Na podlagi četrtega odstavka 83. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A in 41/04-ZVO-1) izdaja minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za obrambo

(1) Ta pravilnik določa za območja, ogrožena zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja:
- način določanja poplavnih in erozijskih območij,
- način razvrščanja zemljišč v razrede poplavne in erozijske ogroženosti,
- merila za določanje razredov poplavne in erozijske ogroženosti.
(2) Ta pravilnik določa tudi način priprave kart poplavnih in z njimi povezanih erozijskih območij in enotne oznake vsebin, ter s tem povezane naloge.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. poplava, je naravni pojav začasne preplavljenosti zemljišč, ki z vodo običajno niso preplavljena;
2. erozija, je naravni pojav odplavljanja in odlaganja preperelega kamninskega materiala vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda in morja;
3. poplavna in erozijska nevarnost je možnost nastanka poplav in z njimi povezanih erozijskih procesov, predvsem kot posledice naravnih dejavnikov, vključuje pa tudi posledice človekovega delovanja;
4. poplavna in erozijska ogroženost je možnost škodnih posledic, predvsem za življenje in zdravje ljudi, okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti ter kulturno dediščino zaradi njihove izpostavljenosti poplavni in erozijski nevarnosti;
5. elementi ogroženosti so predvsem ljudje, okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti ter kulturna dediščina;
6. ranljivost elementov ogroženosti pomeni njihovo izpostavljenost in dovzetnost za poškodbe zaradi poplav in z njimi povezane erozije in je odvisna od fizičnih, socialnih in gospodarskih elementov in procesov (npr. prostorske lege, strukturne odpornosti, časovne izpostavljenosti);
7. škodna posledica je zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti ljudi in zmanjšanje količine, kakovosti, tržne in uporabne vrednosti drugih elementov ogroženosti in je lahko izražena predvsem s številom žrtev in poškodovancev, višino okoljske škode, vrsto in številom gospodarskih subjektov ali obsegom in vrsto gospodarske škode (ki predstavlja vrednost poškodovanih gradenj in škodo zaradi izgubljenega dohodka) ter škodo na objektih kulturne dediščine;
8. območje poplavne in erozijske nevarnosti je območje, na katerem je na podlagi analize geografskih in geoloških značilnosti prostora, hidroloških podatkov in značilnosti vodnega toka določena verjetnost nastanka naravnega pojava, lahko pa tudi njihova moč;
9. območje razreda poplavne in erozijske nevarnosti je del območja poplavne in erozijske nevarnosti, določeno na podlagi meril, ki razvrščajo poplavno nevarnost glede na verjetnost nastanka in moč naravnega pojava;
10. območje poplavne in erozijske ogroženosti je območje poplavne nevarnosti ali njegov del, na katerem je zaradi različne stopnje ranljivosti elementov ogroženosti in različne moči naravnega pojava različno ogroženo življenje in zdravje ljudi, kakovost okolja, gospodarske in negospodarske dejavnosti in kulturna dediščina;
11. razred poplavne nevarnosti je določen z verjetnostjo nastanka poplavnega dogodka in njegovo močjo;
12. razred erozijske nevarnosti je določen z verjetnostjo nastanka poplavnega dogodka in z njim povezane erozije in močjo naravnega pojava erozije;
13. razred ranljivosti je določen na podlagi meril, ki razvrščajo elemente ogroženosti v skupine po velikosti in pomembnosti možnih škodnih posledic;
14. razred poplavne in erozijske ogroženosti je določen na podlagi meril za razvrščanje poplavne in erozijske ogroženosti in je odvisen od razreda nevarnosti in razreda ranljivosti elementov ogroženosti;
15. opozorilna karta poplav in erozije je karta natančnosti merila 1:50.000 ali manjšem, ki z različnimi grafičnimi znaki opozarja na poplavne in erozijske razmere na določenem območju na podlagi prve ocene poplavne nevarnosti;
16. karta poplavne in erozijske nevarnosti je detajlna karta v merilu 1:5.000 ali večjem, ki določa območja poplavne in erozijske nevarnosti na podlagi analiz verjetnosti za nastanek naravnega pojava;
17. karta razredov poplavne in erozijske nevarnosti je detajlna karta v merilu 1:5.000 ali večjem, ki prikazuje notranja območja poplavne in erozijske nevarnosti in je izdelana na podlagi meril za razvrščanje poplavne in erozijske nevarnosti v razrede glede na moč naravnega pojava;
18. karta poplavne in erozijske ogroženosti je detajlna karta v merilu 1:5.000 ali večjem in prikazuje stopnjo ogroženosti za skupine elementov ogroženosti glede na moč naravnega pojava. Izdelana je na podlagi meril za določanje razredov poplavne in erozijske ogroženosti in analize ranljivosti na območjih posameznih razredov nevarnosti;
19. moč poplavne nevarnosti je določena z globino ali zmnožkom globine in hitrosti toka;
20. moč erozijske nevarnosti je določena z debelino odplavljenega sloja ali debelino odloženega sloja preperelega kamninskega materiala;
21. verjetnost nastanka poplavne nevarnosti je verjetnost nastanka pretokov Q(10), Q(100) ali Q(500) oziroma verjetnost nastopa gladin G(10), G(100) ali G(500), ki povzročijo poplavo;
22. verjetnost nastopa erozijske nevarnosti je verjetnost nastopa pretoka Q(100) oziroma gladine G(100), ki povzroči erozijo;
23. pretok Q(10) je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu lahko dosežen ali presežen z verjetnostjo 10%;
24. pretok Q(100) je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu lahko dosežen ali presežen z verjetnostjo 1%;
25. pretok Q(500) je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu lahko dosežen ali presežen z verjetnostjo 0,2% in se lahko določi tudi na naslednji način:
- za površino povodja, ki je večja od 1000 km2: Q(500)= 1,2 * Q(100),
- za površino povodja od 100 km2 do 1000 km2: Q(500)= 1,3 * Q(100),
- za površino povodja, ki je manjša od 100 km2: Q(500)= 1,4 * Q(100);
26. gladina G(10) je vrednost višine gladine stoječe vode ali morja, določena z najvišjim izmerjenim ali izračunanim vodostajem stoječe vode ali s seštevkom vrednosti višine gladine morja zaradi plimovanja, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 10%, in zaradi morskega vala, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 50%;
27. gladina G(100) je vrednost višine gladine stoječe vode ali morja, določena z najvišjim izmerjenim ali izračunanim vodostajem stoječe vode ali s seštevkom vrednosti višine gladine morja zaradi plimovanja, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 1%, in zaradi morskega vala, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 50%;
28. gladina G(500) je vrednost višine gladine stoječe vode ali morja, določena z najvišjim izmerjenim ali izračunanim vodostajem stoječe vode ali s seštevkom vrednosti višine gladine morja zaradi plimovanja, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 0,2%, in zaradi morskega vala, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 2%;
29. pomembnejša območja poplavne in erozijske ogroženosti so območja:
- na katerih je gostota ogroženih prebivalcev več kot 500 na km2, pri čemer je skupna površina območja s tako gostoto znotraj poplavnega območja večja kot 1,25 km2, in
- območja, ki so razvrščena v razred velike poplavne nevarnosti, na njih pa obratuje obrat ali naprava zaradi katere lahko pride do onesnaženja velikega obsega ali obstajajo občutljivi objekti;
30. pomembnejša območja poplavne in erozijske nevarnosti so območja, kjer:
- se poplavna voda lahko brez škode razliva in so večja kot 25% površine prvega dol vodnega območja ogroženega zaradi poplav, ter kot taka pomembna za uravnavanje (zmanjševanje in ne poslabševanje) poplavne ogroženosti na dolvodnih območjih poselitve,
- se na njih nahaja območje s posebnimi zahtevami po predpisih, ki določajo način priprave načrtov upravljanja voda, na katerih bi v primeru poplav in erozije lahko prišlo do onesnaženja pomembnih zavarovanih habitatov in vrst, onesnaženja virov pitne vode, območij kopalnih voda;
31. obrati in naprave zaradi katerih lahko pride do onesnaženja velikega obsega so obrati in naprave, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisi, ki urejajo preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanja njihovih posledic, ter predpisi, ki urejajo dejavnosti in naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega;
32. občutljivi objekti so objekti, ki imajo zaradi poplav in erozije lahko velike posredne in neposredne škodne posledice. Med občutljive objekte štejemo zlasti objekte, v katerih se zadržuje veliko število ljudi in je evakuacija lahko otežena (npr. bolnišnice, zdravilišča, vrtci, šole, domovi starostnikov), objekte, znotraj katerih lahko nastanejo izjemne materialne škode ali druge za družbo pomembne škode (npr. knjižnice, muzeji, arhivi), ali objekte, katerih poškodbe ali prekinitev obratovanja lahko povzroči velike posredne gospodarske škode (npr.pomembne transportne poti in telekomunikacijski vodi, pomembne objekte vodne infrastrukture);
33. dejavnosti, ranljive ob nastanku poplav, so predvsem tiste, ki so lahko ogrožene ali lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi ali vodno okolje. To so dejavnosti, povezane s skladiščenjem ali varovanjem pomembnih stvari (npr. knjižnice, muzeji, arhivi, podzemne garaže), dejavnosti, povezane z večjim številom ljudi (npr. bolnišnice, zdravilišča), dejavnosti, ki se izvajajo v obratih ali pri katerih se uporabljajo naprave in snovi zaradi katerih lahko pride do onesnaženja velikega obsega, ali dejavnosti, povezane s skladiščenjem za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

Poplavna in erozijska območja in z njimi povezana ogroženost se določa s ciljem:
- ocene poplavnih in erozijskih razmer na določenem območju,
- načrtovanja ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti,
- načrtovanja rabe prostora,
- načrtovanja ukrepov zaščite in reševanja ob poplavah,
- ozaveščanja javnosti glede poplavne in erozijske nevarnosti oziroma ogroženosti in
- izvajanja mednarodnih obveznosti.

Določanje poplavnih in erozijskih območij temelji na analizi geografskih in geoloških značilnosti prostora, hidroloških podatkov in značilnosti vodnega toka ob upoštevanju:
- naravnih in antropogenih dejavnikov vodotoka in njegovega povodja ali porečja,
- historičnih in arhivskih podatkov o preteklih poplavnih in erozijskih dogodkih,
- že izdelanih študij, raziskav in analiz poplavnih in erozijskih pojavov,
- meteoroloških in hidroloških podatkov,
- podatkov o škodnih posledicah poplavnih in erozijskih pojavov,
- presoj tveganja za okolje,
- bodočih vplivov na pojav poplav in erozije z upoštevanjem dolgoročnega razvoja in podnebnih sprememb ter drugih značilnosti, pomembnih za poplavne in erozijske dogodke.

(1) Poplavna in erozijska območja se določijo na podlagi:
- ocene poplavne in erozijske nevarnosti (opozorilna karta poplav in erozije),
- določitve območij poplavne in erozijske nevarnosti (karta poplavne in erozijske nevarnosti),
- določitve razredov poplavne in erozijske nevarnosti (karta razredov poplavne in erozijske nevarnosti) in
- ocene ranljivosti na območjih poplavne in erozijske nevarnosti.
(2) Shema postopka določitve poplavnih in erozijskih območij je prikazana v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Poplavna in erozijska območja se določijo v vodnem katastru.
(2) Poplavna in erozijska območja se določijo in po potrebi obnovijo in dopolnijo najmanj vsakih šest let.
(3) Meje poplavnih in erozijskih območij se prikažejo kot poligon, določen s točkami državnega koordinatnega sistema.
(4) Podatki o poplavnih in erozijskih območjih se v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, prikažejo tudi v prostorskem informacijskem sistemu.

(1) Območja poplavne in erozijske ogroženosti se na podlagi ocene stanja prikažejo na opozorilni karti poplav in erozije.
(2) Opozorilna karta poplav in erozije se prvič izdela na podlagi analize historičnih in arhivskih podatkov o poplavnih in erozijskih dogodkih in na podlagi že izdelanih študij, raziskav, analiz ter drugih podatkov. V nadaljevanju se opozorilna karta dopolnjuje z novimi podatki o poplavnih in erozijskih razmerah in, če je zaradi tega pomembno spremenjena, najmanj vsakih šest let obnovi.
(3) Pri pripravi opozorilne karte poplav in erozije za območja, kjer imajo poplavni dogodki lahko pomemben čezmejni vpliv, si je treba prizadevati za uskladitev podatkov s sosednjimi državami v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

(1) Na opozorilni karti, ki vsebuje podatke o topografiji in rabi tal, se znotraj povodij in porečij označijo tudi:
- mejna črta možnega dosega poplav oziroma del tekočih in stoječih voda ali del obale morja, kjer je znano, da prihaja do poplav, vključno z oznako smeri poplavljanja,
- mejna črta možnega obsega erozijskih pojavov oziroma del tekočih in stoječih voda ali dela obale morja, kjer je znano, da prihaja do erozije,
- mesta posameznih poplavnih dogodkov s točkovnimi oznakami in
- s točkovnimi ali linijskimi oznakami posamezni vodni objekti, kjer lahko nastanejo poplave in erozija zaradi napačnega obratovanja ali porušitve.
(2) Opozorilna karta poplav in erozije vsebuje tudi besedilni del, ki obsega opis poplavnih in erozijskih dogodkov, predvsem tistih, ki bi se lahko v prihodnosti ponovili in v zvezi z njimi predvsem datum, vir podatkov, opis dogodka in posledic na življenje in zdravje ljudi, okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti, kulturno dediščino ter druge pomembne informacije o razmerah na določenem območju.
(3) Opozorilna karta poplav in erozije lahko, kjer je to smiselno, vsebuje tudi ocene bodočih poplav in erozije ter njihovih posledic na življenje ljudi, okolje, razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti z upoštevanjem dolgoročnega načrtovanega razvoja in podnebnih sprememb.

(1) Območja poplavne in erozijske nevarnosti se določajo predvsem na podlagi opozorilne karte poplav in erozije, prednostno za območja, kjer lahko pride do pomembnejše ogroženosti.
(2) Določitev območij iz prejšnjega odstavka se izvaja z metodami modeliranja in analiziranja, ki morajo ustrezati priznanemu stanju znanosti na podlagi hidroloških, geoloških, geomorfoloških in geodetskih podatkov ter podatkov o rabi tal in pokrovnosti. Izbira metod mora ustrezati dejanskim razmeram na območju in pričakovani natančnosti rezultatov.
(3) Območja poplavne in erozijske nevarnosti ob tekočih vodah se prikažejo v grafični obliki na kartah poplavne in erozijske nevarnosti, ki vsebujejo podatke o mejah območij poplavne nevarnosti pri pretoku Q(10), Q(100) in Q(500) ter podatke o mejah območij erozijske nevarnosti pri pretoku Q(100).
(4) Območja poplavne in erozijske nevarnosti ob stoječih vodah in morju se prikažejo v grafični obliki na kartah poplavne in erozijske nevarnosti, ki vsebujejo podatke o mejah poplavne nevarnosti morja in jezer pri gladini G(10), G(100), G(500) in podatke o mejah območij erozijske nevarnosti pri gladini G(100).

(1) Meje območij poplavne in erozijske nevarnosti pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) se na kartah poplavne nevarnosti prikažejo s črto črne barve, pri pretokih Q(10) in Q(500) ali gladinah G(10) in G(500)pa s prekinjeno črto črne barve. Na meji območja so dodatno izpisane ustrezne oznake »Q(10)«, »Q(100)« ali »Q(500)« oziroma »G(10)«, »G(100)« ali »G(500)«.
(2) Meje območij erozijske nevarnosti pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) se na kartah erozijske nevarnosti prikažejo s črto črne barve. Na meji območja je izpisana oznaka »E(100)«.
(3) Legenda oznak na kartah poplavne in erozijske nevarnosti je v grafični obliki prikazana v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Območja poplavne nevarnosti se na podlagi meril, ki razvrščajo moč poplavnega toka pri enaki verjetnosti nastanka dogodka, razvrstijo v razrede poplavne nevarnosti, pri čemer je odločujoče tisto merilo, ki izkazuje največji razred nevarnosti.
(2) Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka se določijo naslednji razredi poplavne nevarnosti:
- razred velike nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) globina vode enaka ali večja od 1,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 1,5 m2/s,
- razred srednje nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) globina vode enaka ali večja od 0,5 m in manjša od 1,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 0,5 m2/s in manjši od 1,5 m2/s oziroma, kjer je pri pretoku Q(10) ali gladini G(10) globina vode večja od 0,0 m,
- razred preostale nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) globina vode manjša od 0,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode manjši od 0,5 m2/s, in
- razred zelo majhne nevarnosti, kjer poplava nastane zaradi izrednih naravnih ali od človeka povzročenih dogodkov (npr. izredni meteorološki pojavi ali poškodbe ali porušitve proti poplavnih objektov ali drugih vodnih objektov).

(1) Območja erozijske nevarnosti se na podlagi meril, ki razvrščajo erozijo glede na njeno moč pri enaki verjetnosti nastanka dogodka, razvrstijo v razrede erozijske nevarnosti.
(2) Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka se določi naslednje razrede erozijske nevarnosti:
- razred velike nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) debelina odplavljenega sloja večja od 2,0 m oziroma debelina odloženega sloja večja od 1,0 m,
- razred srednje nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) debelina odplavljenega sloja od 0,5 m do 2,0 m oziroma debelina odloženega sloja od 0,3 m do 1,0 m in
- razred majhne nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) debelina odplavljenega sloja manjša od 0,5 m oziroma debelina odloženega sloja manjša od 0,3 m.

(1) Razredi nevarnosti iz 11. in 12. člena tega pravilnika se označijo s:
- poševno šrafuro rdeče barve za območje velike nevarnosti,
- poševno šrafuro oranžne barve za območje srednje nevarnosti,
- poševno šrafuro rumene barve za območje majhne nevarnosti in
- pikčasto šrafuro rdeče barve za območje preostale nevarnosti.
(2) Grafični oznaki iz prejšnjega odstavka se za območja erozije doda tudi oznaka »E«, za poplavna območja pa oznaka »P«. Legenda oznak posameznih razredov nevarnosti za karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti je prikazana v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika. Vsaka karta razredov poplavne in erozijske nevarnosti mora poleg vsebinskih legend prikazati še podatke o smeri neba, datum izdelave, mejo modelnega območja, podatke o uporabljenih analitičnih metodah in ostala za pripravo karte pomembna opozorila.

(1) Analiza ranljivosti na območjih posameznih razredov poplavne in erozijske nevarnosti se izdela za potrebe ocene ogroženosti posameznih elementov ogroženosti ali skupin elementov in obsega predvsem:
- oceno števila izpostavljenih prebivalcev,
- določitev vrste in števila izpostavljenih gospodarskih in ne gospodarskih dejavnosti,
- prikaz lokacije in opis obratov in naprav zaradi katerih lahko pride do onesnaženja velikega obsega,
- določitev lokacij in opis občutljivih objektov,
- prikaz in opis območij s posebnimi zahtevami po predpisih, ki določajo način priprave načrtov upravljanja voda, na katerih bi ob poplavah in eroziji lahko prišlo do onesnaženja pomembnih zavarovanih habitatov in vrst, virov pitne vode in območij kopalnih voda.
(2) Analiza ranljivosti iz prejšnjega odstavka lahko obsega tudi podrobnejšo analizo rabe prostora in oceno možnih škodnih posledic, kadar je to potrebno zaradi načrtovanja ukrepov ali drugih pomembnih dejavnosti v zvezi s poplavno in erozijsko ogroženostjo.

(1) Merila za določitev razreda ranljivosti so glede na elemente ogroženosti, določene s tem pravilnikom, prikazana v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Razvrstitev območja v razred ogroženosti mora temeljiti vsaj na enem od elementov merila za določitev razreda ranljivosti.

(1) Na podlagi analize ranljivosti iz 14. člena tega pravilnika se elementi ogroženosti, določeni s tem pravilnikom, razvrščajo v naslednje razrede:
- razred velike ranljivosti,
- razred srednje ranljivosti,
- razred majhne ranljivosti in
- razred zelo majhne ranljivosti.
(2) Elementi ogroženosti, razvrščeni po posameznih razredih ranljivosti iz prejšnjega odstavka, se lahko prikažejo na kartah nevarnosti in označijo na naslednji način:
- elementi velike ranljivosti s poševno šrafuro temnega odtenka zelene barve,
- elementi srednje ranljivosti s poševno šrafuro zelene barve,
- elementi majhne ranljivosti s poševno šrafuro svetlega odtenka zelene barve in
- elementi zelo majhne ranljivosti s poševno šrafuro zelo svetlega odtenka zelene barve.
(3) Grafična oznaka za ranljivost je črka »R«, legenda oznak za območja posameznih razredov ranljivosti je v grafični obliki prikazana v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Poplavna in erozijska ogroženost se določita na podlagi analize ranljivosti elementov ogroženosti na območjih poplavne nevarnosti.
(2) Poplavna in erozijska ogroženost se razvrsti v naslednje razrede:
- razred velike ogroženosti,
- razred srednje ogroženosti in
- razred majhne ogroženosti.
(3) Merila za določitev razreda poplavne in erozijske ogroženosti so grafično prikazana v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Meje območij poplavne in erozijske ogroženosti se označijo z naslednjimi oznakami:
- šrafura rdeče barve za območje velike ogroženosti,
- šrafura oranžne barve za območje srednje ogroženosti in
- šrafura rumene barve za območje majhne ogroženosti.
(3) Grafična oznaka za ogroženost je črka »O«, pri čemer se za poplavno ogroženost uporablja oznaka »PO«, za erozijsko ogroženost pa oznaka »EO«. Legenda oznak ogroženih območij na kartah poplavne in erozijske ogroženosti je v grafični obliki prikazana v prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Opozorilno karto poplav in erozije za območje Republike Slovenije pripravi ministrstvo, pristojno za vode.
(2) Na podlagi opozorilne karte poplav in erozije ministrstvo, pristojno za vode, določi pomembnejša območja poplavne in erozijske nevarnosti in pomembnejša območja poplavne in erozijske ogroženosti.
(3) Za območja iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za vode, v skladu s tem pravilnikom pripravi karte poplavne in erozijske nevarnosti oziroma karte poplavne in erozijske ogroženosti.
(4) Podatke o mejah območij iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za vode, objavi v vodnem katastru.

(1) Za obnovo opozorilne karte poplav in erozije ministrstvo, pristojno za vode, zbira podatke o novih poplavnih in erozijskih dogodkih na obrazcu, ki ga objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za vode. Tako zbrani podatki se hranijo v zbirki podatkov vodnega katastra.
(2) Zbirka podatkov o poplavnih in erozijskih dogodkih vsebuje predvsem podatke o pretokih, višini gladine, območju poplave in območju erozije za:
- poplavne dogodke s povratno dobo do 10 let,
- poplavne dogodke s povratno dobo nad 10 let in
- poplavne dogodke z majhno verjetnostjo nastanka.
(3) Zbirka podatkov o poplavnih in erozijskih dogodkih lahko vsebuje tudi podatke o škodi, o številu prizadetih prebivalcev, morebitnih onesnaženjih, lokacijah vodnih objektov, kjer lahko pride do poplav in erozije zaradi napačnega obratovanja ali porušitve, ter druge podatke, pomembne za določitev ogroženosti.

(1) Če ministrstvo, pristojno za vode, ob preverjanju načrtovanih posegov v prostor ali v primeru načrtovanja prostorskega razvoja oceni, da bo obstoječa poplavna nevarnost zaradi nove poselitve na območju načrtovanja ali zunaj njega povečana, je treba v postopku celovite presoje vplivov na okolje po predpisih, ki določajo podrobnejšo vsebino priprave okoljskega poročila, meje razredov poplavne in erozijske nevarnosti preveriti in jih v primeru spremenjenega razreda poplavne in erozijske nevarnosti ponovno določiti.
(2) Podatke o spremembi razreda poplavne nevarnosti zaradi novih posegov v prostor ali prostorskih ureditev na poplavnih območjih je treba posredovati v vodni kataster najkasneje v enem letu od dokončnosti gradbenega dovoljenja ali od sprejetja prostorskega akta.

(1) Kadar namerava samoupravna lokalna skupnost zaradi lastnih razvojnih interesov posegati v območja, kjer lahko nastanejo poplave in erozija in so prikazana na opozorilni karti poplav in erozije, lahko sama podrobneje določi poplavna in erozijska območja ob smiselni uporabi določb tega pravilnika.
(2) Podatke o poplavnih in erozijskih območjih, ki jih v skladu s prejšnjim odstavkom pripravijo samoupravne lokalne skupnosti, morajo le te posredovati ministrstvu, pristojnemu za vode, ki jih objavi v vodnem katastru.

(1) V postopku izdaje vodnega soglasja na območju, za katerega iz opozorilne karte poplav in erozije izhaja, da se voda na območju občasno prelije zunaj vodnih zemljišč, v vodnem katastru ali v prostorskih aktih pa še ni določenih območij poplavne in erozijske nevarnosti ali ogroženih območij, je treba vlogi za izdajo vodnega soglasja priložiti najmanj karto poplavne in erozijske nevarnosti iz 9. člena tega pravilnika za vplivno območje načrtovanega posega v prostor.
(2) Podatke o območju poplavne in erozijske nevarnosti iz prejšnjega odstavka posreduje ministrstvo, pristojno za vode, v vodni kataster.«

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.