Na podlagi petega odstavka 85. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba podrobneje določa vsebino prostorskega informacijskega sistema, način njegove priprave, vodenja, uporabe in vzdrževanja. S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenašajo tudi zahteve Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti – INSPIRE (UL L št. 108 z dne 14. 3. 2007, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva INSPIRE), ki se nanašajo na pravila za izdelavo metapodatkov.

(1) Posamezni izrazi, ki se uporabljajo v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. aplikativni sistem je sklop računalniških aplikacij, podatkovnih baz, in sistemov za prenos podatkov, ki služijo podpori upravljavskim procesom ob uporabi sodobne informacijsko telekomunikacijske tehnologije;
2. medopravilnost je možnost povezovanja podatkovnih baz in vzajemnega delovanja storitev brez ponavljajočih se ročnih posegov na način, ki da skladen rezultat in poveča dodano vrednost podatkovnih baz in storitev;
3. metapodatki so informacije, ki opisujejo podatkovne baze prostorskih ter drugih podatkov, vključno s storitvami za ravnanje s temi podatki, in omogočajo njihovo iskanje, popis in uporabo;
4. nacionalni okvir medopravilnosti določa minimalni nabor tehničnih usmeritev in specifikacij za upravljanje informacijskih tokov med javnim sektorjem, gospodarskimi subjekti in drugimi deli družbe in opredeljuje vse tri vidike medsebojne povezljivosti informacijskih sistemov: organizacijski, semantični in tehnični;
5. posredovanje podatkov (prevzemanje podatkov) je prenos digitalnih podatkov na elektronskem mediju s stalnim dostopom do podatkov preko omrežnih storitev;
6. prostorski podatki so podatki, ki se neposredno ali posredno nanašajo na posamezno lokacijo ali območje v prostoru;
7. tehnična pravila so prikaz podrobne tehnične oblike podatkov oziroma postopkov, kot so logični in fizični model podatkovne baze, klasifikacijske sheme, pravila za identifikatorje, obvezni in priporočeni standardi, podrobnosti časovnih opredelitev in podobno;
8. upravljavec podatkovne baze je subjekt, ki vzpostavi in vzdržuje posamezno podatkovno bazo, ki se uporablja v okviru prostorskega informacijskega sistema;
9. upravljavec prostorskega informacijskega sistema je subjekt, ki s pomočjo državnih organov, organov lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in drugih nosilcev javnih pooblastil izvaja naloge vzpostavitve, priprave, vodenja, vzdrževanja in spremljanja uporabe prostorskega informacijskega sistema;
10. formalna digitalna oblika je v obliki formalizirane podatkovne baze pripravljen prostorski akt ali drug dokument oziroma njegov del, ki se za grafični del prostorskega akta oziroma drugega dokumenta praviloma pripravi v vektorski obliki, za tekstualni del pa v obliki relacijskih tabel. Iz te oblike se pripravi neformalna digitalna oblika akta ali dela akta na avtomatiziran način brez ročnih posegov;
11. neformalna digitalna oblika akta ali drugega dokumenta se pripravi v obliki besedila ter slik, ki ne omogočajo bistvenega nadaljnjega procesiranja in jih je mogoče izpisati in/ali izrisati na papir brez ročnega dodelovanja v identični vsebini in obliki, kot jo ima analogna oblika pravno veljavnega akta, in sicer z običajnimi računalniškimi orodji in napravami, praviloma z uporabo odprtih standardov. Smiselno enako mora veljati tudi za prikaz in pregledovanje neformalne digitalne oblike akta na zaslonu računalnika.
(2) Ostali izrazi, ki se uporabljajo v tej uredbi, imajo enak pomen kot v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07).

Prostorski informacijski sistem se vzpostavi in vzdržuje za opravljanje nalog države in spremljanje nalog občin na področju urejanja prostora, vključno s pripravo in sprejemom prostorskih aktov države in občin, spremljanjem stanja prostora ter za omogočanje javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru.

V prostorski informacijski sistem se povezujejo naslednji podatki:
– podatki o dejanskem stanju v prostoru,
– podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture,
– podatki o pravnem stanju v prostoru na osnovi prostorskih aktov in podatki prostorskih aktov v sprejemanju,
– podatki o drugih pravnih režimih, ki se nanašajo na varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja,
– podatki o vrednotenju, vplivih in omejitvah kulturne dediščine in ohranjanja narave v prostoru,
– podatki iz upravnih aktov, ki se nanašajo na gradnje,
– drugi podatki za pripravo, sprejem in spremljanje prostorskih aktov,
– orodja, ki omogočajo pripravo in spremljanje izvajanja prostorskih aktov v elektronski obliki, in
– metode in postopki za podporo usklajevanju, sodelovanju in vključevanju javnosti v postopke sprejemanja prostorskih aktov.

(1) Podatki o dejanskem stanju v prostoru so:
1. podatki na osnovi evidentiranja nepremičnin:
– podatki iz zemljiškega katastra,
– podatki iz katastra stavb,
– podatki iz registra nepremičnin,
– podatki iz evidence državne meje,
– podatki iz registra prostorskih enot, vključno s hišnimi številkami;
2. podatki o dejanski rabi prostora;
3. podatki o kmetijskih zemljiščih, vodnih zemljiščih in gozdovih;
4. podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture;
5. geodetske in kartografske podlage za prikaz vsebine prostorskih aktov in njihovih strokovnih podlag, kot so geodetski načrti, državne topografske karte in pregledne karte;
6. ostali podatki o dejanskem stanju v prostoru, kot so digitalni ortofoto posnetki, satelitski posnetki in ostali posnetki daljinskega zaznavanja, digitalni model višin in evidenca trga nepremičnin.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se vzdržujejo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja, razen podatkov iz 4. točke prejšnjega odstavka, ki se vzdržujejo po tej uredbi.
(3) Upravljavci podatkovnih baz posredujejo podatke iz prvega odstavka tega člena upravljavcu prostorskega informacijskega sistema v izvorni vsebini oziroma v drugi dogovorjeni obliki.
(4) Upravljavec prostorskega informacijskega sistema na osnovi podatkov iz prvega odstavka tega člena v povezavi z drugimi podatki prostorskega informacijskega sistema pripravi agregirane, posplošene ali drugače izvedene podatke v takšni obliki in vsebini, da so neposredno uporabni v prostorskem načrtovanju.

(1) Podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture se vodijo v katastru gospodarske javne infrastrukture na podlagi podatkov o že zgrajenih omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture in podatkov, ki jih posredujejo investitorji po končani gradnji.
(2) Vodenje katastra iz prejšnjega odstavka zagotavljajo občine in ministrstva, v katerih delovno področje sodijo posamezna omrežja in objekti gospodarske javne infrastrukture.
(3) Za vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture se uporabljajo identifikacijske oznake, ki jih določi organ, pristojen za geodetske zadeve.
(4) Vsebino katastra gospodarske javne infrastrukture za posamezne vrste omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture podrobneje predpišejo pristojni ministri v soglasju z ministrom za prostor.
(5) Podatke o vrstah in legi omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture posredujejo investitorji, v topografski bazi povezljivi z zemljiškim katastrom, tudi organu, pristojnemu za geodetske zadeve, ki na njihovi podlagi vodi in vzdržuje zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.
(6) Vsaka sprememba podatkov v katastru gospodarske javne infrastrukture, ki pomeni tudi spremembo podatka v topografski bazi, se evidentira in posreduje organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v roku treh mesecev od njenega nastanka.
(7) Organ, pristojen za geodetske zadeve, pripravi tehnična pravila za posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske infrastrukture iz prejšnjega odstavka in jih objavi na portalu prostorskega informacijskega sistema.

(1) Podatki o pravnem stanju v prostoru na osnovi prostorskih aktov in podatki prostorskih aktov v sprejemanju so:
– vsebina tekstualnega in grafičnega dela prostorskega akta,
– priloge, ki so sestavni del prostorskega akta, in
– ostala dokumentacija, ki je nastala v postopku priprave in sprejema prostorskega akta in se vodi v spisu postopka.
(2) Vsebina podatkov iz prejšnjega odstavka je določena v predpisih o prostorskem načrtovanju.
(3) Podatki iz prvega odstavka tega člena morajo biti izdelani in shranjeni v formalni digitalni obliki in v neformalni digitalni obliki.
(4) Podatkovno bazo o prostorskih aktih vodi upravljavec prostorskega informacijskega sistema.
(5) Podatke, ki jih je pripravljavec prostorskega akta v postopku priprave in sprejemanja akta dolžan posredovati ministrstvu, pristojnemu za prostor, pripravljavec prostorskega akta posreduje v analogni ter formalni in neformalni digitalni obliki. Te podatke upravljavec prostorskega informacijskega sistema shrani v podatkovno bazo prostorskih aktov in jih nemudoma posreduje pristojnim nosilcem urejanja prostora.
(6) Nosilci urejanja prostora so dolžni v vseh korakih postopka priprave in sprejemanja akta ministrstvu, pristojnemu za prostor, skupaj z analogno obliko smernic ali mnenj v zvezi s prostorskim aktom v sprejemanju, posredovati tudi podatke v formalni in neformalni digitalni obliki.
(7) Po sprejetju prostorskega akta se digitalna oblika prostorskega akta posreduje v trajno hranjenje v skladu s predpisi o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.
(8) Upravljavec prostorskega informacijskega sistema pripravi tehnična pravila za izvajanje tega člena in jih objavi na portalu prostorskega informacijskega sistema.
(9) Formalna digitalna oblika po tem členu je obvezna le za tiste podatke, za katere jo predvidevajo in omogočajo tehnična pravila za digitalne prostorske akte.

(1) Podatki o drugih pravnih režimih, ki se nanašajo na varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim, so:
– podatki o varstvenem območju: geokode območja, oznaka območja, ime območja, oznaka varstvenega režima, dodaten opis pravnega režima, oznaka predpisa, datumi veljavnosti in opombe in
– podatki o predpisu, s katerim je pravni režim vzpostavljen, in vse njegove spremembe in dopolnitve: oznaka predpisa, naslov predpisa, objave predpisa, datum zadnje spremembe predpisa, povezava z vsebino prečiščenega besedila predpisa, oznaka spremembe predpisa, naslov spremembe predpisa, objava spremembe predpisa, povezava z vsebino spremembe predpisa.
(2) Če je varstveno območje iz prve alinee prejšnjega odstavka določeno kot točka oziroma linija v prostoru, je sestavni del teh podatkov tudi polmer okolice točke oziroma linije.
(3) Upravljavcu prostorskega informacijskega sistema je upravljavec podatkovne baze posameznega pravnega režima oziroma organ, ki je pristojen za vzpostavitev takega pravnega režima, dolžan posredovati podatke iz prvega odstavka tega člena tako, da jih upravljavec prostorskega informacijskega sistema prejme ali lahko uporabi najkasneje na dan javne objave predpisa, s katerim je bil pravni režim vzpostavljen.
(4) Upravljavec prostorskega informacijskega sistema pripravi tehnična pravila za izvajanje tega člena in jih objavi na portalu prostorskega informacijskega sistema.

(1) V prostorski informacijski sistem se vključujejo tudi podatki o vrednotenju, vplivih in omejitvah kulturne dediščine in ohranjanja narave v prostoru, ki se vodijo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in ohranjanja narave.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka vodi, vzdržuje in objavlja na svetovnem spletu ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne dediščine, oziroma ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave.
(3) Pristojna ministrstva iz prejšnjega odstavka so dolžna omogočiti neposredni dostop do podatkov iz tega člena preko svetovnega spleta, in sicer v obliki in na način, ki omogoča pregledovanje teh podatkov skupaj z ostalimi podatki prostorskega informacijskega sistema.

(1) Upravni akti, ki se nanašajo na gradnje, so gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje ali dokazilo, da ima stavba uporabno dovoljenje, in upravni akti, izdani v postopku inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem predpisov, ki se nanašajo na gradnje.
(2) Podatkovna baza o upravnih aktih iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o nepremičninah, na katere se postopek nanaša, naziv organa, ki vodi postopek, naziv oziroma ime investitorja, enolično identifikacijsko številko upravnega akta, vrsto upravnega akta, datum izdaje upravnega akta in zaznambo dokončnosti oziroma pravnomočnosti upravnega akta ter zaznambo morebitne razveljavitve, odprave oziroma ničnosti tega akta, v primeru inšpekcijskih ukrepov pa tudi zaznambo morebitne ustavitve postopka in v primeru gradbenega dovoljenja pa tudi poziv občini, ali želi biti stranka v postopku.
(3) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka je sestavni del podatkovne baze o upravnih aktih tudi digitalna oblika dela projektne dokumentacije.
(4) Podatkovno bazo iz drugega odstavka tega člena vodi ministrstvo, pristojno za prostor, podatke vanjo pa med postopkom sproti posredujejo za izdajo upravnih aktov pristojni upravni organi.
(5) Upravljavec prostorskega informacijskega sistema v sodelovanju z upravnimi organi iz prejšnjega odstavka vzpostavi podatkovno bazo iz tega člena in izdela aplikativni sistem za njeno vzdrževanje in uporabo. Aplikativni sistem mora omogočati uporabo podatkov iz podatkovne baze iz tega člena tudi občinskim organom.
(6) Podatki iz podatkovne baze iz drugega odstavka tega člena se kot gostujoč podatek vodijo tudi v zemljiškem katastru, katastru stavb in zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, skladno s predpisi o zemljiškem katastru, katastru stavb in zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.

(1) Drugi podatki za pripravo, sprejem in spremljanje prostorskih aktov so podatki, kot so: demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja ter prostorski podatki za območja sosednjih držav, za območja Evropske unije, za območja Evrope in za območja sveta.
(2) Podatki iz tega člena se vključujejo v prostorski informacijski sistem glede na potrebe po teh podatkih v okviru prostorskega načrtovanja, zlasti potrebe po mednarodni primerljivosti ter teritorialni koheziji s sosednjimi območji.
(3) Podatki iz tega člena se z upoštevanjem avtorskih pravic objavljajo na portalu prostorskega informacijskega sistem v izvorni in/ali predelani obliki oziroma se objavljajo internetne povezave ali referenčni viri za dostop do teh podatkov.

(1) Prostorski informacijski sistem vsebuje orodja, ki omogočajo pripravo in spremljanje izvajanja prostorskih aktov v elektronski obliki, zlasti:
– analize stanja in pričakovanj delovanja urbanega sistema,
– rezultate raziskav in strokovne podlage, pomembne za območje države,
– primere dobrih praks,
– predloge in obrazce za vodenje postopkov priprave in spremljanje izvajanja prostorskih aktov,
– inovativne metode prostorskega načrtovanja vključno s simulacijskimi modeli “če…potem”.
(2) Orodja iz prejšnjega odstavka se objavljajo na portalu prostorskega informacijskega sistema in se lahko tam tudi izvajajo.

(1) Prostorski informacijski sistem vsebuje tudi metode in postopke za podporo usklajevanju, sodelovanju in vključevanju javnosti v postopke sprejemanja prostorskih aktov, zlasti:
– priporočila za vsebino in načine vključevanja strokovne in laične javnosti v postopke priprave in sprejemanja prostorskih aktov,
– orodja za vizualizacijo načrtovanih prostorskih projektov,
– podporo elektronskemu vključevanju javnosti pri pripravi in sprejemu državnih prostorskih aktov, na zaprosilo posamezne občine pa tudi pri pripravi občinskih prostorskih aktov.
(2) Metode in postopki iz prejšnjega odstavka se objavljajo na portalu prostorskega informacijskega sistema in se lahko tam tudi izvajajo.

(1) Vzdrževanje prostorskega informacijskega sistema je predvsem:
– prevzemanje podatkov od upravljavcev podatkovnih baz, kjer se podatki izvirno vzdržujejo,
– predelava podatkov v obliko, primerno za uporabo v postopkih urejanja prostora,
– vodenje informacijske podpore za pripravo, usklajevanje in sprejemanje prostorskih aktov,
– avtomatiziran prenos podatkov ob vodenju upravnih postopkov, ki se nanašajo na gradnje,
– zbiranje pobud, mnenj in komentarjev s strani javnosti,
– medsebojna izmenjava dobrih praks na področju urejanja prostora,
– razvoj inovativnih metod in orodij prostorskega načrtovanja in
– objavljanje priporočil in spletnih povezav.
(2) Prostorski informacijski sistem se vzdržuje tudi neposredno z izmenjavo podatkov in storitev s tistimi deli področnih informacijskih sistemov državne ali občinske uprave, ki zadevajo področje urejanja prostora.

(1) Upravljavec podatkovne baze zagotovi povezovanje podatkov iz 4. člena v prostorski informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: okvir medopravilnosti):
– z upoštevanjem nacionalnega okvira medopravilnosti v državni upravi,
– preko geolokacije v državnem koordinatnem sistemu,
– z določitvijo povezovalnih identifikacijskih oznak nepremičnin in prostorskih enot,
– z uporabo klasifikacijskih shem na področju urejanja prostora in graditve objektov in
– z upoštevanjem pravil geodetskega, topografskega in kartografskega sistema.
(2) Upravljavec prostorskega informacijskega sistema skupaj z organom, pristojnim za geodetske zadeve, pripravi tehnična pravila za izvajanje določil tega člena in jih objavi na portalu prostorskega informacijskega sistema.

(1) Vzpostavitev, pripravo, vodenje in uporabo prostorskega informacijskega sistema vodi in koordinira upravljavec prostorskega informacijskega sistema.
(2) Upravljavec prostorskega informacijskega sistema je organ, pristojen za urejanje prostora, v okviru ministrstva, pristojnega za prostor.
(3) Upravljavec prostorskega informacijskega sistema opravlja naslednje naloge:
– vodi vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje ter spremlja uporabo prostorskega informacijskega sistema,
– pripravlja strokovne, postopkovne in tehnične rešitve za vsebino tehničnih pravil te uredbe,
– sodeluje pri pripravi predpisov in priporočil na področju prostorskega načrtovanja,
– pripravlja klasifikacijske sheme za področje urejanja prostora,
– skupaj z občinami vodi prikaz stanja prostora,
– vodi pripravo analiz, projekcij in simulacij za potrebe prostorskega načrtovanja,
– vzpostavi in izvaja službo medsebojne izmenjave informacij z občinami na področju prostorskega načrtovanja,
– vodi mednarodno sodelovanje na področju informacijske podpore urejanju prostora in
– vodi portal prostorskega informacijskega sistema.

(1) Uporaba prostorskega informacijskega sistema je predvsem:
– prevzemanje podatkov, ki se iz prostorskega informacijskega sistema posredujejo uporabnikom,
– uporaba osnovnih omrežnih storitev, kot so storitve dostopa, iskanja, pregledovanja, prenosa, preoblikovanja podatkov prostorskega informacijskega sistema,
– uporaba kompleksnih omrežnih in drugih storitev, kot je uporaba orodij, ki omogočajo pripravo in spremljanje izvajanja prostorskih aktov v elektronski obliki, ter metod in postopkov za podporo usklajevanju, sodelovanju in vključevanju javnosti v postopke sprejemanja prostorskih aktov in
– uporaba grafičnega in tekstualnega dela prikaza stanja prostora.
(2) Podatki in storitve prostorskega informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka so prosto dostopni, upoštevajoč omejitve iz predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, in predpisov, ki urejajo dostop do tajnih podatkov.
(3) Podatki in storitve iz prvega odstavka tega člena se prosto uporabljajo, razen v delih, ki so omejeni z avtorskimi in sorodnimi pravicami ter morebitnimi drugimi pravicami posameznih pravnih ali fizičnih oseb.
(4) Uporaba podatkov in storitev iz prvega odstavka tega člena za namene prostorskega načrtovanja, urejanja prostora, graditve objektov ter vpogleda javnosti v pravno stanje v prostoru je za uporabnike brezplačna.

(1) Upravljavec podatkovne baze zagotovi izdelavo in redno posodabljanje digitalnega metapodatkovnega opisa za vse podatkovne baze, s katerimi upravlja in ki so sestavni del prostorskega informacijskega sistema.
(2) Metapodatkovni opis iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsaj osrednji del metapodatkov po standardu SIST EN ISO 19115:2005 ali temu vsebinsko primerljiv opis. Metapodatkovni opis mora vsebovati tudi določbe glede primernosti in zanesljivosti uporabe v posameznih prostorskih aktih, opredeljene tako podrobno, kot to zahteva vsebina posameznega prostorskega akta.
(3) Metapodatkovni opisi se izdelajo in uskladijo s pravili za izvajanje 5. člena Direktive INSPIRE, ki so določena v njegovem četrtem odstavku, najpozneje v šestih mesecih po njihovem sprejetju.

Upravljavec prostorskega informacijskega sistema vzpostavi in vzdržuje enotni portal prostorskega informacijskega sistema. Portal je tip tematskega portala, namenjen prostorskemu načrtovanju in povezavam s širšim prostorom, ki zagotavlja:
– meodopravilni okvir za sodelovanje z občinami in ostalimi nosilci urejanja prostora pri pripravi, usklajevanju in spremljanju izvajanja prostorskih aktov,
– enotno vhodno točko za izmenjavo dobrih praks, orodij, priporočil in navodil za področje urejanja prostora in graditve objektov,
– vključevanje javnosti pri pripravi in usklajevanju prostorskih aktov na državni ravni,
– dostop do podatkov, prilagojenih po vsebini in obliki za neposredno uporabo v postopkih prostorskega načrtovanja, in
– povezavo z ostalimi tematskimi portali nosilcev urejanja prostora, predvsem z občinami.

Portal prostorskega informacijskega sistema začne prototipno delovati takoj po uveljavitvi te uredbe, v celoti pa v 12 mesecih po uveljavitvi te uredbe.

Tehnična pravila iz te uredbe se objavijo na portalu prostorskega informacijskega sistema, kjer se v skladu z razvojem tehničnih zmožnosti sproti posodabljajo. Prva objava tehničnih pravil iz te uredbe je, kot sledi:
– tehnična pravila iz sedmega odstavka 6. člena se objavijo v dveh mesecih po uveljavitvi te uredbe,
– tehnična pravila iz osmega odstavka 7. člena se objavijo v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe,
– tehnična pravila iz četrtega odstavka 8. člena se objavijo v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe,
– tehnična pravila iz drugega odstavka 15. člena se objavijo v štirih mesecih po uveljavitvi te uredbe.

Aplikativni sistem za vzdrževanje in uporabo podatkovne baze o upravnih aktih iz petega odstavka 10. člena te uredbe se prototipno vzpostavi najpozneje v 18 mesecih, v celoti pa v 24 mesecih po uveljavitvi te uredbe.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:
– Navodilo o vsebini in načinu vodenja sistema zbirk prostorskih podatkov (Uradni list RS, št. 123/03),
– Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o upravnih aktih (Uradni list RS, št. 13/04 in 22/07),
– Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke pravnih režimov (Uradni list RS, št. 34/04) in
– Uredba o vsebini poročila o stanju na področju urejanja prostora ter minimalnih enotnih kazalnikih (Uradni list RS, št. 107/04).

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture iz 6. člena te uredbe se vodi po tej uredbi in po Pravilniku o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9/04).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.