Na podlagi drugega odstavka 19. člena in petega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ravnanju z odpadno električno
in elektronsko opremo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa pravila ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo (v nadaljnjem besedilu: odpadna oprema) z namenom preprečevanja nastajanja odpadne opreme in zagotavljanja njene ponovne uporabe, recikliranja in drugih načinov predelave v skladu z Direktivo 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L št. 37 z dne 13. 2. 2003, str. 24, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/96/ES) in v skladu z naslednjimi odločbami:
– Odločbo Sveta z dne 30. marca 2004 o odobritvi nekaterih začasnih odstopanj od Direktive 2002/96/ES Češki, Estoniji, Madžarski, Latviji, Litvi, Slovaški in Sloveniji glede odpadne električne in elektronske opreme (2004/312/ES) (UL L št. 100 z dne 6. 4. 2004, str. 33),
– Odločbo Komisije z dne 11. marca 2004 o vprašalniku za poročila držav članic o izvajanju Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (notificirano pod dokumentarno številko C (2004) 7114) (2004/249/ES) (UL L št. 78 z dne 16. 3. 2004, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2004/249/ES) in
– Odločbo Komisije z dne 3. maja 2005 o določitvi pravil za spremljanje skladnosti držav članic in vzpostavitvi oblik podatkov za namene Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/96/ES o odpadni električni in elektronski opremi (notificirano pod dokumentarno številko K (2005)1355) (2005/369/ES) (UL L št. 119 z dne 11. 5. 2005, str. 13; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2005/369/ES).
(2) Ta uredba določa tudi ukrepe za izboljšanje učinkovitosti na področju ravnanja z odpadki vseh oseb, ki so zaradi izvajanja svoje dejavnosti vključene v življenjsko dobo električne in elektronske opreme (v nadaljnjem besedilu: oprema), kot so proizvajalci, distributerji in končni uporabniki, predvsem pa tistih oseb, ki so neposredno vključene v zbiranje, predelavo in odstranjevanje ostankov predelave odpadne opreme.
(3) Za vprašanja v zvezi z zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem odpadne opreme ter splošnimi pogoji ravnanja z odpadno opremo, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporabljata predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, in predpis, ki ureja ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji.
2. člen
(področje uporabe)
(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za opremo, razvrščeno v razrede in podrazrede opreme iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Seznam proizvodov, ki se razvrščajo v razrede oziroma podrazrede opreme iz prejšnjega odstavka, je v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) objavi na svojih spletnih straneh podrobnejši opis proizvodov s seznama proizvodov iz prejšnjega odstavka, pri čemer upošteva, da se proizvodi, ki so sestavni del druge vrste opreme, kakršni so stroji in vozila, in proizvodi, ki so vgrajeni v objekte ali stavbe kot njihov sestavni del, ne razvrščajo med proizvode, ki se uvrščajo v enega od razredov oziroma podrazredov opreme iz priloge 1 te uredbe.
(4) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odpadne tiskarske tonerje, razvrščene med odpadke s klasifikacijskima številkama 08 03 17* in 08 03 18 s klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, če nastajajo kot potrošni material pri uporabi tiskalnikov.
(5) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za opremo, ki je bistvenega pomena za državno varnost, in opremo, ki je vgrajena v orožje, strelivo in vojaško opremo, razen če gre za opremo, ki se ne uporablja izključno za vojaške namene.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. center za obdelavo je objekt ali del objekta, ki je urejen za obdelavo odpadne opreme in izpolnjuje tehnične zahteve iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe;
2. dajanje opreme v promet pomeni dati proizvedeno opremo prvič v uporabo končnemu uporabniku ali prvič v nadaljnjo prodajo distributerju, ali zaradi izvajanja trgovinske dejavnosti pridobiti opremo v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali uvoziti opremo v Republiko Slovenijo. Dajanje opreme v promet je tudi njeno pridobivanje v državi članici EU ali njen uvoz v Republiko Slovenijo zaradi izvajanja dejavnosti, ki ni trgovina z opremo;
3. distributer je oseba, ki zaradi dajanja opreme v promet v Republiki Sloveniji kot trgovec zagotavlja opremo končnim uporabnikom. Za distributerja se šteje tudi proizvajalec, če proizvedeno ali uvoženo opremo zagotavlja neposredno končemu uporabniku, in pridobitelj, če opremo, pridobljeno v drugi državi članici EU, zagotavlja neposredno končnemu uporabniku;
4. oprema so proizvodi, ki so za svoje pravilno delovanje odvisni od električnega toka ali elektromagnetnih polj, ter proizvodi, ki so namenjeni proizvodnji, prenosu in merjenju toka in polj, če se razvrščajo v enega od razredov ali podrazredov iz priloge 1 te uredbe in so zasnovani za uporabo pri napetostih, ki ne presegajo 1000 voltov za izmenični tok in 1500 voltov za enosmerni tok;
5. finančni sporazum je pogodba o posojilu, dajanju v najem (lizing), najemu, pogodba o prodaji na obroke ali dogovor o prodaji katerekoli opreme, ne glede na to, ali pogoji te pogodbe ali dogovora ali vzporedne pogodbe ali dogovora zagotavljajo, da se bo ali se bo lahko lastništvo te opreme preneslo;
6. obvezna državna gospodarska javna služba ravnanja z odpadno opremo (v nadaljnjem besedilu: državna gospodarska javna služba) je javna služba, ki se opravlja v skladu s predpisom, ki ureja način, predmet in pogoje izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadno električno in elektronsko odpadno opremo;
7. izvajalec državne gospodarske javne službe ravnanja z odpadno opremo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je oseba, ki je pridobila koncesijo za izvajanje državne gospodarske javne službe ravnanja z odpadno opremo;
8. izvajalec občinske javne službe je izvajalec občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki;
9. končni uporabnik je oseba, ki je uporabljala, uporablja ali namerava uporabljati opremo, ali oseba, pri kateri zaradi njene dejavnosti nastaja odpadna oprema;
10. končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja je oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti, ki ni trgovina z opremo, sama pridobiva opremo v drugi državi članici EU ali jo uvaža iz tretjih držav;
11. nevarna snov je vsaka snov ali pripravek, ki se šteje za nevarnega v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije;
12. obdelava je dejavnost, povezana z odpadno opremo, potem ko je bila ta dana v center za obdelavo zaradi preprečevanja onesnaževanja, razgradnje, drobljenja, predelave ali obdelave pred odstranjevanjem;
13. odpadna oprema je oprema, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavnimi deli, vgrajenimi materiali in potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se zavrže;
14. odpadna oprema iz gospodinjstev je odpadna oprema, ki nastaja v gospodinjstvih ali v industriji, obrti in storitvenih dejavnostih ter je zaradi svoje narave in količine podobna odpadni opremi iz gospodinjstev;
15. odpadna oprema, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev, je odpadna oprema, ki nastaja iz opreme, označene na seznamu proizvodov v prilogi 2 te uredbe kot oprema, ki se ne uporablja v gospodinjstvu;
16. oprema iz gospodinjstev je oprema, ki se uporablja v gospodinjstvih. Oprema, ki se uporablja v industriji, obrti in storitvenih dejavnostih, je tudi oprema iz gospodinjstev, če je njena uporaba po naravi in načinu podobna uporabi v gospodinjstvih;
17. odstranjevanje odpadne opreme je vsak postopek odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki je primeren ali uporaben za odstranjevanje odpadne opreme;
18. ponovna uporaba odpadne opreme je katerikoli postopek, po katerem se odpadna oprema ali njeni sestavni deli uporabijo za enak namen, za katerega so bili narejeni, vključno z nadaljnjo uporabo opreme ali njenih sestavnih delov, ki so vrnjeni v zbiralnice, distributerjem ali proizvajalcem;
19. predelava odpadne opreme je vsak postopek predelave odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki je primeren ali uporaben za predelavo odpadne opreme;
20. preprečevanje nastajanja odpadne opreme so ukrepi za zmanjšanje količine odpadne opreme in škodljivih vplivov na okolje, ki nastajajo zaradi odpadne opreme ter materialov in snovi v tej opremi;
21. pridobitelj je oseba, ki zaradi namena trgovanja z opremo pridobi opremo v drugi državi članici EU in jo vnese v Republiko Slovenijo;
22. proizvajalec je oseba, ki ne glede na način prodaje, vključno s prodajo po svetovnem spletu, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo potrošnikov:
– proizvaja in prodaja opremo pod svojo blagovno znamko,
– prodaja pod svojo blagovno znamko opremo, ki jo je proizvedel drug dobavitelj, pri čemer pa se tak prodajalec ne šteje za proizvajalca, če je na opremi blagovna znamka izvornega proizvajalca v skladu s prejšnjo alineo, ali
– zaradi izvajanja svoje dejavnosti uvaža ali izvaža opremo v Republiko Slovenijo ali iz nje.
Za proizvajalca se ne šteje oseba, ki zagotavlja le financiranje po kateremkoli finančnem sporazumu ali v skladu z njim, če ni hkrati proizvajalec v pomenu prejšnjih alinej te točke. Če oprema ni proizvedena v Republiki Sloveniji, se za proizvajalca, če daje opremo iz prve, druge in tretje alinee te točke v promet, šteje njegov zastopnik v Republiki Sloveniji;
23. recikliranje je ponovna uporaba odpadnih materialov v proizvodnji za prvotni namen ali za druge namene, razen energetske predelave, pri čemer se za energetsko predelavo šteje uporaba gorljivih odpadkov za pridobivanje energije z neposrednim sežiganjem z drugimi odpadki ali brez njih, toda s pridobivanjem toplote;
24. stara bremena odpadne opreme so okoljska bremena zaradi odpadne opreme, ki nastaja iz opreme, dane v promet pred 13. avgustom 2005;
25. zbiralnica je objekt ali prostor v objektu, ki ga upravlja proizvajalec, pridobitelj ali izvajalec javne službe ali v njihovem imenu in za njihov račun druga oseba ter je urejen za prevzemanje odpadne opreme in za začasno skladiščenje pred njeno oddajo v center za obdelavo;
26. nosilec skupnega načrta je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, s katerim so se proizvajalci in pridobitelji, ki so pristopili k skupnemu načrtu ravnanja z odpadno opremo, dogovorili o njihovem zastopanju pri izvajanju posameznih opravil pri ravnanju z odpadno opremo v skladu s skupnim načrtom ravnanja z odpadno opremo in o drugih zadevah v zvezi z njegovim izvajanjem;
27. zbirni center je zbirni center za zbiranje in začasno skladiščenje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
II. NAČRTOVANJE IN PROIZVODNJA OPREME
4. člen
(načrtovanje in proizvodnja)
(1) Pri načrtovanju in izdelavi opreme je treba upoštevati ter olajšati razstavljanje in predelavo, zlasti pa ponovno uporabo in recikliranje odpadne opreme, njenih sestavnih delov in vgrajenih materialov.
(2) Proizvajalci ne smejo s posebnim oblikovanjem opreme ali proizvodnimi postopki preprečevati ponovne uporabe, razen če to oblikovanje ali ti postopki pomenijo bistveno prednost (npr. v zvezi z varstvom okolja in zahtevami za varno uporabo opreme).
III. OZNAČEVANJE IN OBVEŠČANJE
5. člen
(znak in napis)
(1) Proizvajalec in pridobitelj morata za opremo, dano v promet, zagotoviti, da je na vidnem mestu opreme berljivo in neizbrisno natisnjen znak o obveznem ločenem zbiranju odpadne opreme iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Če znaka iz prejšnjega odstavka zaradi velikosti opreme ali njene specifične uporabe ni mogoče natisniti na samo opremo, ga je treba natisniti na embalažo, na navodila za uporabo ali na listino o garanciji te opreme.
(3) Proizvajalec in pridobitelj morata za opremo, dano v promet, zagotoviti, da je firma proizvajalca jasno prepoznavna po napisu, pritrjenem na opremo. Napis mora biti oblikovan v skladu s standardom SIST EN 50 419, z njega pa mora biti razviden firma proizvajalca in podatek, da je bila oprema dana v promet po 13. avgustu 2005.
6. člen
(navedba stroškov ravnanja z odpadno opremo)
Proizvajalec in pridobitelj morata zagotoviti, da se pri prodaji opreme v ceni posebej ne navajajo ali prikazujejo stroški zbiranja, predelave in okolju prijaznega odstranjevanja ostankov predelave odpadne opreme, ki nastajajo zaradi zahtev iz te uredbe.
7. člen
(obveščanje končnih uporabnikov in distributerjev o ravnanju z odpadno opremo)
(1) Proizvajalec in pridobitelj morata na svoje stroške zagotoviti, da so javnost in končni uporabniki opreme v gospodinjstvih obveščeni o namenu in ciljih zbiranja odpadne opreme, pravilnem ravnanju z njo, možnostih njenega brezplačnega oddajanja ter o prednostih njene ponovne uporabe in recikliranja.
(2) Proizvajalec in pridobitelj morata končne uporabnike opreme v gospodinjstvih na mestih prodaje opreme in na krajevno običajen način obveščati o urejenih zbiralnicah.
(3) Obvestila končnim uporabnikom iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati najmanj podatke o:
– tem, da odpadna oprema ne sodi med mešane komunalne odpadke, ampak jo je treba ločeno zbirati in prepuščati ali oddajati distributerju, izvajalcu občinske javne službe ali proizvajalcu ali pridobitelju v zbiralnicah, katerih obratovanje zagotavljata,
– možnih načinih ponovne uporabe, recikliranja in drugih postopkih predelave ter prednostih ponovne uporabe in recikliranja pred drugimi oblikami predelave ali odstranjevanja odpadne opreme,
– možnih škodljivih vplivih na zdravje ljudi in okolje zaradi nevarnih snovi, ki jih vsebuje odpadna oprema, in
– pomenu znaka iz priloge 5 te uredbe.
(4) Proizvajalec in pridobitelj morata obveščati in seznanjati o načinu prevzemanja odpadne opreme od končnih uporabnikov tudi vse distributerje v distribucijski verigi, predvsem pa prodajalca, ki kot distributer zadnji dobavlja opremo končnim uporabnikom.
(5) Za obvestilo distributerju iz prejšnjega odstavka se šteje tudi informacija o načinu prevzemanja odpadne opreme, priložena dokumentaciji, ki spremlja pošiljko opreme od proizvajalca ali pridobitelja do distributerja.
(6) Ne glede na določbe tega člena mora obveščanje končnih uporabnikov in distributerjev, če proizvajalec ali pridobitelj zagotavlja izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe po skupnem načrtu ravnanja z odpadno opremo iz 21. člena te uredbe, zagotavljati nosilec skupnega načrta izvajanja.
IV. ODDAJA IN PREVZEM ODPADNE OPREME
8. člen
(obveznosti končnega uporabnika)
(1) Končni uporabnik ne sme prepuščati odpadne opreme izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek.
(2) Končni uporabnik mora:
– odpadno opremo iz gospodinjstev prepuščati ali oddajati distributerju, izvajalcu občinske javne službe kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov v zbirnih centrih v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, ali v zbiralnicah, katerih obratovanje zagotavlja proizvajalec ali pridobitelj,
– odpadno opremo, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev, oddajati distributerju, proizvajalcu ali pridobitelju te opreme.
(3) Končni uporabnik mora odpadno opremo pred oddajo distributerju, proizvajalcu, pridobitelju ali izvajalcu občinske javne službe zbirati in hraniti ločeno, tako, da se ne meša z drugimi odpadki, da se ne zmečka, zdrobi ali drugače uniči ali onesnaži z nevarnimi ali drugimi snovmi, tako, da njena ponovna uporaba ali predelava ni onemogočena oziroma je izvedljiva le ob nesorazmerno visokih stroških.
(4) Če odpadna oprema vsebuje snovi ali materiale, ki jih je treba v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo odstranjevanje teh snovi ali materialov, odstraniti iz nje, preden se razstavi, mora končni uporabnik zagotoviti, da je odpadna oprema v takem stanju, da je odstranitev teh snovi ali materialov mogoče izvesti na predpisan način.
(5) Ne glede na določbe tega člena mora končni uporabnik oddati odpadno opremo iz gospodinjstev, ki je tako poškodovana, da zaradi nevarnih snovi v njej ogroža okolje in zdravje ljudi, in ki je brez pomembnih sestavnih delov ali je onesnažena z drugimi odpadki, samo izvajalcu občinske javne službe v zbirnih centrih kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov.
9. člen
(brezplačen prevzem odpadne opreme iz gospodinjstev)
(1) Distributer mora ob dobavi opreme iz gospodinjstev brezplačno prevzeti odpadno opremo iz gospodinjstev od končnega uporabnika, če jo ta želi oddati.
(2) Distributer mora od končnega uporabnika prevzeti odpadno opremo iz gospodinjstev, če je ta po namenu uporabe in razvrstitvi v razrede opreme v skladu z razvrščanjem v razrede iz priloge 1 te uredbe enaka dobavljeni opremi, število kosov odpadne opreme pa enako številu kosov dobavljene opreme.
(3) Distributer lahko zavrne prevzem odpadne opreme iz gospodinjstev samo, če niso izpolnjeni pogoji iz tega člena ali če je odpadna oprema iz gospodinjstev razstavljena ali tako poškodovana, da je ni mogoče prenašati ali prevažati enako kakor novo opremo ali ogroža zdravje zaposlene osebe pri distributerju.
10. člen
(brezplačen prevzem odpadne opreme, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev)
(1) Proizvajalec, pridobitelj ali distributer opreme, ki ni oprema iz gospodinjstev, mora na zahtevo končnega uporabnika brezplačno prevzeti odpadno opremo, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev, in zanjo na svoje stroški zagotoviti nadaljnje ravnanje, če je dobavil opremo končnemu uporabniku in se odpadna oprema ne uvršča med stara bremena odpadne opreme, razen če je bilo s končnim uporabnikom ob dobavi te opreme o njenem prevzemu ali o plačilu ravnanja z odpadno opremo dogovorjeno drugače.
(2) Proizvajalec, pridobitelj ali distributer mora od končnega uporabnika brezplačno prevzeti odpadno opremo, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev in se uvršča med stara bremena odpadne opreme samo pri dobavi nove opreme, drugače pa le, če se o prevzemu odpadne opreme in o plačilu stroškov nadaljnjega ravnanja z odpadno opremo tako dogovori s končnim uporabnikom.
(3) Proizvajalec, pridobitelj ali distributer lahko zavrne brezplačen prevzem odpadne opreme iz prejšnjega odstavka, če masa odpadne opreme presega maso dobavljene opreme za več kakor dvakrat.
11. člen
(prevzem odpadne opreme pri distributerju)
(1) Če distributer ne prevzema odpadne opreme neposredno od končnih uporabnikov ob dobavi opreme, mora zagotoviti, da imajo končni uporabniki ob nakupu opreme možnost oddaje odpadne opreme na prodajnem ali prevzemnem mestu, ki od prodajnega mesta ni oddaljeno več kakor 5 km zračne razdalje.
(2) Distributer lahko v dogovoru z upravljavcem zbiralnice zagotovi prevzemno mesto tudi v zbiralnici, katere obratovanje zagotavlja proizvajalec ali pridobitelj, ki distributerju dobavlja opremo.
(3) Za prevzemno mesto iz prvega odstavka tega člena se šteje zabojnik ali več zabojnikov za odpadno opremo, nameščenih v pokritem prostoru, ki imajo tako prostornino, da se odpadna oprema ne kopiči ob njih, ureditev prostora pa mora zagotavljati njihov nemoteni prevzem.
(4) Če distributer iz prvega odstavka tega člena ni hkrati proizvajalec ali pridobitelj, mora najpozneje v 30 dneh po prevzemu odpadne opreme zagotoviti njeno oddajo v zbiralnico, katere obratovanje zagotavlja proizvajalec ali pridobitelj, ki mu dobavlja opremo.
(5) Proizvajalec in pridobitelj iz prejšnjega odstavka morata zagotoviti, da zračna razdalja od zbiralnice do prodajnega mesta distributerja, ki mu dobavljata opremo, ni večja od 30 km.
(6) Proizvajalec in pridobitelj morata v zbiralnici, katere obratovanje zagotavljata, prevzeti odpadno opremo od distributerja iz prvega odstavka tega člena brezplačno, distributer pa od proizvajalca ali pridobitelja ne sme zahtevati plačila za prevzem odpadne opreme.
12. člen
(prevzem odpadne opreme pri izvajalcu občinske javne službe)
(1) Proizvajalec in pridobitelj morata zagotoviti redno in brezplačno prevzemanje odpadne opreme iz gospodinjstev, ki jo zbere izvajalec občinske javne službe kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov.
(2) Izvajalec občinske javne službe mora oddati odpadno opremo iz gospodinjstev proizvajalcem in pridobiteljem brez zahteve za plačilo stroškov, ki jih je imel zaradi prevzemanja od končnih uporabnikov ali začasnega skladiščenja, in brez zahteve za plačilo morebitne vrednosti sestavnih delov, materialov ali snovi v odpadni opremi, ki se lahko ponovno uporabijo ali reciklirajo.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morata proizvajalec in pridobitelj povrniti izvajalcu občinske javne službe naslednje stroške ravnanja z odpadno opremo:
– stroške postavitve in vzdrževanja opreme za prevzem odpadne opreme v zbirnih centrih v obsegu, ki presega obseg iz predpisa, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki,
– stroške začasnega skladiščenja odpadne opreme v zbirnih centrih, če za posamezni zabojnik, ki je napolnjen z odpadno opremo, čas začasnega skladiščenja presega sedem dni,
– stroške prevzemanja odpadne opreme v zbirnem centru, kot so nakladanje in tehtanje prevzete odpadne opreme ter podobna opravila pri prevzemanju odpadne opreme,
– druge stroške, ki jih zaradi prevzema odpadne opreme z izvajalcem občinske javne službe dogovorita proizvajalec in pridobitelj.
(4) Merila za določanje višine stroškov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za okolje.
13. člen
(količina prevzete odpadne opreme od izvajalca občinske javne službe)
(1) Izvajalec občinske javne službe lahko zahteva od posameznega proizvajalca ali pridobitelja prevzem tiste odpadne opreme iz gospodinjstev, ki je razvrščena v isti razred ali podrazred opreme iz priloge 1 te uredbe oziroma v isti tip proizvodov iz priloge 2 te uredbe, kakor je razred opreme oziroma vrsta proizvoda, ki jo proizvajalec ali pridobitelj daje v promet.
(2) Vsi proizvajalci in pridobitelji skupaj morajo za vsako posamezno leto, ko dajejo opremo v promet, posameznemu izvajalcu občinske javne službe zagotoviti prevzem vse odpadne opreme iz gospodinjstev, ki jo zbere od končnih uporabnikov.
(3) Količina odpadne opreme iz gospodinjstev, katere prevzem mora v posameznem obdobju od izvajalca občinske javne službe zagotoviti posamezen proizvajalec ali pridobitelj, je enaka zmnožku količine odpadne opreme iz gospodinjstev, ki jo v tem obdobju zbere izvajalec občinske javne službe, z deležem opreme, ki jo je dal ta proizvajalec ali pridobitelj v promet v preteklem letu, in se izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
M(z,i) količina odpadne opreme iz gospodinjstev, izražena v kilogramih, katere prevzem mora od izvajalca občinske javne službe zagotoviti v posameznem obdobju i-ti proizvajalec ali pridobitelj,
M(z) količina odpadne opreme iz gospodinjstev, izražena v kilogramih, ki jo v posameznem obdobju zbere izvajalec občinske javne službe,
M(i) količina opreme, izražena v kilogramih, ki jo je dal i-ti proizvajalec ali pridobitelj v promet v preteklem letu,
M(i,r) količina opreme razreda oziroma podrazreda r, izražena v kilogramih, ki jo je dal i-ti proizvajalec ali pridobitelj v promet v preteklem letu,
η(i) delež opreme, ki jo je dal i-ti proizvajalec ali pridobitelj v promet v preteklem letu,
n število proizvajalcev in pridobiteljev,
r razred oziroma podrazred opreme.
(4) Delež opreme iz prejšnjega odstavka se za posamezen razred oziroma podrazred in za posameznega proizvajalca ali pridobitelja opreme izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
η(i,r) delež opreme razreda oziroma podrazreda r, ki jo je dal i-ti proizvajalec ali pridobitelj v promet v preteklem letu.
(5) V količino opreme, ki jo je dal posamezen proizvajalec ali pridobitelj v promet v preteklem letu, se ne prišteva količina opreme, ki jo je proizvajalec ali pridobitelj izvozil ali iznesel v drugo državo članico EU.
(6) Način in pogoje prevzemanja odpadne opreme iz gospodinjstev morajo proizvajalci in pridobitelji dogovoriti z vsakim izvajalcem občinske javne službe posebej, tako da je zagotovljeno prevzemanje te opreme na celotnem območju Republike Slovenije.
(7) Ministrstvo na podlagi določb tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena za vsak mesec posebej sproti izračunava količine odpadne opreme iz gospodinjstev, katerih prevzem morajo od posameznih izvajalcev občinske javne službe zagotoviti proizvajalci in pridobitelji, ki izpolnjujejo svoje obveznosti prevzemanja, zbiranja in predelave ter odstranjevanja odpadne opreme po istem načrtu ravnanja z odpadno opremo, in jih objavlja na svojih spletnih straneh.
14. člen
(začasno skladiščenje odpadne opreme)
(1) Distributer in izvajalec občinske javne službe morata pred oddajo odpadne opreme hraniti odpadno opremo ločeno, tako da se ne meša z drugimi odpadki in da jo je mogoče zaradi ponovne uporabe, predelave ali odstranjevanja razvrstiti ločeno po razredih oziroma podrazredih opreme iz priloge 1 te uredbe.
(2) Distributer in izvajalec občinske javne službe morata zagotoviti, da se odpadna oprema pred oddajo ne zmečka, zdrobi ali drugače uniči ali onesnaži z nevarnimi ali drugimi snovmi, tako da njena ponovna uporaba ali predelava ni onemogočena oziroma je izvedljiva le ob nesorazmerno visokih stroških.
15. člen
(obveznosti proizvajalca in pridobitelja)
(1) Proizvajalec in pridobitelj morata na svoje stroške zagotoviti, da se odpadna oprema od distributerjev in izvajalcev občinske javne službe prevzema redno in tako pogosto, da se pri teh ne kopiči.
(2) Proizvajalec in pridobitelj morata na svoje stroške zagotoviti prevoz odpadne opreme, prevzete od končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja, distributerjev in izvajalcev občinske javne službe, v centre za obdelavo in zagotoviti nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje obdelane odpadne opreme v skladu z zahtevami iz te uredbe.
(3) Proizvajalec in pridobitelj morata na svoje stroške zagotoviti, da se zbiranje in prevoz odpadne opreme izvedeta tako, da je v kar največjem obsegu mogoča ponovna uporaba celih naprav in recikliranje tistih sestavnih delov ali celih naprav, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati.
(4) Proizvajalec in pridobitelj morata zagotoviti, da se odpadna oprema iz drugega odstavka tega člena prevaža v centre za obdelavo, tako da je omogočeno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe v zvezi s ponovno uporabo in recikliranjem odpadne opreme in njenih sestavnih delov.
V. OBDELAVA, PREDELAVA IN ODSTRANJEVANJE ODPADNE OPREME
16. člen
(obdelava odpadne opreme pred predelavo ali odstranjevanjem)
(1) Prevzeta odpadna oprema, ki nastaja v Republiki Sloveniji, razen tiste, ki je v celoti namenjena ponovni uporabi, mora biti pred predelavo ali odstranjevanjem obdelana v centru za obdelavo.
(2) V centru za obdelavo se mora odpadna oprema obdelovati ločeno po posameznih vrstah proizvodov v skladu s prilogo 3, ki je sestavni del te uredbe. Za sestavne dele, materiale in snovi iz odpadne opreme mora biti zagotovljena nadaljnja ponovna uporaba, recikliranje ali predelava v takem obsegu, da so doseženi vsaj minimalni deleži ponovne uporabe, recikliranja ali predelave, določeni s to uredbo.
(3) Proizvajalec in pridobitelj morata na svoje stroške zagotoviti, da se v centru za obdelavo iz odpadne opreme, ki ne gre cela v ponovno uporabo, izločijo tekočine v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi, in nevarne snovi, ter da se odpadna oprema pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje najprej ročno ali strojno obdela tako, da se iz nje izločijo vse nevarne snovi, materiali in sestavni deli iz 1. točke priloge 3 te uredbe.
(4) Proizvajalec in pridobitelj morata upravljavcu centra za obdelavo zagotoviti informacije o ponovni uporabi in obdelavi za vsak tip nove opreme v enem letu po tem, ko je bila dana v promet, z namenom, da se zagotovi ponovna uporaba ter s to uredbo predpisana in okolju prijazna obdelava odpadne opreme. Na zahtevo upravljavca centra za obdelavo morata upravljavec in pridobitelj zagotoviti, da informacije vsebujejo podatke o različnih sestavnih delih in materialih opreme ter podatke o mestih, kjer so v opremi nevarne snovi. Proizvajalec in pridobitelj morata upravljavcu centra za obdelavo zagotoviti informacije v obliki priročnikov ali na elektronskih medijih oziroma dostop do teh informacij.
17. člen
(predelava in odstranjevanje odpadne opreme)
(1) Proizvajalec in pridobitelj morata zagotoviti, da ima ponovna uporaba cele opreme prednost pred njeno predelavo, predelava prevzete odpadne opreme prednost pred njenim odstranjevanjem, pri predelavi pa ponovna uporaba sestavnih delov odpadne opreme in recikliranje materialov in snovi prednost pred drugimi načini predelave.
(2) Proizvajalec in pridobitelj morata na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranjevanje v skladu z zahtevami iz prejšnjega odstavka za odpadno opremo, obdelano v centru za obdelavo. Predelavo ali odstranjevanje ustrezno obdelane odpadne opreme lahko izvajajo le osebe z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(3) Proizvajalci in pridobitelji morajo na svoje stroške do 31. decembra 2007 zagotoviti, da so pri predelavi odpadne opreme doseženi naslednji deleži:
a) za odpadno opremo, razvrščeno v 1. in 10. razred opreme iz priloge 1 te uredbe, najmanj:
– 80-odstotna predelava, izračunana glede na povprečno maso naprav, in
– 75-odstotna ponovna uporaba in recikliranje sestavnih delov, materialov in snovi odpadne opreme, izračunana glede na povprečno maso naprav,
b) za odpadno opremo, razvrščeno v 3. in 4. razred opreme iz priloge 1 te uredbe, najmanj:
– 75-odstotna predelava, izračunana glede na povprečno maso naprav, in
– 65-odstotna ponovna uporaba in recikliranje sestavnih delov, materialov in snovi odpadne opreme, izračunana glede na povprečno maso naprav,
c) za odpadno opremo, razvrščeno v 2., 5., 6., 7. in 9. razred opreme iz priloge 1 te uredbe, najmanj:
– 70-odstotna predelava, izračunana glede na povprečno maso naprav, in
– 50-odstotna ponovna uporaba in recikliranje sestavnih delov, materialov in snovi odpadne opreme, izračunana glede na povprečno maso naprav, ter
d) za odpadno opremo iz podrazreda 5a najmanj 80-odstotna ponovna uporaba in recikliranje sestavnih delov, materialov in snovi glede na maso naprav oziroma proizvodov.
(4) Za izračun deležev iz prejšnjega odstavka se do 31. decembra 2008 ne sme upoštevati količine naprav, ki so bile ponovno uporabljene kot cele naprave, upošteva pa se količine odpadne opreme, odposlane v predelavo, ponovno uporabo oziroma recikliranje v druge države članice EU v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L št. 30 z dne 6. 2. 1993, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 259/93/EGS).
(5) Za izračun deležev ponovne uporabe, predelave in odstranjevanje odpadne opreme, sestavnih delov in njenih materialov mora upravljavec centra za obdelavo voditi evidenco v kilogramih izražene količine odpadne opreme, sestavnih delov, materialov in snovi iz te opreme, ki vstopajo v center za obdelavo in izstopajo iz njega v nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje. Sestavni del te evidence so tudi evidenčni listi o ravnanju z odpadki, določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(6) Če je odpadna oprema izvožena v tretje države v skladu z določbami Uredbe 259/93/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1420/1999 z dne 29. aprila 1999 o določitvi skupnih pravil in postopkov, ki se uporabljajo za pošiljke določenih vrst odpadkov v določene države nečlanice OECD (UL L št. 166 z dne 1. 7. 1999, str. 6, z vsemi spremembami) in Uredbe Komisije (ES) št. 1547/1999 z dne 12. julija 1999 o postopkih nadzora iz Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 za pošiljke nekaterih vrst odpadkov v nekatere države za katere se sklep OECD C (92)39 final ne uporablja (UL L št. 185 z dne 17. 7. 1999, str. 1, z vsemi spremembami), se količina te opreme upošteva za izračun deležev iz tretjega odstavka tega člena le, če izvoznik posreduje dokazila, da se je predelava, ponovna uporaba ali recikliranje izvajalo v skladu z zahtevami iz te uredbe.
18. člen
(obveznosti končnega uporabnika brez predhodnega dobavitelja)
(1) Končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja mora za opremo, ki jo je sam pridobil ali uvozil, potem ko postane odpadna oprema, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev:
– samostojno zagotoviti izpolnjevanje zahtev iz te uredbe,
– pristopiti k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadno opremo iz 21. člena te uredbe ali
– prenesti svoje obveznosti po tej uredbi na izvajalca javne službe v skladu s 24. členom te uredbe.
(2) Za končnega uporabnika, ki samostojno zagotavlja ravnanje z odpadno opremo, se smiselno uporabljajo določbe 15., 16. in 17. člena te uredbe.
VI. EVIDENCE
19. člen
(evidenca proizvajalcev in pridobiteljev opreme)
(1) Proizvajalec in pridobitelj morata biti vpisana v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme, ki jo vodi ministrstvo, s čimer dokazujeta zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti glede ravnanja z odpadno opremo v skladu s to uredbo.
(2) V evidenci proizvajalcev in pridobiteljev opreme se vodijo naslednji podatki:
– številka iz evidence proizvajalcev in pridobiteljev opreme,
– firma in sedež proizvajalca in pridobitelja odpadne opreme,
– letna količina opreme, izražena v kg, ki jo daje v promet, po razredih in namenu uporabe,
– številka načrta ravnanja z odpadno opremo iz tretjega odstavka tega člena iz evidence načrtov ravnanja z odpadno opremo iz 22. člena te uredbe,
– firma in sedež družbe, ki je nosilec izvajanja načrta ravnanja z odpadno opremo, in
– datum vpisa v evidenco.
(3) Proizvajalec in pridobitelj morata vlogi za vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme poleg podatkov iz druge do pete alinee prejšnjega odstavka priložiti tudi načrt ravnanja z odpadno opremo, po katerem bosta zagotavljala izpolnjevanje svojih obveznosti glede ravnanja z odpadno opremo v skladu s to uredbo.
(4) Načrt ravnanja z odpadno opremo mora vsebovati najmanj podatke o:
– imenu in sedežu nosilca izvajanja načrta,
– vrsti proizvodov po razredih oziroma podrazredih opreme, za katero se zagotavlja prevzem, zbiranje, obdelavo in predelavo,
– predvidenem načinu in obsegu prevzemanja odpadne opreme od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev občinske javne službe,
– vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme za začasno skladiščenje odpadne opreme pri distributerjih in izvajalcih občinske javne službe,
– vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme za začasno skladiščenje odpadne opreme v zbiralnicah ter imenu in sedežu upravljavca ali upravljavcev teh zbiralnic,
– zbiralcih odpadne opreme od končnih uporabnikov, distributerjev, izvajalcev občinske javne službe in zbiralnic do centrov za obdelavo,
– vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme za obdelavo v centrih za obdelavo, imenu in sedežu upravljavca ali upravljavcev teh centrov in obsegu obdelave odpadne opreme pred oddajo v predelavo,
– predvideni količini letno prevzete odpadne opreme, izražene v kg in ocenjene iz podatkov o letni količini opreme, ki je dana v promet,
– predvideni količini letno prevzete odpadne opreme iz gospodinjstev na podlagi izračuna iz 13. člena te uredbe in
– predvidenih postopkih in izvajalcih nadaljnje predelave ali odstranjevanja odpadne opreme, vključno s ponovno uporabo in recikliranjem njenih sestavnih delov in vgrajenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi.
(5) V načrtu ravnanja z odpadno opremo mora biti priložena naslednja dokumentacija:
– izjava izvajalcev občinske javne službe, da bodo v skladu z deležem iz 13. člena te uredbe oddajali odpadno opremo iz gospodinjstev zbiralcem oziroma prevoznikom, navedenim v načrtu ravnanja z odpadno opremo,
– pogodba ali predpogodba z upravljavci zbiralnic, da bodo v skladu z načrtom ravnanja z odpadno opremo oddajali odpadno opremo zbiralcem oziroma prevoznikom, navedenim v tem načrtu,
– pogodba ali predpogodba z zbiralci odpadne opreme, da bodo v skladu z načrtom ravnanja z odpadno opremo izvajali zbiranje odpadne opreme, in
– pogodba ali predpogodba z upravljavci centrov za obdelavo, da bodo v skladu z načrtom ravnanja z odpadno opremo izvajali obdelavo odpadne opreme in zagotavljali nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje odpadne opreme, vključno s ponovno uporabo in recikliranjem njenih sestavnih delov, materialov in snovi.
(6) Iz načrta ravnanja z odpadno opremo mora biti razvidno, da se odpadna oprema obdeluje v centrih za obdelavo v skladu z zahtevami iz priloge 3 te uredbe in da centri za obdelavo izpolnjujejo tehnične zahteve iz priloge 4 te uredbe.
20. člen
(vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme)
(1) Ministrstvo vpiše proizvajalca ali pridobitelja v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme na podlagi njegove vloge za vpis v evidenco in o tem izda odločbo, če na podlagi pregleda dokumentacije, ki je priložena vlogi za vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme, na podlagi podatkov iz drugih evidenc, ki jih vodi ministrstvo, in na podlagi podatkov, pridobljenih iz obračuna okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne opreme, ugotovi, da:
– je iz načrta ravnanja z odpadno opremo ali iz skupnega načrta ravnanja z odpadno opremo razvidno zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti po tej uredbi in so zato izpolnjeni pogoji za vpis tega načrta v evidenco načrtov ravnanja z odpadno opremo iz 22. člena te uredbe,
– imajo zbiralci odpadne opreme, navedeni v načrtu ravnanja z odpadno opremo, za skladiščenje odpadne opreme izdano okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje skladišča odpadkov po postopku R13 v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, pri čemer mora skladišče izpolnjevati zahteve za skladiščenje iz priloge 4 te uredbe,
– imajo upravljavci centrov za obdelavo, navedeni v načrtu ravnanja z odpadno opremo, za obdelavo odpadne opreme v teh centrih izdano okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za predelavo odpadkov po postopkih R12 in R13 v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, in
– se podatki o letni količini opreme, ki jo proizvajalec ali pridobitelj daje v promet, po razredih in namenu uporabe ne razlikujejo od podatkov, pridobljenih iz obračuna okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne opreme.
(2) Proizvajalec ali pridobitelj je za vse proizvode, ki jih daje v promet v okviru istega razreda oziroma podrazreda opreme iz priloge 1 te uredbe, lahko na podlagi istega načrta ravnanja z odpadno opremo samo enkrat vpisan v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme.
(3) Ministrstvo vpiše proizvajalca ali pridobitelja v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme za:
– dobo petih let in
– določen razred ali več razredov opreme iz priloge 1 te uredbe.
(4) Podatki iz evidence proizvajalcev in pridobiteljev opreme, razen letne količine opreme, izražene v kilogramih, ki jo daje v promet, so dostopni javnosti na spletnih straneh ministrstva.
(5) Če je proizvajalec ali pridobitelj vključen v skupni načrt ravnanja z odpadno opremo, lahko vlogo za vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme skupaj z zahtevano dokumentacijo odda nosilec skupnega načrta.
21. člen
(skupni načrt ravnanja z odpadno opremo)
(1) Več proizvajalcev ali pridobiteljev lahko za zagotavljanje svojih obveznosti pripravi skupni načrt ravnanja z odpadno opremo in ga priloži k vlogi za vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme.
(2) Sestavni del skupnega načrta ravnanja z odpadno opremo so poleg vsebin iz četrtega in petega odstavka 19. člena te uredbe tudi podatki o nosilcu skupnega načrta.
(3) Proizvajalec ali pridobitelj, ki pristopa k skupnemu načrtu ravnanja z odpadno opremo, mora k vlogi za vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme priložiti tudi seznam vseh drugih proizvajalcev in pridobiteljev, ki so pristopili k skupnemu načrtu ravnanja z odpadno opremo, in dogovor, s katerim je kot pristopnik k skupnemu načrtu ravnanja z odpadno opremo uredil razmerje z nosilcem skupnega načrta.
(4) Če ministrstvo po pregledu dokumentacije oceni, da je iz skupnega načrta ravnanja z odpadno opremo razvidno zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti po tej uredbi, vpiše ta načrt v evidenco načrtov ravnanja z odpadno opremo iz 22. člena te uredbe.
22. člen
(evidenca načrtov ravnanja z odpadno opremo)
(1) Evidenco načrtov ravnanja z odpadno opremo iz četrtega odstavka 19. člena in skupnih načrtov ravnanja z odpadno opremo iz prvega odstavka 21. člena te uredbe vodi ministrstvo.
(2) V evidenci načrtov ravnanja z odpadno opremo se vodijo podatki o naslovu in zaporedni številki načrta ravnanja z odpadno opremo ter podatki o firmi in sedežu nosilca izvajanja tega načrta.
(3) Ministrstvo na svojih spletnih straneh objavi za vsak načrt ravnanja z odpadno opremo oziroma skupni načrt ravnanja z odpadno opremo podatke o zbirnih centrih, zbiralnicah in centrih za obdelavo, ki so vključeni v posamezni načrt ravnanja z odpadno opremo.
23. člen
(izbris iz evidence proizvajalcev in pridobiteljev opreme)
(1) Ministrstvo izbriše proizvajalca ali pridobitelja iz evidence proizvajalcev in pridobiteljev opreme na podlagi njegove zahteve ali zahteve nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadno opremo, če ga je proizvajalec ali pridobitelj za izbris iz evidence pooblastil, oziroma če ugotovi, da:
– ne zagotavlja ravnanja z odpadno opremo v skladu z načrtom ravnanja z odpadno opremo,
– ne poroča o ravnanju s prevzeto odpadno opremo v skladu s to uredbo ali
– pri predelavi prevzete odpadne opreme v okviru načrta ravnanja z odpadno opremo niso doseženi ciljni deleži, določeni v 17. členu te uredbe.
(2) V primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka se izbris iz evidence proizvajalcev in pridobiteljev opreme opravi na podlagi dokončne odločbe pristojnega inšpekcijskega organa.
VII. PRENOS OBVEZNOSTI NA IZVAJALCA
JAVNE SLUŽBE
24. člen
(prenos obveznosti)
(1) Proizvajalec, pridobitelj in končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja lahko prenesejo svoje obveznosti v zvezi s prevzemanjem odpadne opreme, njeno ponovno uporabo, obdelavo, recikliranjem, predelavo in obveščanjem javnosti o ravnanju z odpadno opremo v skladu z določbami 7. člena te uredbe samo na izvajalca javne službe.
(2) Prenos obveznosti iz prejšnjega odstavka se uredi s pogodbo, na podlagi katere izvajalec javne službe zagotavlja proizvajalcu, pridobitelju ali končnemu uporabniku brez predhodnega dobavitelja storitve državne gospodarske javne službe, ki se izvaja kot koncesionirana javna služba v skladu s predpisom, ki ureja način, predmet in pogoje izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadno opremo.
(3) Zbiralnice izvajalca javne službe ne smejo biti oddaljene več kakor 30 km zračne razdalje od vsakega prodajnega mesta opreme.
(4) Ne glede na določbe tega člena lahko izvajalec javne službe prevzema odpadno opremo tudi na prevzemnih mestih distributerjev, če se o tem dogovori s pridobitelji ali proizvajalci opreme.
25. člen
(območje izvajanja javne službe)
Izvajalec javne službe mora opravljati za vsak razred opreme iz priloge 1 te uredbe, za katerega mu je proizvajalec, pridobitelj ali končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja s pogodbo prenesel svoje obveznosti za ravnanje z odpadno opremo, storitve javne službe ravnanja z odpadno opremo na celotnem območju Republike Slovenije.
VIII. IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE
26. člen
(načrt ravnanja z odpadno opremo)
(1) Izvajalec javne službe mora izdelati načrt ravnanja z odpadno opremo in zanj pridobiti soglasje ministrstva.
(2) Načrt ravnanja z odpadno opremo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– vrstah in razredih oziroma podrazredih opreme, za katero izvajalec javne službe organizira storitve javne službe,
– proizvajalcih, pridobiteljih in končnih uporabnikih brez predhodnega dobavitelja, za katere zagotavlja ravnanje z odpadno opremo,
– predvidenem načinu in obsegu rednega prevzemanja odpadne opreme iz gospodinjstev od izvajalcev občinske javne službe,
– predvidenem načinu in obsegu prevzemanja in zbiranja odpadne opreme v zbiralnicah od distributerjev in končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja,
– številu, lokacijah in upravljavcih zbiralnic ter vrsti in zmogljivostih sredstev in opreme, potrebnih za izvajanje storitev javne službe,
– predvideni celotni letni količini zbrane odpadne opreme po razredih oziroma podrazredih opreme iz priloge 1 te uredbe,
– predvidenem deležu letne količine zbrane odpadne opreme, izraženem v odstotkih glede na letno količino opreme, dano v promet,
– predvidenem načinu ustreznega zagotavljanja ravnanja s sestavnimi deli, materiali in snovmi iz priloge 3 te uredbe ter
– predvidenih načinih in izvajalcih ponovne uporabe, recikliranja in drugih postopkov predelave ali odstranjevanja odpadne opreme.
27. člen
(center za obdelavo)
Izvajalec javne službe mora za razvrščanje, skladiščenje in obdelavo zbrane odpadne opreme urediti enega ali več centrov za obdelavo, tako da upošteva:
– gostoto poseljenosti in obseg nastajanja odpadne opreme iz gospodinjstev,
– porazdelitev zbiralnic in obseg prevzete odpadne opreme, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev, in
– prostorsko razmestitev oziroma oddaljenost centra ali centrov za obdelavo od objektov za ponovno uporabo, recikliranje, druge postopke predelave ali odstranjevanje.
28. člen
(okoljevarstveno dovoljenje)
(1) Izvajalec javne službe mora za vsak center za obdelavo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za predelavo odpadkov po postopkih R12 in R13 v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(2) Predelavo ali odstranjevanje ustrezno obdelane odpadne opreme lahko izvajajo le osebe z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
29. člen
(obveščanje javnosti)
(1) Izvajalec javne službe mora za proizvajalce, pridobitelje in končne uporabnike brez predhodnega dobavitelja, ki so prenesli nanj svoje obveznosti po tej uredbi, obveščati javnost in končne uporabnike v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 7. člena te uredbe.
(2) Obvestilo javnosti iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj podatke iz tretjega odstavka 7. člena te uredbe.
IX. POROČILO O RAVNANJU Z ODPADNO OPREMO
30. člen
(poročilo o ravnanju z odpadno opremo)
(1) Proizvajalec, pridobitelj in končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja morajo najpozneje do 31. marca tekočega leta v elektronski obliki posredovati ministrstvu poročilo o ravnanju z odpadno opremo za preteklo koledarsko leto na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj podatke o:
– celotni količini odpadne opreme po razredih oziroma podrazredih opreme iz priloge 1 te uredbe in po posameznih vrstah proizvodov, izraženi v kilogramih, in prevzeti od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev občinske javne službe,
– količini, izraženi v kilogramih, in deležu odpadne opreme, ki je bila ponovno uporabljena ali reciklirana,
– količini, izraženi v kilogramih, in deležu odpadne opreme, ki je bila drugače predelana, ločeno po postopkih predelave,
– količini, izraženi v kilogramih, in deležih odpadne opreme po razredih oziroma podrazredih opreme, ki je bila odstranjena, ločeno po postopkih odstranjevanja in obsegu predhodne predelave, ter
– količini, izraženi v kilogramih, in deležih odstranjenih sestavnih delov, vgrajenih materialov in nevarnih snovi iz priloge 3 te uredbe.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena posreduje poročilo o ravnanju z odpadno opremo za tiste proizvajalce, pridobitelje in končne uporabnike brez predhodnega dobavitelja, ki so prenesli svoje obveznosti po tej uredbi na izvajalca javne službe, izvajalec javne službe.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena posreduje poročilo o ravnanju z odpadno opremo za tiste proizvajalce, pridobitelje in končne uporabnike brez predhodnega dobavitelja, ki zagotavljajo svoje obveznosti iz te uredbe po skupnem načrtu ravnanja z odpadno opremo, nosilec izvajanja tega načrta v obliki skupnega poročila vseh proizvajalcev, pridobiteljev in končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja, ki so pristopili k temu načrtu.
(5) Poročilo izvajalca javne službe iz tretjega odstavka tega člena mora vsebovati najmanj podatke o:
– nazivu, sedežu, dejavnosti in šifri dejavnosti proizvajalcev, pridobiteljev in končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja, ki so vključeni v sistem storitev javne službe,
– obračunu stroškov ravnanja s prevzeto ali zbrano odpadno opremo,
– celotni količini prevzete odpadne opreme od izvajalcev občinske javne službe, izraženi v kilogramih, po razredih oziroma podrazredih opreme iz priloge 1 te uredbe,
– celotni količini prevzete ali zbrane odpadne opreme od končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja in distributerjev v zbiralnicah, izraženi v kilogramih, po razredih oziroma podrazredih opreme iz priloge 1 te uredbe,
– količini, izraženi v kilogramih, in deležu odpadne opreme, ki je bila ponovno uporabljena ali reciklirana,
– količini, izraženi v kilogramih, in deležu odpadne opreme, ki je bila drugače predelana, ločeno po postopkih predelave,
– količinah, izraženih v kilogramih, in deležih odpadne opreme po razredih oziroma podrazredih opreme, ki je bila odstranjena, ločeno po postopkih odstranjevanja in obsegu predhodne predelave, ter
– količini, izraženi v kilogramih, in deležih odstranjenih sestavnih delov, vgrajenih materialov in nevarnih snovi iz priloge 3 te uredbe.
X. OBVEZNOSTI DO STARIH BREMEN ODPADNE OPREME
31. člen
(stara bremena)
Končni uporabniki morajo za odpadno opremo, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev in je v skladu z določbami te uredbe ne morejo oddati distributerju, proizvajalcu ali pridobitelju, ker se razvršča v skladu z določbami te uredbe med stara bremena, sami zagotoviti ponovno uporabo, recikliranje ali drug način predelave ali jo za plačilo oddati izvajalcu javne službe neposredno v njegovih zbiralnicah ali centru za obdelavo ali pridobiteljem oziroma proizvajalcem v njihovih zbiralnicah, ki obratujejo v okviru načrtov ali skupnih načrtov ravnanja z odpadno opremo.
XI. POŠILJANJE POROČIL EVROPSKI KOMISIJI
32. člen
(poročanje Evropski komisiji)
(1) Ministrstvo mora Evropski komisiji vsaka tri leta poslati poročilo o izvajanju Direktive 2002/96/ES v skladu z določbo drugega odstavka 12. člena Direktive 2002/96/ES in z Odločbo 2004/249/ES najpozneje devet mesecev po končanem triletnem obdobju, ki ga to poročilo zajema.
(2) Ministrstvo mora Evropski komisiji vsaki dve leti poslati podatke o zbrani in izvoženi odpadni opremi ter ciljih predelave, recikliranja in ponovne uporabe v skladu z določbo prvega odstavka 12. člena Direktive 2002/96/ES in Odločbo 2005/369/ES najpozneje 18 mesecev po končanem dveletnem obdobju, ki ga to poročilo zajema.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka je treba predložiti skupaj s podrobnim opisom njihovega zbiranja in obrazložitvijo uporabljenih metodologij zbiranja podatkov in določitve ocen glede povprečnega odstotka ponovno uporabljenih, recikliranih in predelanih materialov, kot so kovine, steklo in plastika, ter sestavnih delov odpadne opreme.
(4) Zaradi poročanja Evropski komisiji iz tega člena vodi ministrstvo zbirko podatkov o odpadni opremi v skladu s preglednicami iz Odločbe 2005/369/ES.
XII. NADZOR
33. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za okolje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek opravlja nadzor nad izvajanjem 5. in 6. člena te uredbe Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
34. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 12.000 eurov do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje proizvajalec ali pridobitelj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s 5. in 10. členom, petim in šestim odstavkom 11. člena ter 12., 13., 15., 16., 17., 19. in 36. členom te uredbe.
(2) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje proizvajalec ali pridobitelj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s 6., 7. in 30. členom te uredbe.
(3) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje končni uporabnik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z 8., 18. in 30. členom te uredbe.
(4) Z globo od 12.000 eurov do 120.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka 16. člena te uredbe kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki odpadno opremo, ki nastaja v Republiki Sloveniji, oddaja, predeluje ali odstranjuje, ne da bi bila predhodno obdelana v centru za obdelavo.
(5) Z globo od 12.000 eurov do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje distributer, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z 9. in 10. členom te uredbe.
(6) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje distributer, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z 11. ter 14. členom te uredbe.
(7) Z globo od 12.000 eurov do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec občinske javne službe, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena te uredbe.
(8) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec občinske javne službe, če ravna v nasprotju s 14. členom te uredbe.
(9) Z globo od 12.000 eurov do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če ravna v nasprotju z 28., 29. in 30. členom te uredbe.
(10) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadno opremo, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s šestim odstavkom 7. člena in 30. členom te uredbe.
(11) Z globo od 120 eurov do 1200 eurov se za prekršek iz prvega do desetega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba proizvajalca, pridobitelja, končnega uporabnika, distributerja, izvajalca občinske javne službe, izvajalca javne službe in nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadno opremo.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(prehodne določbe)
(1) Določba 5. člena te uredbe se ne uporablja za opremo, dano v promet pred 13. avgustom 2005.
(2) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe lahko proizvajalec in pridobitelj ter distributer v dogovoru z njima pri prodaji opreme posebej zaračunava dejanske stroške prevzema, zbiranja in predelave odpadne opreme, ki nastajajo zaradi zahtev iz te uredbe, in sicer do:
– 13. februarja 2011 za opremo, ki se razvršča od 2. do 10. razreda opreme iz priloge 1 te uredbe, in
– do 13. februarja 2013 za opremo, ki se razvršča v 1. razred iz priloge 1 te uredbe.
36. člen
(vpis v evidenco, prvo poročilo in začetek izvajanja javne službe)
(1) Obstoječi proizvajalec in pridobitelj se morata vpisati v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme iz 19. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra 2006.
(2) Proizvajalec, pridobitelj in končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja posredujejo ministrstvu prvo poročilo o ravnanju z odpadno opremo do 31. marca 2008 za leto 2007.
(3) Javna služba se začne izvajati 1. januarja 2009 za tiste razrede oziroma podrazrede opreme iz priloge 1 te uredbe, za katere se na podlagi poročil za leto 2007 ugotovi, da niso izpolnjeni cilji iz operativnega programa varstva okolja glede ravnanja z odpadno opremo za obdobje 2006–2008.
37. člen
(izračun letnih količin odpadne opreme)
(1) Ne glede na določbe 13. člena te uredbe ministrstvo izračuna količine odpadne opreme iz gospodinjstev, katerih prevzem morajo od posameznih izvajalcev občinske javne službe zagotoviti proizvajalci in pridobitelji v skladu z določbami te uredbe:
– za obdobje od uveljavitve te uredbe do 31. marca 2007 na podlagi prijav o dajanju opreme v promet za leto 2005 v skladu z določbami Pravilnika o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 118/04, 56/05 in 20/06 – ZVO-1A) in
– za obdobje od 1. aprila 2007 do 31. decembra 2007 na podlagi podatkov o vplačani okoljski dajatvi v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne opreme.
38. člen
(vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev odpadne opreme)
Postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, začeti v skladu s 16. členom Pravilnika o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 118/04, 56/05 in 20/06 – ZVO-1A), se končajo po postopku za vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme iz 20. člena te uredbe, pri čemer se za količine opreme, dane v promet, štejejo količine iz prijav o dajanju opreme v promet za leto 2005, ki so jih obstoječi proizvajalci in pridobitelji posredovali ministrstvu v skladu z določbami Pravilnika o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 118/04, 56/05 in 20/06 – ZVO-1A).
39. člen
(prehodne določbe za prekrške)
Do uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se:
– v prvem, četrtem, petem, sedmem in devetem odstavku 34. člena te uredbe namesto zneska »12.000 eurov« uporablja znesek »3.000.000 tolarjev« in namesto zneska »120.000 eurov« znesek »30.000.000 tolarjev«,
– v drugem, tretjem, šestem, osmem in desetem odstavku 34. člena te uredbe namesto zneska »4.000 eurov« uporablja znesek »1.000.000 tolarjev« in namesto zneska »40.000 eurov« znesek »10.000.000 tolarjev« ter
– v enajstem odstavku 34. člena te uredbe namesto zneska »120 eurov« uporablja znesek »30.000 tolarjev« in namesto zneska »1.200 eurov« znesek »300.000 tolarjev«.
40. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 118/04, 56/05 in 20/06 – ZVO-1A).
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-83/2006/12
Ljubljana, dne 5. oktobra 2006
EVA 2006-2511-0181
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
PRILOGA 1
Razredi električne in elektronske opreme
1. velike gospodinjske naprave (s podrazredom 1.a – naprave za hlajenje in
zamrzovanje);
2. male gospodinjske naprave;
3. oprema za IT in telekomunikacije;
4. oprema za zabavno elektroniko;
5. oprema za razsvetljavo (s podrazredom 5.a – plinske sijalke);
6. električno in elektronsko orodje (razen velikega nepremičnega
industrijskega orodja);
7. igrače, oprema za prosti čas in šport;
8. medicinske naprave (razen vseh vsajenih in infektivnih proizvodov);
9. instrumenti za spremljanje in nadzor;
10. avtomati.
PRILOGA 2
Seznam proizvodov, ki se razvrščajo po razredih električne in elektronske
opreme iz priloge 1 te uredbe
1. Velike gospodinjske naprave (s podrazredom 1.a):
– velike hladilne naprave,
– hladilniki,
– zamrzovalniki,
– druge velike naprave za hlajenje, ohranjanje in začasno skladiščenje
hrane,
– pralni stroji,
– sušilniki oblačil,
– pomivalni stroji,
– štedilniki,
– električni kuhalniki,
– električne gorilne plošče,
– mikrovalovne pečice,
– druge velike naprave za kuhanje in predelavo hrane,
– električne ogrevalne naprave,
– električni radiatorji,
– druge velike naprave za ogrevanje sob, postelj, stolov,
– električni ventilatorji,
– klimatske naprave,
– druga oprema za zračenje, zračenje na izpuh in oprema za klimatizacijo;
2. Male gospodinjske naprave:
– sesalniki,
– sesalniki metle,
– druge naprave za čiščenje,
– naprave za šivanje, pletenje, tkanje in drugo obdelavo blaga,
– likalniki in druge naprave za likanje, monganje in drugo nego oblačil,
– opekači,
– naprave za cvrtje,
– mlinčki za kavo, avtomati za kavo in oprema za odpiranje ali hermetično
zapiranje posod ali embalaže,
– električni noži,
– naprave za striženje las, sušenje las, ščetkanje zob, britje, masiranje
in drugi aparati za nego telesa,
– budilke, zapestne ure in naprave za merjenje, prikazovanje ali
evidentiranje časa,
– tehtnice;
3. Oprema za IT in telekomunikacije:
a) centralizirana obdelava podatkov:
– veliki računalniki,
– mali računalniki,
– tiskalniške enote;
b) osebno računalništvo:
– osebni računalniki (CPE, miška, ekran in tipkovnica vključeni),
– prenosni računalniki (CPE, miška, ekran in tipkovnica vključeni),
– notesniki,
– računalniki notepad,
– tiskalniki,
– oprema za kopiranje,
– električni in elektronski pisalni stroji,
– žepni in namizni kalkulatorji in drugi proizvodi ter oprema za zbiranje,
skladiščenje, procesiranje, predstavitev ali sporočanje informacij z
elektronskimi sredstvi,
– uporabniški terminali in sistemi,
– telefaksi,
– teleksi,
– telefoni,
– javni telefoni (na žetone, kartice, kovance),
– brezžični telefoni,
– mobilni telefoni,
– odzivniki in drugi proizvodi ali oprema za prenos zvoka, slike ali
drugih podatkov preko telekomunikacij;
4. Oprema za zabavno elektroniko:
– radijski sprejemniki,
– televizijski sprejemniki,
– videokamere,
– videorekorderji,
– glasbeni stolpi,
– avdioojačevalniki,
– glasbeni instrumenti in drugi proizvodi ali oprema za snemanje ali
reproduciranje zvoka ali slik, vključno signalov ali drugačne tehnologije za
distribucijo zvoka in slike kot preko telekomunikacij;
5. Oprema za razsvetljavo (s podrazredom 5.a):
– svetilke za fluorescentne sijalke razen svetilke v gospodinjstvih,
– paličaste fluorescentne sijalke,
– kompaktne fluorescentne sijalke,
– visokointenzivnostne sijalke, vključno z visokotlačnimi svetili z
natrijevimi parami in metalhalogenidnimi sijalkami,
– nizkotlačna svetila z natrijevimi parami,
– druga razsvetljava ali oprema za difuzijo ali nadzor svetlobe razen
žarnic z žarilno nitko;
6. Električno in elektronsko orodje (razen velikega nepremičnega
industrijskega orodja):
– vrtalniki,
– žage,
– šivalni stroji,
– oprema za struženje, rezkanje, brušenje, drobljenje, žaganje, rezanje,
striženje, vrtanje, luknjanje, izrezovanje, zapogibanje, ukrivljanje ali za
drugo podobno obdelavo lesa, kovine in drugih materialov,
– orodje za zakovičenje, zabijanje žebljev ali pritrjevanje z vijaki ali
odstranjevanje zakovic, žebljev, vijakov ali podobnih,
– orodje za varjenje, spajkanje ali podobno,
– oprema za škropljenje, širitev, razpršitev ali drugo podobno obdelavo
tekočih oziroma plinskih snovi z drugimi sredstvi,
– orodje za košnjo oziroma druge vrtnarske dejavnosti;
7. Igrače, oprema za prosti čas in šport:
– električni vlakci oziroma garniture dirkalnih avtomobilčkov,
– ročne konzole za videoigre,
– videoigre,
– računalniki za kolesarjenje, potapljanje, tek, veslanje itd.,
– športna oprema z električnimi ali elektronskimi sestavnimi deli,
– igralni avtomati na kovance;
8. Medicinske naprave (razen vseh vsajenih in infektivnih proizvodov):
– oprema za radioterapijo,
– oprema za kardiologijo,
– aparature za dializo,
– dihalni aparati,
– materiali iz nuklearne medicine,
– laboratorijska oprema za diagnozo in-vitro,
– naprave za analize,
– naprave za ohlajevanje,
– naprave za teste oploditve,
– druge naprave za odkrivanje, preprečevanje, spremljanje, obravnavo,
lajšanje bolezni, poškodb ali nezmožnosti;
9. Instrumenti za spremljanje in nadzor:
– detektorji dima,
– regulatorji ogrevanja,
– termostati,
– naprave za merjenje, tehtanje ali reguliranje v gospodinjstvu ali kot
laboratorijska oprema,
– drugi instrumenti za spremljanje in nadzor, ki se uporabljajo v
industrijskih instalacijah (npr. v krmilnih ploščah);
10. Avtomati:
– avtomati za vroče pijače,
– avtomati za steklenice ali pločevinke, z vročo ali hladno pijačo,
– avtomati za trdne proizvode,
– bančni avtomati,
– vse naprave, ki samodejno izdajajo raznovrstne izdelke.
PRILOGA 3
Obdelava ločeno zbrane odpadne opreme v centru za obdelavo odpadne opreme
1. Iz ločeno zbrane odpadne opreme morajo biti izločene najmanj naslednji
sestavni deli in vgrajeni materiali, ki vsebujejo nevarne snovi:
– kondenzatorji, ki vsebujejo poliklorirane bifenile (PCB), na način iz
predpisa, ki ureja ravnanje z odpadnimi PCB,
– sestavni deli, kot so stikala ali svetila za osvetlitev ozadja, ki
vsebujejo živo srebro,
– baterije,
– plošče tiskanega vezja v prenosnih telefonih na splošno in v drugih
napravah, če je površina plošč s tiskanim vezjem večja od 10 kvadratnih
centimetrov,
– kartuše za toner, tekoče in kot pasta, pa tudi barvne kartuše,
– plastika, ki vsebuje bromirane zaviralce gorenja,
– azbestni odpadki in sestavni deli, ki vsebujejo azbest,
– katodne cevi,
– klorofluoroogljikovodiki (CFC), delno halogenirani
klorofluoroogljikovodiki (HCFC) ali fluorirani ogljikovodiki (HFC),
ogljikovodiki (HC),
– plinske sijalke,
– prikazovalniki s tekočimi kristali (skupaj s svojim ohišjem, kadar je to
primerno) s površino, večjo od 100 kvadratnih centimetrov, in vsi
prikazovalniki, iz ozadja osvetljeni s plinskimi sijalkami,
– zunanji električni kabli,
– sestavni deli, ki vsebujejo refraktorska keramična vlakna, kakor jih
določajo predpisi na področju kemikalij, ki urejajo razvrščanje, embaliranje
in označevanje nevarnih snovi,
– sestavni deli, ki vsebujejo radioaktivne snovi, razen sestavnih delov,
ki ne presegajo ravni izvzetja, v skladu s predpisi o varstvu pred
ionizirajočim sevanjem, ki urejajo sevalne dejavnosti,
– elektrolitski kondenzatorji, ki vsebujejo nevarne snovi (višina > 25 mm,
premer > 25 mm ali sorazmerno podoben obseg).
Sestavne dele, vgrajene materiale in nevarne snovi iz te točke je treba
odstraniti ali predelati v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo in
odstranjevanje nevarnih odpadkov.
2. Pri obdelavi ločeno zbrane odpadne opreme je treba zagotoviti naslednje
ravnanje:
– katodne elektronke: fluorescentne prevleke je treba odstraniti,
– oprema, ki vsebuje pline, ki tanjšajo ozonski plašč ali imajo potencial
segrevanja ozračja (GWP) nad 15, kot so plini, ki jih vsebujejo pene in
krogotoki za hlajenje: pline je treba ustrezno izločiti in ustrezno obdelati.
S plini, ki tanjšajo ozonski plašč, je treba ravnati v skladu s predpisi, ki
urejajo ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in z določenimi fluoriranimi
toplogrednimi plini,
– plinske sijalke: živo srebro je treba odstraniti.
3. Glede na varstvo okolja in prednost ponovne uporabe in recikliranja
odpadkov se zahteve iz 1. in 2. točke te priloge upoštevajo tako, da se ne
ovirata okolju primerna ponovna uporaba in recikliranje sestavnih delov ali
celih naprav.
PRILOGA 4
Tehnične zahteve za centre za obdelavo
1. Mesta za skladiščenje (vključno z začasnim skladiščenjem) odpadne
opreme pred njeno obdelavo morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– neprepustna tla za posebna območja, ki so opremljena z zbiralniki
razlitih tekočin ter po potrebi z usedalniki in napravami za čiščenje in
razmaščevanje tekočin,
– prekritje za varovanje pred vremenskimi vplivi.
2. Mesta za obdelavo odpadne opreme morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– tehtnice za merjenje mase obdelanih odpadkov,
– neprepustna tla za površine posebnih območij, ki so opremljena z
zbiralniki razlitih tekočin ter po potrebi z usedalniki in napravami za
čiščenje in razmaščevanje tekočin,
– primerno skladiščenje za razstavljene rezervne dele,
– primerni zabojniki za skladiščenje baterij, kondenzatorjev, ki vsebujejo
PCB/PCT, in drugih nevarnih odpadkov, kot so radioaktivni odpadki,
– oprema za čiščenje vode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
PRILOGA 5
Znak o obveznem ločenem zbiranju odpadne opreme
Znak za označevanje ločenega zbiranja odpadne opreme prikazuje prečrtani
smetnjak na kolesih, kakršen je na sliki.