbe in dele stavb, katerih lastnik so Republika Slovenija ali samoupravne lokalne skupnosti, izvedejo upravljavci teh stavb in delov stavb.
(3) Popisovalec oziroma popisovalka (v nadaljnjem besedilu: popisovalec) popiše vse stavbe in dele stavb, ki so v lasti enega lastnika.
(4) Popisovalec posreduje popisni obrazec lastnikom stavb in delov stavb. Popisne obrazce za stavbe in dele stavb, ki so v lasti enega lastnika, posreduje lastniku na naslov, na katerem ima prijavljeno prebivališče, oziroma na katerem ima pravna oseba prijavljen sedež.
(5) Če za stavbo ali del stavbe ni predhodno izpolnjen popisni obrazec, popisovalec lastniku stavbe ali dela stavbe posreduje prazen popisni obrazec, na katerega vpiše identifikacijsko številko dela stavbe ali številko stavbe in številko stanovanja ali številko poslovnega prostora.
(6) Če za posamezen del stavbe ni določena številka dela stavbe, popisovalec ob posredovanju popisnega obrazca določi številko stanovanja ali poslovnega prostora in pritrdi oznako, v skladu s predpisom iz prvega odstavka 80. člena tega zakona.
(7) Če za stavbo ni določena številka stavbe, jo na zahtevo popisovalca določi geodetska uprava.
(8) Popisovalec, na zahtevo lastnika stavbe ali dela stavbe, svetuje pri vpisovanju podatkov v popisni obrazec, ali pa v popisni obrazec vnese podatke, kakršne mu da lastnik nepremičnine.
(9) Popisovalci imajo za izvedbo razgrnitve pravico dostopa do stavb in delov stavbe ter pravico vstopa v skupne dele stavbe.
(10) Popisovalci morajo imeti za svoje delo pri izvedbi razgrnitve pisno pooblastilo, ki ga izda predstojnik geodetske uprave. Pri opravljanju nalog morajo to pooblastilo brez predhodne zahteve pokazati lastnikom ali uporabnikom stavbe ali delov stavb, upravnikom stavb ali drugim osebam, s katerimi zaradi razgrnitve vzpostavijo stik.
(11) Geodetska uprava vodi evidenco pooblastil iz prejšnjega odstavka.
(12) Po razgrnitvi morajo popisovalci pooblastilo za njeno izvedbo vrniti geodetski upravi, v skladu z metodološkimi navodili.
(13) Na območjih občin, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, mora biti imenovano ustrezno število popisovalcev z znanjem italijanskega oziroma madžarskega jezika.
(14) Popisovalci in druge osebe, ki sodelujejo pri izvajanju razgrnitve, so dolžni podatke, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika, varovati kot uradno tajnost.
156. člen
(izvedba razgrnitve)
(1) Lastniki stavb in delov stavb morajo brezplačno preveriti podatke na popisnih obrazcih ter vpisati pravilne in popolne podatke. Če med razgrnitvijo nastopijo okoliščine, zaradi katerih se mora nova stavba, v skladu z 81. členom tega zakona, vpisati v kataster stavb, mora njen lastnik vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb in na popisnem obrazcu dati izjavo o vložitvi te zahteve.
(2) Lastniki stavb ali delov stavb morajo popisovalcu sporočiti podatke o vseh stavbah in delih stavb, katerih lastniki so, tudi če jim niso bili predloženi popisni obrazci. Popisovalec jim mora za te stavbe in dele stavb predložiti prazne popisne obrazce.
(3) Lastniki stavb in delov stavb morajo izpolnjene popisne obrazce poslati popisovalcu ali geodetski upravi najpozneje v 15 dneh od dneva njihovega prejema. Geodetska uprava lahko ob večjem številu stavb ali delov stavb istega lastnika določi drug rok, vendar ne sme biti daljši od treh mesecev.
(4) Izpolnjeni popisni obrazci se lahko oddajo elektronsko.
(5) Če je lastnik stavb in delov stavb odsoten ali neznan, pošlje podatke o stavbi, delu stavbe in o lastniku stavbe ali dela stavbe tisti uporabnik stavbe ali dela stavbe, ki so mu podatki najbolj znani, ali upravnik stavbe. V tem primeru mora popisovalec na popisni obrazec vpisati ime in priimek, naslov in EMŠO osebe, ki je podatek poslala.
157. člen
(obdelava podatkov in vpis podatkov)
(1) Podatki o stavbah in delih stavb, ki jih geodetska uprava pridobi z razgrnitvijo, se evidentirajo v register nepremičnin. Če je stavba ali del stavbe v solastnini ali skupni lastnini, se v register nepremičnin evidentirajo podatki o stavbi ali delu stavbe, pridobljeni z razgrnitvijo, na podlagi popisnega obrazca, ki vsebuje popolne podatke, ne glede na čas prejema popisnih obrazcev. Če več popisnih obrazcev vsebuje popolne podatke, geodetska uprava evidentira podatke na podlagi popisnega obrazca, ki ga je prejela prvega. Podatki o lastniku, pridobljeni na način iz drugega odstavka 151. člena, se v registru nepremičnin posebej označijo.
(2) Če je stavba v lasti enega lastnika in je zemljišče pod stavbo evidentirano v zemljiškem katastru, se podatki o stavbah in delih stavb, pridobljeni z razgrnitvijo, vpišejo v kataster stavb.
(3) Geodetska uprava lahko podatke o stavbah in delih stavb, zbrane z razgrnitvijo, na podlagi preverjanja in povezovanja podatkov spremeni in v register nepremičnin ali kataster stavb vpiše spremenjene podatke. O teh spremembah obvesti lastnika.
(4) Če geodetska uprava ugotovi, da lastnik iz drugega odstavka 151. člena ne obstaja, pozove osebo, ki je dala podatke o tem lastniku, da v 15 dneh od prejema poziva zagotovi pravilne oziroma podrobnejše podatke o lastniku.
158. člen
(podatki o številki stanovanja)
(1) Ministrstvo, pristojno za vodenje registra prebivalstva, mora pred začetkom razgrnitve poslati geodetski upravi iz centralnega registra prebivalstva naslednje podatke o posameznikih, ki imajo v stavbi s hišno številko prijavljeno stalno ali začasno prebivališče: ime in priimek, EMŠO, naslov, podatek o začasnem prebivališču in datum preteka začasnega prebivališča. Podatki morajo biti urejeni po naslovih stavb.
(2) Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka geodetska uprava izdela seznam posameznikov, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, po naslovih stavb.
(3) V razgrnitvi morajo lastniki stavb in delov stavb oziroma osebe iz petega odstavka 156. člena tega zakona popisovalcu dati podatke o številki stanovanja za vse posameznike, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
(4) Geodetska uprava po obdelavi razgrnjenih podatkov pošlje ministrstvu, pristojnemu za vodenje registra prebivalstva, podatke o številki stavbe in številki stanovanja za stalno in začasno prijavljene posameznike. Ministrstvo, pristojno za vodenje registra prebivalstva, te podatke prične uporabljati v namene določitve prebivališča v Republiki Sloveniji do ravni številke stanovanja.
(5) Ministrstvo, pristojno za vodenje registra prebivalstva, po razgrnitvi vpiše številke stanovanj v register prebivalstva za vse posameznike, ki imajo v stavbi s hišno številko prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
159. člen
(vzpostavitev katastra stavb in registra nepremičnin)
(1) Po končani razgrnitvi in obdelavi podatkov se šteje, da sta kataster stavb in register nepremičnin vzpostavljena.
(2) Datum zaključka razgrnitve in obdelave podatkov objavi minister v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Po vzpostavitvi registra nepremičnin se za stavbe, stanovanja in nestanovanjske dele večstanovanjske stavbe v ta register prevzamejo podatki iz katastra stavb, vzpostavljenega na podlagi 162. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03).
160. člen
(vrsta rabe, katastrske kulture in katastrski razredi)
(1) Geodetska uprava vodi v zemljiškem katastru še pet let po uveljavitvi tega zakona podatke o:
1. vrstah rabe zemljišč, kot so: katastrske kulture, zemljišča pod gradbenimi objekti razen za zemljišča pod stavbami, zelene površine in nerodovitna zemljišča;
2. katastrskih kulturah, kot so: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, travniki, barjanski travniki, pašniki, gozdovi, trstičja, hmeljišča in gozdne plantaže;
3. katastrskih razredih za katastrske kulture.
(2) Spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka na zahtevo lastnika zemljišča vpiše geodetska uprava. Za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro, se lahko vpis spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka evidentira tudi na zahtevo upravljavca grajenega javnega dobrega.
(3) Zahtevi za vpis spremembe podatkov iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda, ki ga v okviru geodetske storitve izdela geodetsko podjetje. Strokovna dela v zvezi s katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov lahko izvaja kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak z najmanj visoko stopnjo strokovne izobrazbe in s pooblastilom, vsak za svoje področje, ki ga, na podlagi izkazanega znanja iz katastrske klasifikacije, izda predstojnik geodetske uprave.
(4) Za določanje katastrskih kultur in katastrskih razredov se pri izdelavi elaborata spremembe vrste rabe, kulture in razreda uporabljajo naslednji predpisi:
– Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82);
– Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS, št. 28/79);
– Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS, št. 36/84);
– Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS, št. 36/84).
(5) Vsebino elaborata spremembe vrste rabe, kulture in razreda podrobneje določi minister.
(6) Geodetska uprava po prejemu zahteve za vpis spremembe podatkov iz drugega odstavka tega člena preizkusi, ali elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda vsebuje vse predpisane sestavine, in ali podatki v tem elaboratu omogočajo evidentiranje sprememb podatkov vrste rabe, kulture in razreda v zemljiškem katastru.
(7) Če elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda ne vsebuje vseh predpisanih sestavin in če podatki v tem elaboratu ne omogočajo evidentiranja sprememb podatkov vrste rabe, kulture in razreda v zemljiškem katastru, geodetska uprava pozove vlagatelja, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat. Če ga v določenem roku ne dopolni, se zahteva s sklepom zavrže.
(8) Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za vpis spremembe podatkov iz drugega odstavka tega člena tudi, če:
1. je ni vložila upravičena oseba;
2. je v teku postopek vpisa spremembe podatkov o vrsti rabe, kulture in razreda.
(9) Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za vpis spremembe podatkov iz drugega odstavka tega člena, če:
1. elaborata spremembe vrste rabe, kulture in razreda ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev,
2. strokovnih del v zvezi z katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov ni izvedel kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak iz tretjega odstavka tega člena;
3. je elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda kot odgovorna oseba podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta za geodetske storitve v skladu s predpisom, ki ureja geodetsko dejavnost;
4. je elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda bonitete zemljišča izdelalo geodetsko podjetje, če je strokovna dela v zvezi s katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov izvedel kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak, ali če je elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda potrdil odgovorni geodet v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona.
(10) Geodetska uprava vpiše spremembe podatkov vrste rabe, kulture in razreda v zemljiškem katastru in o tem izda obvestilo. O vpisu spremembe podatkov se obvesti vlagatelja zahteve in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
(11) Po preteku obdobja iz prvega odstavka tega člena geodetska uprava po uradni dolžnosti izbriše podatke o vrstah rabe zemljišč in o katastrskih kulturah ter katastrskih razredih, razen podatkov o zemljiščih pod stavbo.
161. člen
(tarife)
Do uveljavitve minimalnih tarifnih pogojev za geodetske storitve po tem zakonu, se cene geodetskih storitev določijo na osnovi standardov, normativov in vrednosti posameznih nalog, ki jih določi Inženirska zbornica Slovenije.
162. člen
(postopki v teku)
(1) Postopki ureditve mej – mejni ugotovitveni postopki in postopki prenosa mej v naravo po podatkih zemljiškega katastra, postopki izdelave zemljiškega katastra, postopki parcelacije in drugi geodetski postopki, ki so se začeli po določbah Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86 in 52/00 – ZENDMPE) in glede katerih je ob uveljavitvi tega zakona postopek v teku, oziroma je vloženo pravno sredstvo, se končajo po določbah Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86).
(2) Geodetske storitve ter postopki urejanja in spreminjanja mej zemljiških parcel ter postopki evidentiranja podatkov o stavbah in delih stavb v kataster stavb in evidentiranja njihovih sprememb, ki so se začeli po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02 – SPZ) in glede katerih je ob uveljavitvi tega zakona postopek v teku oziroma je že vložena zahteva ali pravno sredstvo, se končajo po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02 – SPZ).
163. člen
(podzakonski predpisi)
Podzakonske predpise na podlagi tega zakona sprejme vlada oziroma minister v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
XVI. KONČNE DOLOČBE
164. člen
(podaljšanje veljavnosti dosedanjih predpisov)
Do izdaje podzakonskih predpisov ostanejo v veljavi naslednji predpisi, v kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona:
1. Pravilnik o evidenci državne meje (Uradni list RS, št. 21/01),
2. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, št. 15/02),
3. Uredba o vpisu upravljavcev nepremičnin v državni lasti v zemljiški kataster in kataster stavb (Uradni list RS, št. 20/02),
4. Pravilnik o pogojih in načinu računalniškega dostopa do podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 74/02),
5. Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin (Uradni list RS, št. 7/03),
6. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra prostorskih enot (Uradni list RS, št. 71/03),
7. Pravilnik o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 1/04),
8. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2/76 in 6/87),
9. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS, št. 28/79),
10. Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82),
11. Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS, št. 36/84),
12. Navodilo o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta (Uradni list RS, št. 57/99).
165. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02 – SPZ).
(2) Določbe Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86 in 52/00 – ZENDMPE) glede postopkov ugotavljanja in evidentiranja vrste rabe, katastrskih kultur in katastrskega razreda iz 161. člena tega zakona prenehajo veljati pet let po uveljavitvi tega zakona.
(3) Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehajo veljati tretji odstavek 35. člena, 36. člen in drugi odstavek 46. člena Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/00).
(4) Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati 162. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03).
(5) Z dnem začetka uporabe tega zakona se preneha uporabljati Pravilnik o tehničnih predpisih za izdelavo izvirnikov načrtov in za določanje površin parcel pri izmeritvi zemljišč (Uradni list SFRJ, št. 8/70).
(6) Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehajo veljati Navodilo o preoštevilčbi stavbnih parcel v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 15/84), Navodilo o uvedbi novih katastrskih kultur v zemljiško katastrski operat (Uradni list SRS, št. 35/83), Navodilo o prevedbi starih imen rabe zemljišč v kategorije po nomenklaturi pravilnika o vodenju vrst rabe zemljišč (Uradni list SRS, št. 1/89) in Uredba o tarifah za izdajanje geodetskih podatkov (Uradni list RS, št. 60/02, 45/04 in 66/05).
166. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.
Št. 720-02/00-3/6
Ljubljana, dne 21. aprila 2006
EPA 627-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
