Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa v skladu z Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 91/271/EGS), posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, in sicer:
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode,
– posebne ukrepe v zvezi z odvajanjem odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav glede na občutljivost vodnega okolja in
– posebne zahteve v zvezi z nadzorom obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav in izvajanjem prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisij malih komunalnih čistilnih naprav.
(2) Za vprašanja o emisiji snovi v vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:
– s prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5;
– v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6,
– v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7,
– z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom.
Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE) se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla;
2. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
3. biološka razgradnja je molekularna razgradnja sestavin odpadne vode ali blata zaradi delovanja živih organizmov;
4. usedalnik je gradbeni proizvod, namenjen izločanju usedljivih snovi zaradi predčiščenja komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi;
5. dodatna obdelava odpadne vode je dodatna obdelava odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
6. občutljivo območje zaradi evtrofikacije je območje iz predpisa, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
7. občutljivo območje zaradi kopalnih voda je območje iz predpisa, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
8. vplivno območje kopalnih voda je območje vseh površinskih voda gorvodno od kopalne vode, vključno s 300 m širokim obrežnim pasom ob teh vodah, od koder je čas dotoka do meje območja kopalne vode enak ali manjši od 48 ur, na morju pa tudi območje 700 m širokega pasu morja ob kopalni vodi;
9. območje poselitve je območje iz predpisa, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
10. ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
11. obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je v uporabi pred tem dnem;
12. greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo;
13. obstoječa greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve te uredbe;
14. nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.

(1) Komunalno odpadno vodo ali industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh je prepovedano odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati.
(2) V malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki je zaključena z malo komunalno čistilno napravo, je prepovedano odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za okolje, (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v okoljevarstvenem dovoljenju za napravo, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, dovoli odvajanje industrijske odpadne vode v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja 50 PE ali več, če:
– dnevna količina industrijske odpadne vode pri največji zmogljivosti obratovanja naprave ne presega 5 odstotkov dnevne količine odpadne vode, ki se čisti na mali komunalni čistilni napravi, ali
– je iz mnenja upravljavca javne kanalizacije in male komunalne čistilne naprave, priloženega k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za napravo, razvidno, da industrijska odpadna voda iz naprave ne bo škodljivo vplivala na delovanje male komunalne čistilne naprave.

(1) Čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi, ki obratuje skladno z določbami te uredbe, se šteje za ustrezno čiščenje, če se komunalna odpadna voda odvaja:
1. posredno v podzemno vodo, razen na območju, ki je:
– najožje vodovarstveno območje po predpisih, ki urejajo vode,
– ožje ali širše vodovarstveno območje, če tako odvajanje komunalne odpadne vode prepoveduje predpis, ki ureja na teh območjih vodovarstveni režim,
– manj kot 600 m od obale naravnega jezera, razen presihajočega,
– manj kot 600 m od obale jezera, ki je umetno vodno telo ali
– manj kot 600 m od obale oziroma brega kopalne vode ali vode na vplivnem območju kopalnih voda;
2. neposredno v celinsko površinsko vodo, razen v celinsko vodo, ki je:
– namenjena pripravi pitne vode,
– kopalna voda ali voda na vplivnem območju kopalnih voda,
– voda naravnega jezera, razen presihajočega,
– voda jezera, ki je umetno vodno telo,
– voda vodnega objekta za zadrževanje voda,
– površinska voda na vodovarstvenem območju, če tako odvajanje komunalne odpadne vode prepoveduje predpis, ki ureja na tem območju vodovarstveni režim;
3. neposredno v morje ali rečno ustje izven območja kopalnih voda in vplivnega območja kopalnih voda.
(2) Ne glede na določbo druge alinee v 2. točki prejšnjega odstavka se čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi šteje za ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode, če se ta odvaja neposredno v tekočo celinsko površinsko vodo na vplivnem območju kopalnih voda in je dodatno obdelana, in če srednji nizki pretok tekoče celinske površinske vode presega največji šesturni povprečni iztok iz male komunalne čistilne naprave za več kot desetkrat.
(3) Šteje se, da je odpadna voda, ki se odvaja iz male komunalne čistilne naprave, dodatno obdelana, če se čisti v mali komunalni čistilni napravi z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom, ali če se voda na iztoku male komunalne čistilne naprave dodatno obdela v rastlinski čistilni napravi ali podobnem vodnem okolju mokrišča z zadrževalnim časom odpadne vode najmanj osem dni ali na katerikoli način, ki zmanjša vsebnost bakterij najmanj za 90 odstotkov.

(1) Mejni vrednosti parametrov odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave sta določeni v preglednici 1 iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Za mejne vrednosti mikrobioloških parametrov odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave se uporabljajo mejne vrednosti mikrobioloških parametrov iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.

(1) Prve meritve emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav se izvedejo v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se prve meritve ne izvajajo za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo do 50 PE, če je zanjo izdelana ocena obratovanja male komunalne čistilne naprave v skladu s 7. in 8. členom te uredbe.

(1) Obratovalni monitoring odpadne vode, ki se odvaja iz male komunalne čistilne naprave, se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
(2) Če je v skladu s predpisom, ki ureja odmere okoljske dajatve, treba določiti tudi učinek čiščenja male komunalne čistilne naprave, se mora poleg pretoka odpadne vode in vsebnosti parametrov kemijske potrebe po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK) in petdnevne biokemijske potrebe po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK(5)) na iztoku male komunalne čistilne naprave meriti tudi parameter KPK na dotoku na malo komunalno čistilno napravo.
(3) Če se odpadna voda odvaja iz male komunalne čistilne naprave na vplivnem območju kopalnih voda, je treba v odpadni vodi poleg parametrov iz prejšnjega odstavka meriti tudi mikrobiološke parametre, za katere so določene mejne vrednosti v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(4) Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto meritev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izdela ocena obratovanja male komunalne čistilne naprave, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne čistilne naprave v skladu z določbami te uredbe.
(5) Z oceno obratovanja male komunalne čistilne naprave je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo, v zvezi s prepovedmi iz 3. člena te uredbe,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz 4. člena te uredbe,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo, in
– skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v 1. točki 2. člena te uredbe, ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh.
(6) Oceno obratovanja male komunalne čistilne naprave je treba izdelati na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh, v rokih, ki so v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, določeni za izvajanje meritev obratovalnega monitoringa malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) Prve meritve in obratovalni monitoring iz 6. in 7. člena te uredbe kot storitev javne službe zagotavlja izvajalec lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga oseba.
(2) Oceno obratovanja naprave iz četrtega odstavka prejšnjega člena izdela izvajalec javne službe za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga oseba.
(3) Prve meritve in obratovalni monitoring iz 6. in 7. člena te uredbe sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki je za to pridobila pooblastilo v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
(4) Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa kot storitev javne službe določi občina v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Izvajalec javne službe mora ministrstvu najpozneje do 31. marca predložiti poročilo o izvajanju obratovalnega monitoringa malih komunalnih čistilnih naprav za preteklo leto.
(2) Poročilo o izvajanju obratovalnega monitoringa iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– pooblaščenih izvajalcih prvih meritev in obratovalnega monitoringa, ki so zanj izvajali prve meritve in meritve v okviru obratovalnega monitoringa,
– upravljavcih malih komunalnih čistilnih naprav, za katere zagotavlja obratovalni monitoring,
– rezultatih poročil obratovalnega monitoringa malih komunalnih čistilnih naprav,
– vgradnji malih komunalnih čistilnih naprav v letu izvajanja obratovalnega monitoringa, za katere v skladu s 6. členom te uredbe ni treba izvesti prvih meritev, in
– ocenah obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav, za katere so namesto meritev parametrov v okviru prvih meritev oziroma obratovalnega monitoringa izdelane ocene obratovanja v skladu s 7. členom te uredbe.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka se v poročilu o izvajanju obratovalnega monitoringa priložijo na obrazcih, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.
(4) K poročilu o izvajanju obratovalnega monitoringa iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti poročila o obratovalnem monitoringu komunalnih čistilnih naprav, ki so jih za posamezno malo komunalno čistilno napravo izdelale pooblaščene osebe v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
(5) Izvajalec javne službe mora poslati poročilo o prvih meritvah za vsako posamezno malo komunalno čistilno napravo ministrstvu najpozneje v 30 dneh po opravljenih prvih meritvah nove ali rekonstruirane male komunalne čistilne naprave.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco malih komunalnih čistilnih naprav.
(2) V evidenci malih komunalnih čistilnih naprav se vodijo podatki o:
– upravljavcih malih komunalnih čistilnih napravah,
– zmogljivosti malih komunalnih čistilnih naprav in načinu čiščenja komunalne odpadne vode v njej,
– stavbah oziroma območjih poselitve, za katere se zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi,
– kraju male komunalne čistilne naprave ter vodnem telesu površinske oziroma podzemne vode, v katerega se odvaja odpadna voda iz male komunalne čistilne naprave,
– koordinatah točke iztoka prečiščenih komunalnih odpadnih vod neposredno ali posredno v vode,
– ravnanju z blatom male komunalne čistilne naprave,
– načinu odvajanja odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave in
– dnevu vpisa v evidenco.
(3) Evidenca malih komunalnih čistilnih naprav se vodi na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(4) Podatke iz evidence malih komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe vsako leto poslati ministrstvu v elektronski obliki skupaj s poročilom o izvajanju obratovalnega monitoringa malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora omogočiti izvajalcu javne službe redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komunalne čistilne naprave in mu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa, določene v drugem odstavku 9. člena te uredbe.
(2) Pooblaščeni izvajalec prvih meritev in obratovalnega monitoringa mora za vse male komunalne čistilne naprave, za katere izvaja obratovalni monitoring, v poročilu o obratovalnem monitoringu navesti podatke o meritvah in druge podatke, potrebne za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa v skladu z 9. členom te uredbe.

(1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave, katere zmogljivost je enaka ali večja od 50 PE, mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) Obrazec za obratovalni dnevnik iz prejšnjega odstavka objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

(1) Za gradnjo stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, se gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, lahko izda, če je iz dokumentacije, priložene k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja, razvidno, da:
– je za komunalno odpadno vodo zagotovljeno odvajanje v javno kanalizacijo ali čiščenje v mali komunalni čistilni napravi, ki izpolnjuje zahteve te uredbe, ali
– se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici v skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, in se njeno praznjenje izvaja v skladu z občinskimi predpisi, ki urejajo občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(2) Investitor stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, dokazuje izpolnjevanje zahtev v zvezi z odvajanjem komunalne odpadne vode iz prejšnjega odstavka s potrdilom izvajalca javne službe na območju, kjer namerava graditi stavbo, katerega mora priložiti k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja in iz katerega morajo biti razvidni naslednji podatki:
– firma in ime izvajalca javne službe,
– firma in sedež investitorja ali ime in naslov investitorja, če je investitor fizična oseba,
– številka sistema javne kanalizacije in ime območja poselitve, če se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo,
– zmogljivost čiščenja, kraj namestitve male komunalne čistilne naprave in način čiščenja komunalne odpadne vode v njej ter način odvajanja očiščene odpadne vode v okolje, če se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi,
– zmogljivost zbiranja in kraj namestitve nepretočne greznice, če komunalno odpadno vodo prevzema izvajalec javne službe s praznjenjem nepretočne greznice,
– največja letna količina komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbi.
(3) Če gre za malo komunalno čistilno napravo na vodovarstvenem območju ali na območju kopalne vode ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora izvajalec javne službe priložiti tudi podatke o vplivih odvajanja komunalne odpadne vode na vode, ki so priloga k potrdilu iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: priloga k potrdilu).
(4) Priloga k potrdilu iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– ime vodotoka in oznaka vodnega telesa površinske vode, če se komunalna odpadna voda odvaja neposredno v vode,
– ime vodnega telesa podzemne vode, če se komunalna odpadna voda odvaja posredno v podzemne vode,
– potrditev izpolnjevanja pogojev o ustreznosti čiščenja komunalne odpadne vode iz 4. člena te uredbe,
– obseg prvih meritev, če so za malo komunalno čistilno napravo predpisane, in
– obseg obratovalnega monitoringa.
(5) Prilogo k potrdilu iz tretjega odstavka tega člena izdela kot storitev javne službe izvajalec javne službe, ki izvaja storitve javne službe na območju, kjer namerava investitor graditi stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda.
(6) Če gre za malo komunalno čistilno napravo na vodovarstvenem območju ali na območju kopalne vode ali na vplivnem območju kopalnih voda in predpis, ki ureja varstveni režim na tem območju, določa obveznost pridobitve vodnega soglasja za malo komunalno čistilno napravo, mora investitor stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda k vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložiti potrdilo iz drugega odstavka tega člena skupaj s prilogo k potrdilu iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Potrdilo izvajalca javne službe iz drugega odstavka tega člena in prilogo k potrdilu iz tretjega odstavka tega člena je treba izdelati na obrazcih, ki ju objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(8) Izvajalec javne službe mora potrdilo iz drugega odstavka tega člena in prilogo k potrdilu iz tretjega odstavka tega člena poslati investitorju v 30 dneh potem, ko mu je investitor predložil vse podatke, potrebne za izdajo potrdila oziroma izdelavo priloge k potrdilu.
(9) Ceno izdelave potrdila in priloge k potrdilu določi kot ceno storitve javne službe občina v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco izdanih potrdil iz drugega odstavka prejšnjega člena in evidenco izdelanih prilog k potrdilu iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) V evidenci potrdil iz prejšnjega odstavka se vodijo podatki o:
– investitorjih stavb, ki so pridobili potrdilo,
– investitorjih stavb, ki so pridobili potrdilo vključno s prilogo k potrdilu iz tretjega odstavka tega člena,
– stavbnih zemljiščih,
– številki sistema javne kanalizacije in imenu območja poselitve oziroma kraju male komunalne čistilne naprave ter vodnem telesu površinske oziroma podzemne vode, v katerega se odvaja odpadna voda iz male komunalne čistilne naprave, in
– dnevu vpisa v evidenco.
(3) Evidenca potrdil iz prvega odstavka tega člena se vodi na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(4) Podatke iz evidence potrdil iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe vsako leto poslati ministrstvu v elektronski obliki skupaj s poročilom o izvajanju obratovalnega monitoringa malih komunalnih čistilnih naprav.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje lastnik stavbe, ki je pravna oseba, če se v nasprotju s prvim odstavkom 3. člena te uredbe iz stavbe odvaja komunalna ali industrijska odpadna voda ali mešanica obeh v greznico ali se te odpadne vode v greznici obdelujejo.
(2) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec male komunalne čistilne naprave, ki je pravna oseba, če:
– čisti industrijsko odpadno vodo v mali komunalni čistilni napravi v nasprotju z določbami drugega, tretjega in petega odstavka 3. člena te uredbe,
– čisti komunalno odpadno vodo v mali komunalni čistilni napravi, za katero ni zagotovljenega ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode v skladu s 4. členom te uredbe;
– ne omogoči izvajalcu javne službe zagotavljanja prvih meritev v skladu s 6. členom te uredbe,
– ne omogoči izvajalcu javne službe rednega zagotavljanja obratovalnega monitoringa v skladu s 7. členom te uredbe,
– ne predloži izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo vseh podatkov, potrebnih za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa v skladu z 11. členom te uredbe, ali
– ne vodi obratovalnega dnevnika v skladu z 12. členom te uredbe.
(3) Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca male komunalne čistilne naprave iz prejšnjega člena.
(4) Z globo od 300 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi lastnik stavbe, ki je fizična oseba.
(5) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz drugega odstavka tega člena kaznuje upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE, ki je fizična oseba.
(6) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če:
– ne zagotavlja izvajanja prvih meritev in meritev obratovalnega monitoringa v skladu s 6. in 7. členom te uredbe,
– ne izdeluje ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave v skladu s 7. členom te uredbe,
– ne navede v poročilu o izvajanju obratovalnega monitoringa podatkov o meritvah na vseh malih komunalnih čistilnih napravah, za katere mora zagotavljati izvajanje obratovalnega monitoringa, v skladu s prvim odstavkom 8. člena te uredbe,
– opravlja prve meritve ali meritve obratovalnega monitoringa brez pooblastila v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe,
– ne predloži ministrstvu poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa za preteklo leto v roku iz prvega odstavka 9. člena te uredbe,
– ne predloži ministrstvu poročila o izvedenih prvih meritvah v roku iz petega odstavka 9. člena te uredbe,
– ne vodi evidence malih komunalnih čistilnih naprav iz 10. člena te uredbe,
– ne izda investitorju na njegovo zahtevo potrdila o odvajanju komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo ali priloge k potrdilu v roku iz osmega odstavka 13. člena te uredbe ali
– ne vodi evidence izdanih potrdil iz 14. člena te uredbe ali te evidence ne pošlje ministrstvu v rokih iz četrtega odstavka 14. člena te uredbe.
(7) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.

(1) Za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na območju poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2000 PE, je treba zagotoviti odvajanje po javni kanalizaciji najpozneje do:
– 31. decembra 2015 za območje poselitve na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 10 PE/ha,
– 31. decembra 2015 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prejšnje alinee, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE/ha in
– 31. decembra 2017 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prve in druge alinee, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode manjša od 20 PE/ha, območje pa je vključeno v operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(2) Komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji z območij poselitve iz prejšnjega odstavka, je treba pred posrednim ali neposrednim odvajanjem v vode očistiti v mali komunalni čistilni napravi ali jo odvajati v javno kanalizacijo sosednjega območja poselitve najpozneje do:
– 31. decembra 2015 za območje poselitve na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 10 PE/ha,
– 31. decembra 2015 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prejšnje alinee, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE/ha in
– 31. decembra 2017 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prve in druge alinee, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode manjša od 20 PE/ha, območje pa je vključeno v operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(3) Čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ali njeno odvajanje v javno kanalizacijo sosednjega območja poselitve je treba zagotoviti v rokih iz prejšnjega odstavka tudi, če se komunalna odpadna voda odvaja v vode iz javne kanalizacije območja poselitve, za katerega opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(1) V času kopalne sezone je treba komunalno odpadno vodo, ki se odvaja z območij poselitve, za katere je treba v skladu s prejšnjim členom zagotoviti javno kanalizacijo in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi, dodatno obdelati najpozneje do 31. decembra 2015, če se odvaja posredno ali neposredno v vode na vplivnem območju kopalnih voda.
(2) Če se odpadna voda iz male komunalne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo kateregakoli območja poselitve, za katerega opremljenost z javno kanalizacijo ni določena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, odvaja posredno ali neposredno v vode na vplivnem območju kopalnih voda, je treba zagotoviti dodatno obdelavo te odpadne vode v rokih iz prejšnjega odstavka.
(3) Pri odvajanju komunalne odpadne vode iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebnost mikrobioloških parametrov v obdelani odpadni komunalni vodi na iztoku male komunalne čistilne naprave ne sme presegati mejnih vrednosti za mikrobiološke parametre iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.

(1) Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, kjer ni treba odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo v skladu s prvim odstavkom 17. člena te uredbe ali v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do:
– 31. decembra 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, in
– 31. decembra 2017, če obstoječa stavba ni na območjih iz prejšnje alinee.
(2) Do rokov iz prejšnjega odstavka lahko lastniki obstoječih stavb uporabljajo za čiščenje komunalne odpadne vode obstoječe greznice.

Zahteve iz 17., 18. in 19. člena te uredbe so za posamezno območje poselitve podrobneje določene v operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

(1) Določbe 14. člena te uredbe v zvezi z izdajo potrdila iz drugega odstavka 13. člena te uredbe in izdelavo priloge k potrdilu iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2009.
(2) Določbe v zvezi s pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz prvega odstavka 13. člena te uredbe se začnejo uporabljati za stavbe, za katere je popolna vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja vložena po 1. januarju 2009.

Do izdaje standarda o sistemih za infiltracijo v zemljo SIST EN 12566-2 se uporablja dokumentacija Slovenskega inštituta za standardizacijo SIST-TIP CEN/TR 12566-2, do izdaje standarda o montažnih greznicah SIST EN 12566-4 dokumentacija oSIST prEN 12566-4 in do izdaje standarda za filtrirne naprave za predčiščene komunalne odpadne vode SIST EN 12566-5 dokumentacija oSIST prEN 12566-5.

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02 in 41/04 – ZVO-1).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati določbe od 6. člena do vključno 12. člena Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85 in Uradni list RS, št. 67/02 – ZV-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

   PRILOGA 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode na iztoku
male komunalne čistilne naprave

   Preglednica 1: Mejni vrednosti za KPK in BPK(5) na iztoku
male komunalne čistilne naprave

+---------------------+-------------+-------------+------------+
|      Parameter      | Izražen kot |    Enota    |   Mejna    |
|                     |             |             |  vrednost  |
|                     |             |             |  emisije   |
+---------------------+-------------+-------------+------------+
|Kemijska             |     O(2)    |     mg/l    |    150     |
|potreba po kisiku    |             |             |            |
|(KPK)                |             |             |            |
+---------------------+-------------+-------------+------------+
|Biokemijska potreba  |     O(2)    |     mg/l    |     30     |
|po kisiku (BPK(5))   |             |             |            |
+---------------------+-------------+-------------+------------+