Na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/06 – ZMetD) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (85/337/EGS) (UL L št. 175 z dne 5. 7. 1985, str. 40, z vsemi spremembami) določa:
1. vrste posegov v okolje in njihove spremembe, za katere je presoja vplivov na okolje vedno obvezna, in
2. vrste posegov v okolje in njihove spremembe, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če presegajo določen obseg in izpolnjujejo določene pogoje glede značilnosti posega in kraja posega ter možnih vplivov na okolje.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. poseg v okolje (v nadaljnjem besedilu: poseg) je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali drug poseg v okolje, ki vključuje poseg v naravo ali krajino, vključno s tistim, ki se nanaša na izkoriščanje mineralnih virov;
2. obseg posega je površina, dolžina, prostornina, zmogljivost ali druga veličina, s katero je na podlagi meril, določenih v Prilogi, ki je sestavni del te uredbe, za posamezno vrsto posega s to uredbo določen prag, pri katerem zaradi njegovih značilnosti, lokacije in možnih vplivov na okolje izpolnjuje pogoje za obvezno presojo vplivov na okolje;
3. daljinska železniška proga je železniška proga, ki povezuje mestne občine ali mejne prehode z mestnimi občinami.

(1) Presoja vplivov na okolje je vedno obvezna za naslednje vrste posegov:
1. rafinerijo surove nafte, razen če se proizvajajo le maziva iz surove nafte, in napravo za uplinjanje ali utekočinjanje 500 t ali več premoga ali bitumiziranega skrilavca na dan;
2. termoelektrarno in drugo kurilno napravo z vhodno toplotno močjo 300 MW toplote ali več in jedrsko elektrarno in drugi jedrski reaktor, vključno z razgradnjo ali odstranitvijo takih elektrarn ali reaktorjev, razen raziskovalnih naprav za izdelavo in pretvorbo cepljivih in obogatenih materialov, katerih največja moč ne presega 1 kW neprekinjene toplotne moči;
3.1. napravo za ponovno predelavo radioaktivnega jedrskega goriva;
3.2. napravo, namenjeno:
– proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva,
– predelavi radioaktivnega jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov,
– končnemu odlaganju radioaktivnega jedrskega goriva,
– zgolj končnemu odlaganju radioaktivnih odpadkov,
– zgolj skladiščenju, načrtovanemu za več kakor 10 let, radioaktivnega jedrskega goriva ali radioaktivnih odpadkov na drugi lokaciji kakor tam, kjer poteka proizvodnja;
4.1. integrirano napravo za začetno taljenje surovega železa in jekla;
4.2. napravo za proizvodnjo neželeznih neobdelanih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitičnimi postopki;
5. napravo za pridobivanje azbesta ter za predelavo in transformacijo azbesta in proizvodov, ki vsebujejo azbest: za azbestnocementne proizvode z letno proizvodnjo več kakor 20.000 t končnih proizvodov, za torne materiale z letno proizvodnjo več kakor 50 t končnih proizvodov, in za druge rabe azbesta pri porabi več kakor 200 t na leto;
6. integrirano kemično napravo, to je tisto napravo za industrijsko proizvodnjo snovi, ki uporablja kemijske postopke, pri katerih gre za več sopostavljenih in medsebojno funkcionalno povezanih proizvodnih enot, ki so namenjene:
– proizvodnji osnovnih organskih kemikalij,
– proizvodnji osnovnih anorganskih kemikalij,
– proizvodnji fosfatnih, dušičnih ali kalijevih gnojil, enostavnih ali sestavljenih,
– proizvodnji osnovnih fitofarmacevtskih sredstev in biocidov,
– proizvodnji osnovnih farmacevtskih sredstev s kemijskimi ali biološkimi postopki,
– proizvodnji eksplozivov;
7.1. gradnjo daljinske železniške proge ne glede na dolžino in gradnjo letališča z vzletno stezo osnovne dolžine 2.100 m ali več;
7.2. gradnjo avtoceste in hitre ceste;
7.3. gradnjo ceste s štirimi ali več pasovi ali novo razvrstitev pasov na obstoječi cesti in/ali širitev obstoječe ceste z dveh pasov ali manj na štiri ali več, če je dolžina nove ceste ali dela ceste z novo razvrstitvijo pasov oziroma in/ali razširjenega dela ceste 10 km ali več neprekinjenega poteka;
8.1. celinske vodne poti ali pristanišče za notranjo plovbo s prehodom plovil z več kakor 1.350 t;
8.2. trgovsko pristanišče ali pomol za nakladanje in razkladanje, ki je povezan s kopnim, ali pristanišče za mednarodni javni promet razen pomola za trajekte, ki lahko sprejme plovila z več kakor 1.350 t;
9. sežigalnico nevarnih odpadkov, odlagališče nevarnih odpadkov ali napravo za fizikalno-kemično obdelavo nevarnih odpadkov po postopku odstranjevanja odpadkov z oznako D9 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, razen premične naprave iz predpisa, ki ureja predelavo in odstranjevanje odpadkov v premičnih napravah;
10. sežigalnico nenevarnih odpadkov ali napravo za fizikalno-kemično obdelavo nenevarnih odpadkov po postopku odstranjevanja odpadkov z oznako D9 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, z zmogljivostjo več kakor 100 t na dan;
11. črpališče podzemne vode ali sistem za umetno bogatenje podzemne vode z letno količino načrpane ali obogatene vode enako ali večjo od 10 milijonov m3;
12.1. objekte za prenos vodnih količin med porečji zaradi preprečevanja morebitnega pomanjkanja vode, če količina prenesene vode presega 100 milijonov m3 na leto, pri čemer so izključeni prenosi pitne vode po vodovodu;
12.2. objekte za prenos vodnih količin med porečji za vse namene razen za namene iz prejšnje točke, če dolgoletni povprečni rečni pretok porečja, od koder se črpa, presega 2000 milijonov m3 na leto, in kjer količina prenesene vode presega 5 odstotkov tega pretoka, pri čemer so izključeni prenosi pitne vode po vodovodu;
13. čistilno napravo odpadne vode z zmogljivostjo večjo od 150.000 PE;
14. objekt za pridobivanje nafte ali zemeljskega plina v komercialne namene, kjer načrpana količina presega 500 t na dan za nafto in 500.000 m3 na dan za plin;
15. jez ali drugi objekt za zadrževanje ali trajno zagotavljanje rezerv vode, kjer nova ali dodatna količina zadržane ali uskladiščene vode presega 10 milijonov m3;
16. plinovod, naftovod ali cevovod za prenos kemikalij s premerom več kakor 800 mm in dolžino več kakor 40 km;
17. objekt za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kakor:
– 85.000 mesti za piščance, 60.000 mesti za kokoši,
– 3.000 mesti za prašiče pitance z maso, večjo od 30 kg, ali
– 900 mesti za svinje;
18. industrijsko napravo za proizvodnjo:
– papirne kaše iz lesa ali podobnih vlaknatih snovi,
– papirja in kartona s proizvodno zmogljivostjo, ki presega 200 t na dan;
19. kamnolom ali dnevni kop, kjer površina kopa presega 25 ha, ali izkopavanje šote, kjer površina kopa presega 150 ha;
20. nadzemni elektrovod z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kakor 15 km;
21. skladišče nafte, petrokemičnih ali kemičnih izdelkov zmogljivostjo 200.000 t ali več.
(2) Presoja vplivov na okolje je obvezna tudi za posege iz prejšnjega odstavka, ki so namenjeni izključno ali večinoma za razvijanje in preizkušanje novih metod ali izdelkov in ne bodo obratovali več kakor dve leti.
(3) Presoja vplivov na okolje je obvezna tudi za kakršnokoli spremembo ali razširitev posega iz prvega odstavka tega člena, če sama sprememba ali razširitev dosega obseg, določen za ta poseg v prvem odstavku tega člena.
(4) Če za poseg iz prvega odstavka tega člena obseg ni določen, je presoja vplivov na okolje obvezna tudi za kakršnokoli spremembo ali razširitev tega posega, če sama sprememba ali razširitev presega 25 odstotkov obsega posega pred spremembo ali razširitvijo.
(5) Če se spremembe ali razširitve posega iz prvega odstavka tega člena izvajajo postopoma, tako, da posamezna sprememba ali razširitev ne dosega obsega iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, je presoja vplivov na okolje obvezna pri tisti spremembi ali razširitvi, ki skupaj s prejšnjimi spremembami ali razširitvami ta obseg doseže.
(6) V primerih iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena je treba presojati tudi kumulativne učinke vplivov na okolje celotnega spremenjenega ali razširjenega posega iz prvega odstavka tega člena.

(1) Presoja vplivov na okolje je zaradi obsega posega obvezna za naslednje vrste posegov:
A. Na področju kmetijstva, gozdarstva in ribogojstva:
1. preoblikovanje morfologije tal kmetijskih zemljišč na geografsko zaokroženem območju s površino več kakor 10 ha ali s površino več kakor 5 ha na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda,
2. pripravo neobdelanih kmetijskih zemljišč ali zemljišč v naravnem okolju za intenzivno kmetijstvo na geografsko zaokroženem območju s površino več kakor 10 ha ali s površino več kakor 5 ha na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda,
3. gradnjo objektov za osuševanje na geografsko zaokroženem območju s površino več kakor 5 ha ali s površino več kakor 2,5 ha na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda,
4. namakanje kmetijskih zemljišč na geografsko zaokroženem območju s površino več kakor 10 ha ali s površino več kakor 5 ha na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda,
5. začetno pogozdovanje ali izsekavanje gozdov zaradi spreminjanja v drugo vrsto rabe zemljišč na geografsko zaokroženem območju s površino več kakor 10 ha,
6. vzrejo domačih živali na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, kulturno dediščino ali varstvo voda, če obseg vzreje presega 30 odstotkov obsega vzreje iz 17. točke prejšnjega člena ali gre za zmogljivost vzreje z:
– 250 mesti ali več za govejo živino,
– 400 mesti ali več za konje,
– 800 mesti ali več za teleta pitance,
– 400 mesti ali več za mešano rejo goveje živine, konj ali telet pitancev,
– 2.400 mesti ali več za drobnico,
– 14.000 mesti ali več za pitane purane,
– 40.000 mesti ali več za kunce pitance,
– 10.000 mest ali več za kunce samice,
7. ribogojnico za vzrejo ciprinidnih vrst rib s površino več kakor 3 ha ali s površino več kakor 1 ha na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda,
8. ribogojnico za vzrejo salmonidnih vrst rib z najmanjšim pretokom 200 l/s ali več,
9. marikulturo na površini 0,5 ha ali več,
10. oboro za vzrejo živali prosto živečih vrst s površino, večjo od 5 ha;
B. Na področju upravljanja z vodami:
1. vodno zajetje, črpališče vode ali vodovod v dolžini več kakor 5 km zunaj ureditvenih območij strnjenih naselij z zmogljivostjo 100 l/s ali več,
2. suh ali moker zadrževalnik ali objekt za zadrževanje proda s površino 15 ha ali več oziroma s prostornino 250.000 m3 ali več,
3. nasip, ureditev struge vodotoka, utrditev brežin vodotoka ali podobno ureditev na vodotoku v dolžini 1.000 m ali več pri vodotokih na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, kulturno dediščino ali varstvo voda,
4. nasip, ureditev struge vodotoka, utrditev brežin vodotoka ali podobno ureditev na vodotoku v dolžini 5.000 m ali več na območjih, ki v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, kulturno dediščino ali varstvo voda, niso varovana območja,
5. odvzemanje gramoza, peska ali drugega odkopnega materiala iz strug vodotokov ali z morskega dna v količini 50.000 m3 na leto ali več, razen če gre za odvzem iz objektov za zadrževanje plavin, enkratni odvzem za zagotovitev varnosti ob visokih vodah, zagotavljanje pretočne sposobnosti površinskih voda ali za poglabljanje morskega dna na prometnih poteh plovil,
6. nasip ali utrditev morske obale v dolžini 500 m ali več;
C. Na področju energetike in pridobivanja mineralnih surovin:
1. kurilno napravo z vhodno toplotno močjo 50 MW ali več na območju, za katero je zaradi onesnaženosti zunanjega zraka v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, sprejet program ukrepov zmanjševanja emisije snovi v zrak,
2. rudnik energetskih, kovinskih in nekovinskih rudnin in kamnin, pri katerem se pričakuje posedanje površine ali ki na površju zavzema površino 10 ha ali več,
3. površinsko pridobivanje energetskih, kovinskih in nekovinskih rudnin in kamnin z zmogljivostjo 35.000 t letno ali več ali s površino 5 ha ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda, ali, če gre za pridobivanje gramoza iz aluvialnih nanosov,
4. akumulacijsko hidroelektrarno s prostornino akumulacije 10.000 m3 ali več ali akumulacijsko, akumulacijsko pretočno ali pretočno hidroelektrarno z močjo 1000 kW ali več,
5. cevovod za transport nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina, kemikalij, vodne pare ali tople vode s premerom 500 mm ali več in v dolžini 5 km ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, kulturno dediščino ali varstvo voda,
6. nadzemni ali podzemni elektroenergetski vod z nazivno napetostjo 110 kV ali več, v dolžini 5 km ali več na območju naselij, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, ter na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave in kulturno dediščino, razen za razdelilno transformatorsko postajo na elektroenergetskih vodih z nazivno napetostjo manj kot 400 kV,
7. skladišče surove nafte, naftnih derivatov, utekočinjenega naftnega plina ali zemeljskega plina z zmogljivostjo skladiščenja 150 t ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, kulturno dediščino ali varstvo voda,
8. skladišče surove nafte in naftnih derivatov z zmogljivostjo skladiščenja 25.000 t ali več ali skladišče utekočinjenega naftnega plina ali zemeljskega plina z zmogljivostjo skladiščenja 200 t ali več na območju naselij, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo prostor,
9. pridobivanje geotermalne energije ali virov termalne vode s površinskimi iztoki vode s temperaturo 4 °C ali več od povprečne letne temperature kraja ležišča ali z vsebnostjo raztopljenih soli 1.000 mg/l ali več,
10. podzemno skladišče surove nafte, naftnih derivatov, utekočinjenega naftnega plina, zemeljskega plina ali vnetljivih plinov z zmogljivostjo skladiščenja 150 t ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, kulturno dediščino ali varstvo voda,
11. koksarno z letno zmogljivostjo 10.000 t ali več,
12. pridobivanje bioloških goriv z letno zmogljivostjo 50.000 t ali več,
13. izkopavanje šote na površini 1 ha ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali kulturno dediščino,
14. objekt za pridobivanje električne energije z izkoriščanjem energije vetra s petimi ali več turbinami ali s celotno močjo 5 MW ali več,
15. objekt za pridobivanje električne energije z izkoriščanjem energije vetra z močjo 100 kW ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali kulturno dediščino;
D. Na področju prometa in zvez:
1. glavno cesto I. in II. reda in regionalno cesto I., II. in III. reda v dolžini 10 km ali več, razen pri premestitvah in razširitvah, kjer se os ceste ne prestavi za več kakor 200 m in cesti ni dograjen nov vozni pas,
2. glavno cesto I. in II. reda in regionalno cesto I., II. in III. reda ter lokalno cesto, katere dolžina je več kakor 5 km na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, kulturno dediščino ali varstvo voda,
3. regionalno železniško progo v dolžini 10 km ali več, razen pri premestitvah in drugih delih na regionalni železniški progi, kjer se os tira spremenjene proge ne prestavi za več kakor 200 m, ter na regionalni železniški progi, če v šest metrskem progovnem pasu ni dograjen nov tir,
4. regionalno železniško progo v dolžini 5 km ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, kulturno dediščino ali varstvo voda, razen pri premestitvah in drugih delih na regionalni železniški progi, kjer se os tira spremenjene proge ne prestavi za več kakor 200 m, ter na regionalni železniški progi, če v šest metrskem progovnem pasu ni dograjen nov tir,
5. ranžirno ali tovorno postajo s povprečno dnevno frekvenco 300 vagonov ali več,
6. športno ali turistično pristanišče ali krajevno pristanišče ali marino s 100 privezi ali več,
7. nepremični oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik ali drugo napravo, ki obremenjuje okolje z elektromagnetnim sevanjem z največjo oddajno močjo, večjo od 10 kW, izraženo kot ekvivalentna izotropna sevana moč v vodoravni in navpični smeri oddaje,
8. radar ali drugo napravo, ki obremenjuje okolje z impulznim oddajanjem elektromagnetnega sevanja z oddajno močjo v impulzu 50 kW ali več,
9. podzemne in nadzemne železniške ali tramvajske proge, namenjene izključno ali pretežno potniškemu prometu, v dolžini 10 km ali več;
E. V proizvodnji kemikalij, izdelkov s kemičnimi postopki in gum:
1. proizvodnjo končnih fitofarmacevtskih izdelkov z zmogljivostjo 300 t letno ali več,
2. proizvodnjo končnih farmacevtskih izdelkov ali peroksidov z zmogljivostjo 300 t letno ali več,
3. proizvodnjo elastomerov, termoplastov ali duroplastov ali izdekov iz elastomerov, termoplastov ali duroplastov z zmogljivostjo 3.000 t letno ali več,
4. proizvodnjo lepil, barv, lakov ali premazov z zmogljivostjo 300 t letno ali več,
5. proizvodnjo svinčevih akumulatorjev z zmogljivostjo 1.000 akumulatorjev letno ali več,
6. skladišče tekočih kemikalij z zmogljivostjo skladiščenja 1.000 t ali več, razen tekočih goriv vseh vrst, nafte in naftnih derivatov;
F. V proizvodnji hrane in pijač:
1. klavnico z zmogljivostjo zakola več kakor 50 t na dan;
2. proizvodnjo živalskih maščob in olj z zmogljivostjo več kakor 50 t končnih izdelkov na dan,
3. proizvodnjo rastlinskih maščob in olj z zmogljivostjo 100 t končnih izdelkov na dan,
4. predelavo in konzerviranje mesa, rib ali morskih sadežev in ribjega olja ter zelenjave s proizvodno zmogljivostjo več kakor 50 t končnih izdelkov na dan,
5. proizvodnjo ribje moke, mesne ali mesno-kostne moke ali ribjega olja s proizvodno zmogljivostjo več kakor 50 t končnih izdelkov na dan,
6. proizvodnjo škroba s proizvodno zmogljivostjo več kakor 300 t na dan,
7. napravo za obdelavo in predelavo mleka z zmogljivostjo sprejetja več kakor 200 t mleka na dan,
8. proizvodnjo žganih pijač, vina, piva ali slada s proizvodno zmogljivostjo 2.000 hl letno ali več,
9. proizvodnjo in rafiniranje sladkorja, proizvodnjo sladkornega sirupa ali slaščic z zmogljivostjo več kakor 300 t končnih izdelkov na dan;
G. Pri predelavi in proizvodnji kovin:
1. proizvodnjo in predelavo surovega železa ali surovega jekla (primarno in sekundarno taljenje, vključno s kontinuiranim litjem) z zmogljivostjo 50 t na dan ali več,
2. proizvodnjo barvastih kovin in zlitin z zmogljivostjo 5.000 t letno ali več, vključno z eksplozijskim litjem kovin,
3. livarno za ulivanje kovin z zmogljivostjo več kakor 20 t na dan,
4. livarno za ulivanje nekovin z zmogljivostjo 5.000 t letno ali več,
5. vročo valjarno železa in jekla z zmogljivostjo več kakor 20 t na dan,
6. kovačijo železa in jekla s kladivi z zmogljivostjo več kakor 20 t na dan,
7. nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin na železo in jeklo z zmogljivostjo več kakor 10 t na dan,
8. izdelavo in sestavljanje motornih vozil in izdelavo motorjev za motorna vozila z zmogljivostjo več kakor 20.000 motorjev oziroma vozil na leto,
9. ladjedelnico za vsa plovila, ki lahko sprejme v popravilo ali gradnjo ladje z dolžino 100 m ali več,
10. preskušanje motorjev na notranje zgorevanje z več kakor 30 mesti preskušanja ali preskušanje turbinskih, turbo-reaktivnih ali reaktivnih motorjev z več kakor 3 mesti preskušanja,
11. površinsko obdelavo kovin ali plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v delovnih kadeh s prostornino več kakor 30 m3 (kadi za izpiranje niso vštete) ali s porabo 200 t materiala za površinski nanos letno ali več;
H. V proizvodnji mineralnih surovin:
1. proizvodnjo opeke, keramičnih ploščic, lončene posode ali porcelana z zmogljivostjo več kakor 50 t na dan ali z zmogljivostjo peči več kakor 4 m3 in gostoto vložka v posamezno peč več kakor 300 kg/m3,
2. proizvodnjo cementa s proizvodno zmogljivostjo več kakor 100 t na dan, apna ali krede s proizvodno zmogljivostjo več kakor 50 t na dan ali toplotnega izolacijskega materiala s talilno zmogljivostjo več kakor 20 t na dan,
3. proizvodnjo stekla ali steklenih vlaken s talilno zmogljivostjo več kakor 20 t na dan,
4. proizvodnjo umetnih mineralnih vlaken z zmogljivostjo 20 t na dan ali več,
5. uplinjanje ali utekočinjanje 50 t ali več premoga ali bitumiziranega skrilavca dnevno,
6. suho destilacijo 50 t ali več premoga dnevno,
7. briketiranje premoga in lignita z zmogljivostjo 25.000 t letno ali več,
8. pripravo asfaltnih mešanic z zmogljivostjo priprave 25.000 t mešanic letno ali več;
I. V proizvodnji tekstila, usnja, lesa in papirja:
1. pranje, razmaščevanje in beljenje volne z zmogljivostjo več kakor 10 t na dan,
2. kemično obdelavo ali barvanje tekstilnih vlaken z zmogljivostjo več kakor 10 t na dan,
3. obdelavo tekstila s postopki, kot so pranje, beljenje, merceriziranje ali barvanje vlaken ali tkanin z zmogljivostjo več kakor 10 t na dan,
4. strojenje kož ali obdelavo in barvanje kož in krzna z zmogljivostjo več kakor 12 t na dan,
5. proizvodnjo ivernih, vlaknenih ali furniranih plošč z zmogljivostjo 5.000 t letno ali več,
6. proizvodnjo celuloze z zmogljivostjo več kakor 20 t na dan,
7. proizvodnjo papirja in kartona s proizvodno zmogljivostjo, ki presega 10 t na dan, če se odpadna voda odvaja v vodno telo, ki ima slabo kemijsko stanje v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje voda;
J. Na področju infrastrukturnih ureditev:
1. terminal za sprejem, odpravo ali pretovor blaga s površino 30.000 m2 ali več,
2. poslovno-storitveni center, če se v njem izvaja trgovska, gostinska ali njim podobna dejavnost, z bruto tlorisno površino 30.000 m2 ali več, v katero ni šteto parkirišče,
3. parkirno hišo s 1.000 parkirnimi mesti ali več,
4. ureditev zemljišč za izvajanje proizvodnih in storitvenih dejavnosti malih in srednjih podjetij s površino več kakor 50.000 m2,
5. nakupovalno središče z bruto tlorisno površino 30.000 m2 ali več, v katero ni vključeno parkirišče,
6. parkirišče z zmogljivostjo 1.000 osebnih motornih vozil ali površino več kakor 5 ha, če gre za parkirišče tovornih vozil s skupno maso več kakor 7,5 t;
K. Na področju drugih proizvodnih in storitvenih dejavnosti:
1. odlagališče nenevarnih odpadkov,
2. predelavo nevarnih odpadkov z zmogljivostjo 10 t dnevno ali več in s celotno zmogljivostjo predelave oziroma odstranjevanja 3000 t letno ali več, razen predelave s postopkom z oznako R1 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in predelave s postopkoma R12 ali R13 za trdne nevarne odpadke, če pri njihovi obdelavi ne nastajajo emisije snovi v okolje,
3. odstranjevanje nevarnih odpadkov, razen postopkov z oznako D1, D9, D10 in D11 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, z zmogljivostjo 10 t dnevno ali več in s celotno zmogljivostjo predelave oziroma odstranjevanja 3.000 t letno ali več,
4. predelavo nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo 100 t dnevno ali več in s celotno zmogljivostjo predelave oziroma odstranjevanja 50.000 t letno ali več razen predelave s postopkom z oznako R1 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in predelavo s postopkoma R12 ali R13 za trdne odpadke, če pri njihovi obdelavi ne nastajajo emisije snovi v okolje,
5. odstranjevanje nenevarnih odpadkov, razen postopkov z oznako D1, D9, D10 in D11 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, z zmogljivostjo 100 t dnevno ali več in s celotno zmogljivostjo predelave oziroma odstranjevanja 50.000 t letno ali več,
6. vnašanje zemeljskih izkopov, mulja iz dna vodnih teles površinskih voda ali umetno pripravljene zemljine s prostornino 500.000 m3 ali več, če se vnaša na območje pridobivanja mineralnih surovin, ali s celotno prostornino 250.000 m3, če se vnaša drugam;
L. V turizmu in na področju rekreacije:
1. žičnico ali smučarsko vlečnico v dolžini 1.250 m ali več,
2. 100 ali več metrsko smučarsko skakalnico ali smučarsko progo s spremembami zemljišča v izmeri 10 ha ali več, ali v izmeri 5 ha ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda,
3. umetno zasneževanje in dosneževanje na površini 10 ha ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda,
4. stavba za prenočitev turistov zunaj območij strnjenih naselij s 125 ležišči ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave,
5. objekt za prenočitev turistov zunaj ureditvenih območij strnjenih naselij z 250 ležišči ali več na območju, ki ni varovano območje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave,
6. objekt ali prostor za kampiranje s 500 enotami ali več in 150 enotami ali več na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave,
7. igrišče za golf na 70 ha ali več,
8. objekt za športne prireditve ali za turistične ali rekreacijske dejavnosti, kot je tematski ali zabaviščni park, ki sprejme 15.000 obiskovalcev ali več.
(2) Presoja vplivov na okolje je obvezna tudi za kakršnokoli spremembo ali razširitev posega iz prejšnjega odstavka, ki je že dovoljen, izveden ali v izvedbi, če sama sprememba ali razširitev dosega obseg, določen za ta poseg v prejšnjem odstavku.
(3) Če se spremembe ali razširitve posega iz prvega odstavka tega člena izvajajo postopoma, tako da posamezna sprememba ali razširitev ne dosega obsega iz prvega odstavka tega člena, je presoja vplivov na okolje obvezna pri tisti spremembi ali razširitvi posega, ki skupaj s prejšnjimi spremembami ali razširitvami ta obseg doseže.
(4) V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena je treba presojati tudi kumulativne učinke vplivov na okolje celotnega spremenjenega ali razširjenega posega iz prvega odstavka tega člena.

Presoja vplivov na okolje je za poseg iz 7. in 8. točke skupine L iz prvega odstavka prejšnjega člena obvezna ne glede na njegov obseg, če gre za poseg na varovanem območju, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(1) Če se posegi, določeni v 3. in 4. členu te uredbe, načrtujejo z lokacijskim načrtom v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, se presoja vplivov na okolje izvede samo za te posege v lokacijskem načrtu.
(2) Šteje se, da je za posege iz prejšnjega odstavka, načrtovane z državnimi lokacijskimi načrti iz prvega odstavka 197. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/06 – ZMetD) pridobljeno okoljevarstveno soglasje z izdajo uredbe o državnem lokacijskem načrtu.

Vlada Republike Slovenije lahko na pobudo ministrstva, pristojnega za obrambo, odloči, da se za določen poseg iz 3. ali 4. člena te uredbe, namenjen obrambi države, presoja vplivov na okolje ne izvede, če na podlagi podane pobude ugotovi, da bi to škodovalo varnosti države.

Postopki izdaje okoljevarstvenega soglasja za posege v okolje, ki so se začeli na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96, 12/00 in 83/02 in 41/04 – ZVO-1) in za katere po določbah te uredbe presoja vplivov na okolje ni obvezna, se ustavijo.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96, 12/00 in 83/02 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

                                                                       PRILOGA
 
    Merila za določanje značilnosti posega, kraja posega in možnih vplivov na
okolje
    1. Značilnosti posega so zlasti:
    – velikost projekta,
    – kumulacija z drugimi projekti,
    – raba naravnih virov,
    – nastajanje odpadkov,
    – onesnaževanje in obremenjevanje,
    – tveganje nastanka nesreč, upoštevaje zlasti uporabljene snovi in
tehnologije;
    2. Značilnosti kraja posega se nanašajo na okoljsko občutljivost določenih
geografskih območij, ki jih bodo posegi verjetno prizadeli, zlasti ob
upoštevanju:
    – obstoječe rabe zemljišč,
    – relativnega obilja, kakovosti in regenerativne sposobnosti naravnih
virov na območju posega,
    – absorpcijske sposobnosti naravnega okolja s posebno pozornostjo
naslednjim območjem:
      – močvirjem,
      – obalnim območjem,
      – gorskim in gozdnim območjem,
      – naravnim rezervatom in parkom,
      – varovanim območjem v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave,
kulturno dediščino ali varstvo voda,
      – območjem, kjer so standardi kakovosti okolja že preseženi,
      – gosto naseljenim območjem,
      – zgodovinsko, kulturno ali arheološko pomembnim krajinam;
    3. Značilnosti možnega vpliva se nanašajo na pomembne vplive projektov v
zvezi z merili, določenimi v 1. in 2. točki te priloge in zlasti ob
upoštevanju:
    – obsega vpliva (geografskega območja in števila prizadetega
prebivalstva),
    – čezmejne narave vpliva,
    – obsega in celovitosti vpliva,
    – verjetnosti pojava vpliva,
    – trajanja, pogostosti in povratnosti vpliva.