Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. decembra 2007.
Št. 003-02-4/2007
Ljubljana, dne 27. decembra 2007
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1B)
1. člen
V Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popravek, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odločba US in 93/05 – ZVMS) se v prvem odstavku 2. člena:
– točka 1.7 spremeni tako, da se glasi:
"1.7. zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, ali objekt, ki ima velike dimenzije, ali objekt za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi;";
– v točki 1.8. črta besedilo "stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov ne presega 5.000 m3 in ni višja od 10,00 metrov, merjeno od terena do kapi in tisti gradbeni inženirski", za besedo "zahtevne" pa se doda besedilo ", nezahtevne ali enostavne";
– točka 1.9. spremeni tako, da se glasi:
"1.9. nezahtevni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt;";
– točke 1.9.1., 1.9.2., 1.9.3, 1.9.4. in 1.9.5. črtajo;
– za točko 1.9. doda nova točka 1.10., ki se glasi:
"1.10. enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje;";
– v točki 4.2.2. za besedilom "projektno dokumentacijo" črta besedilo ", in za kakovost obdelave celotnega projekta";
– za točko 4.5.1. doda nova točka 4.5.2., ki se glasi:
"4.5.2. odgovorni vodja revidiranja je posameznik, ki revidentu odgovarja za medsebojno skladnost revizijskih poročil in kakovost obdelave skupnega revizijskega poročila;";
– v točki 5. črta besedilo "in tehnične";
– točka 5.2. spremeni tako, da se glasi:
"5.2. projektna dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del;";
– točka 5.3. črta;
– v točki 5.5. črta besedilo "ali predpisom, izdanim na podlagi zakona";
– za točko 5.5.2. doda nova točka 5.5.3., ki se glasi:
"5.5.3. soglasje za priključitev so pogoji upravljalca gospodarske javne infrastrukture, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev objekta na to infrastrukturo in da bo zagotovljeno njeno nemoteno obratovanje;";
– v točki 5.6. črta besedilo "brezhibnosti in računske pravilnosti" ter besedilo "da bo v skladu s prostorskim aktom in gradbenimi predpisi in da bo objekt funkcionalen in primerno oblikovan, njegova raba pa učinkovita, varčna in gospodarna";
– točka 5.7. črta;
– točka 6. spremeni tako, da se glasi:
"6. gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati;";
– točka 6.2. črta;
– v točki 6.4. črta besedilo "znotraj gradbene parcele";
– v točki 7. se za besedilom "rekonstrukcijo objekta" črta besedilo ", nadomestno gradnjo";
– v točki 7.2. črta besedilo "zunanji izgled in namembnost objekta", na koncu točke pa se doda besedilo ", pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%";
– točka 7.3. črta;
– točka 9. spremeni tako, da se glasi:
"9. sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico;";
– točka 9.1. črta;
– točka 11.3. spremeni tako, da se glasi:
"11.3. poskusno obratovanje je preizkušanje, ali objekt z vgrajenimi inštalacijami oziroma tehnološkimi napravami izpolnjuje z okoljevarstvenimi in drugimi predpisi določene parametre;";
– točka 11.4. črta;
– v točki 12.1. črta besedilo "kakor tudi, da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil".
2. člen
V 3. členu se v prvem odstavku za besedilom "rekonstrukcijo objekta" črta besedilo ", nadomestna gradnja".
Tretji, četrti in peti odstavek se črtajo.
3. člen
Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:
"3.a člen
(pogoji za začetek gradnje enostavnih objektov)
(1) Gradnja enostavnega objekta se lahko začne brez gradbenega dovoljenja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom.".
4. člen
V 4. členu se v naslovu črta besedilo "in spremembo rabe".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov (v nadaljnjem besedilu: CC-SI), spremeni:
– znotraj skupine upravnih in pisarniških stavb;
– znotraj razreda trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis;
– iz upravne in pisarniške stavbe v trgovsko in drugo stavbo za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče in bencinski servis;
– iz gostinske stavbe, razen iz hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev in druge stavbe za kratkotrajno nastanitev, v upravno in pisarniško stavbo ali trgovsko in drugo stavbo za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis.".
Za tretjim odstavkom se dodata nov četrti in peti odstavek, ki se glasita:
"(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena gre vedno za spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen po CC-SI spremeni v:
– zabaviščni park ali podoben zabaviščni objekt;
– stavbo za kulturo in razvedrilo;
– skladišče ali odlagališče odpadkov;
– bencinski servis;
– trgovinsko skladišče z namenom prodaje;
– gostinsko stavbo.
(5) Sprememba namembnosti objekta ali dela objekta, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom, prav tako ne sme biti v nasprotju z gradbenimi predpisi, če dela v zvezi s spremembo namembnosti vplivajo na predpisane bistvene zahteve.".
5. člen
V 5. členu se v prvem odstavku za prvim stavkom doda nov stavek: "Uporabno dovoljenje ni potrebno za začetek uporabe nezahtevnega in enostavnega objekta.".
6. člen
6. člen se spremeni tako, da se glasi:
"6. člen
(pogoji za začetek vzdrževanja objekta)
(1) Redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist se lahko začnejo brez gradbenega dovoljenja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dela iz prejšnjega odstavka ne smejo izvajati v nasprotju s prostorskim aktom.
(3) Če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, pa ne gre za nevarno gradnjo po tem zakonu, občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Občina sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvidi oceno njihovih stroškov. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine.
(4) Če zavezanec v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu s predpisom o splošnem upravnem postopku.
(5) Če občina za izvršbo iz prejšnjega odstavka sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del.
(6) Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo objekta, lahko občina odredi odstranitev objekta.".
7. člen
V 8. členu se v prvem odstavku za besedilom "manj zahtevne" doda besedilo ", nezahtevne".
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Vlada z uredbo podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt ter dela, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela, če zakon ne določa drugače.".
8. člen
V 9. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
"(5) V objektih, varovanih na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, lahko projektirane ali izvedene rešitve odstopajo od predpisanih bistvenih zahtev, vendar samo pod pogojem, da z odstopanjem ni ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje.".
9. člen
V 15. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"(1) Zanesljivost objektov se zagotavlja z njihovim projektiranjem, gradnjo oziroma izvajanjem del, gradbenim nadzorom, uporabo in z vzdrževanjem objektov.".
10. člen
V 16. členu se v četrtem odstavku pred besedo "katastru" doda beseda "zbirnem".
11. člen
Črta se19. člen.
12. člen
V 21. členu se v tretjem odstavku besedilo "z zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002, v nadaljnjem besedilu: ZUP)" nadomesti z besedilom "po predpisu o splošnem upravnem postopku".
13. člen
Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) V zvezi z graditvijo objekta mora investitor poskrbeti za vse potrebne vloge, naročila in prijave, določene s tem zakonom.
(2) Če pri projektiranju sodeluje več projektantov in odgovornih projektantov, mora investitor izmed odgovornih projektantov imenovati odgovornega vodjo projekta. Če pri revidiranju sodeluje več revidentov in odgovornih revidentov, mora investitor izmed odgovornih revidentov imenovati odgovornega vodjo revidiranja. Če pri izvajanju gradnje sodeluje več izvajalcev in odgovornih vodij del, mora investitor izmed odgovornih vodij del imenovati odgovornega vodjo gradbišča.
(3) V primerih, predpisanih s tem zakonom, mora investitor poskrbeti tudi za revizijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pred začetkom gradnje pa tudi zagotoviti strokovno nadzorstvo nad gradnjo.
(4) Za projektiranje, revidiranje, izvajanje del in nadzor nad gradnjo mora investitor skleniti pisne pogodbe.".
14. člen
V 33. členu se v tretjem odstavku besedilo "10.000.000 tolarjev" nadomesti z besedilom "41.000 eurov".
15. člen
V naslovu 1. poglavja prvega razdelka tretjega dela se črta besedilo "in tehnična".
16. člen
V 35. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku za besedo "obsega" doda besedilo "naslednje projekte", 4. in 5. točka pa se spremenita tako, da se glasita:
"4. projekt za izvedbo in
5. projekt izvedenih del.".
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Idejna zasnova je grafični prikaz in opis nameravane gradnje, na podlagi katerega soglasodajalec navede projektne pogoje, če je idejna zasnova namenjena pridobitvi soglasja za priključitev, pa mora vsebovati tudi podatke, potrebne za izdajo tega soglasja.".
Peti odstavek se črta.
Za dosedanjim šestim odstavkom, ki postane peti odstavek, se dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
"(6) Projekt izvedenih del je projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh morebitnih odstopanj izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo.
(7) Projektna dokumentacija se izdela v slovenskem jeziku.
(8) Del projektne dokumentacije, ki omogoča ugotavljanje skladnosti objekta s prostorskimi akti, se izdela tudi v digitalni obliki in sicer po vsebini in obliki, ki zagotavlja povezavo s prostorskim informacijskim sistemom po predpisih o prostorskem načrtovanju.".
17. člen
V 36. členu se v prvem odstavku pred besedo "sestavljajo" doda beseda "lahko".
V drugem odstavku se:
– v napovednem staku pred dvopičjem doda beseda "zlasti",
– v 7. točki črta vejica in doda beseda "in",
– v 8. točki vejica nadomesti s piko in
– črtata 9. in 10. točka.
18. člen
Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:
"36.a člen
(elaborati)
Sestavni del projektne dokumentacije so lahko tudi študije, zasnove, strokovne ocene, elaborati, geodetski načrti in podobni dokumenti (v nadaljnjem besedilu: elaborati), kadar so zaradi posebnosti posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri se objekt zgradi, potrebni in jih zahtevajo posebni predpisi.".
19. člen
Črtajo se 37., 38. in 39. člen.
20. člen
V 40. členu se v naslovu in besedilu črta besedilo "in tehnične".
21. člen
Črta se 42. člen.
22. člen
V 43. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"(1) Investitor mora organizirati izbiro strokovno najprimernejše idejne rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju, če tako določa prostorski akt ali drug predpis.".
Drugi odstavek se črta.
V tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo "tudi podrobneje opredeli objekte iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka" nadomesti z besedilom "glede na lokacijo, pomen in namen tudi podrobneje opredeli objekte, za katere mora investitor organizirati izbiro strokovno najprimernejše idejne rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju".
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se črta drugi stavek.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.
23. člen
V 44. členu se črta besedilo "oziroma tehnične".
24. člen
V naslovu 3. poglavja prvega razdelka tretjega dela se za besedo "dokumentacije" doda besedilo "ter pridobivanje projektnih pogojev in soglasij".
25. člen
V 45. členu se v prvem odstavku za prvim stavkom doda nov stavek: "Če pri izdelavi projektne dokumentacije nastopa samo en odgovorni projektant, ta v zvezi s projektno dokumentacijo, ki jo projektira, nastopa tudi kot odgovorni vodja projekta.".
V drugem odstavku se črta besedilo "oziroma enostavni" in besedilo "in enostavnih".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Kot odgovorni vodja projekta nastopa odgovorni projektant iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen objekta prevladuje.".
Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pri izvajanju gradnje objekta, ki ga je projektiral, nadzoruje, ali se gradnja objekta izvaja v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če med gradnjo objekta ugotovi neskladje, mora o tem takoj obvestiti investitorja, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi vpisati v gradbeni dnevnik. Če se ugotovljene pomanjkljivosti kljub njegovim ugotovitvam in opozorilom ne odpravijo, pa mora o tem obvestiti tudi pristojnega gradbenega inšpektorja. Investitor, izvajalec in nadzornik morajo odgovornemu vodji projekta in odgovornim projektantom omogočiti dostop in preglede na gradbišču ter vpogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje gradnje.".
26. člen
Besedilo 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Odgovorni projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve in da je v skladu z elaborati.
(2) Odgovorni vodja projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom.".
27. člen
V 48. členu se v tretjem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
"2. določbe prostorskih aktov,".
28. člen
Besedilo 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Če je nameravana gradnja na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta in komunalni priključki v skladu z rešitvami iz državnega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Če je nameravana gradnja na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim načrtom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta in komunalni priključki v skladu s pogoji iz občinskega prostorskega načrta, s projektno dokumentacijo pa mora biti prikazano tudi območje za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.".
29. člen
Za 49. členom se dodajo novi 49.a, 49.b, 49.c in 49.č členi, ki se glasijo:
"49.a člen
(območje za določitev strank)
(1) Projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikaže območje za določitev strank, ki se določi glede na vrsto objekta, glede na njegovo zahtevnost, velikost in druge značilnosti.
(2) Vlada z uredbo predpiše podrobnejša merila za izračun in prikaz območja za določitev strank.
49.b člen
(obveznost pridobitve projektnih pogojev in soglasij oziroma soglasja za priključitev)
(1) Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi ali s tem zakonom opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila. Za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni treba pridobivati projektnih pogojev.
(2) Če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, se ne glede na prejšnji odstavek šteje, da so projektni pogoji soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Investitor mora po končanem projektiranju pridobiti soglasja pristojnih soglasodajalcev.
(3) Na zahtevo investitorja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, za državni prostorski načrt, oziroma občina za občinski podrobni prostorski načrt, na območju katere je nameravana gradnja, investitorju posredujeta izvleček mnenj k državnemu prostorskemu načrtu oziroma občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu, iz katerega so jasno razvidni pogoji za projektiranje. Ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, in občina morata posredovati izvleček mnenj k državnemu prostorskemu načrtu oziroma občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu brezplačno.
(4) Če se bo nameravana gradnja priključila na objekte gospodarske javne infrastrukture oziroma če se bo zaradi gradnje spremenila kapaciteta obstoječih priključkov, investitorju v zvezi priključitvijo objekta ni treba pridobiti projektnih pogojev in soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak od upravljalcev gospodarske javne infrastrukture pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi samo soglasje za priključitev.
(5) Če posebni predpis ne določa drugače, se za izdajo soglasja za priključitev glede rokov smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo postopek izdajanja soglasja, podlaga za izdajo soglasja za priključitev pa je idejna zasnova. Iz soglasja za priključitev mora biti jasno razvidno, ali je konkretno zemljišče komunalno opremljeno s posamezno vrstvo komunalne opreme.
49.c člen
(soglasja v varovalnih pasovih in varovanih območjih)
(1) Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture je določen s posebnimi predpisi, ki predpisujejo tudi obvezno pridobitev soglasja. V primeru vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in drugih vodov za določeno vrsto gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje, pa znaša varovalni pas 3 m, merjeno od osi voda, če drug predpis ne določa drugače.
(2) Varovana območja, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena s posebnimi predpisi.
49.č člen
(seznam soglasodajalcev)
Ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, na svojih spletnih straneh objavi in vodi seznam vseh soglasodajalcev v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.".
30. člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
"50. člen
(projektni pogoji)
(1) Vlogo za določitev projektnih pogojev lahko pri pristojnem soglasodajalcu vloži investitor ali po njegovem pooblastilu projektant. Vlogi, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, mora biti priložena idejna zasnova s predpisanimi sestavinami, ki jih določa pravilnik iz 40. člena tega zakona, razen če drug zakon ne predpisuje drugačnih sestavin.
(2) Pristojni soglasodajalec mora določiti projektne pogoje in jih poslati vlagatelju pri manj zahtevnem objektu v 15 dneh, pri zahtevnem objektu pa v 30 dneh od prejema popolne vloge, razen če drug zakon ne določa drugače, sicer se šteje, da projektnih pogojev ni določil in da je s tem dano njegovo soglasje. Za dokaz o predložitvi vloge za določitev projektnih pogojev se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico.
(3) Pristojni soglasodajalec mora v projektnih pogojih navesti določbe zakona, ki so podlaga za določitev projektnih pogojev in dajanje soglasij, ter za vsak pogoj navesti podlago iz posebnega predpisa. Če teh podlag ne navede, se v tem delu šteje, da pristojni soglasodajalec projektnih pogojev nima in je s tem soglasje dano.
(4) Če soglasodajalec že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev ugotovi, da je poseg sprejemljiv in da projektni pogoji niso potrebni, se vloga za izdajo projektnih pogojev šteje kot vloga za izdajo soglasja in se izda soglasje.
(5) Če soglasodajalec ugotovi, da gradnja oziroma sprememba namembnosti po predpisih ni dopustna ali mogoča, se vloga za izdajo projektnih pogojev šteje kot vloga za izdajo soglasja in se izda odločba o zavrnitvi izdaje soglasja.
(6) Če soglasodajalec ugotovi, da ni treba pridobiti projektnih pogojev, o tem najkasneje v sedmih dneh obvesti investitorja.
(7) Projektni pogoji niso upravni akt in zoper njih ni pritožbe, lahko pa se izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja, razen če posebni predpis ne določa drugače.
(8) Če v skladu s tem členom nastopi zakonska domneva, po kateri se šteje, da pristojni soglasodajalec projektnih pogojev nima in je soglasje s tem dano, pristojni upravni organ za gradbene zadeve pa pred izdajo dovoljenja prejme obvestilo pristojnega soglasodajalca, da ta ima projektne pogoje in jih uveljavlja, investitorju naloži, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja uskladi s projektnimi pogoji in pridobi soglasje. Škodo in stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi soglasodajalec.".
31. člen
Za 50. členom se doda nov 50.a člen, ki se glasi:
"50.a člen
(soglasja)
(1) Zahtevo za izdajo soglasja lahko vloži investitor ali po njegovem pooblastilu projektant. Vlogi mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja, in druge sestavine, ki jih določa poseben zakon.
(2) Pristojni soglasodajalec mora poslati soglasje v 30 dneh od prejema popolne vloge, razen če poseben zakon ne določa drugače, sicer se šteje, da je soglasje dano. Za dokaz o poslani zahtevi za izdajo soglasja se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico. Za stanovanjske objekte je najdaljši rok za izdajo soglasja 60 dni, ne glede na določbe posebnih zakonov.
(3) Če soglasodajalec ugotovi, da so projektne rešitve v skladu s projektnimi pogoji, potrdi projektne rešitve z izjavo "REŠITVE SO USTREZNE", razen če poseben zakon ne določa drugače. Če pa ugotovi, da načrt oziroma projekt ni izdelan skladno s projektnimi pogoji, zavrne izdajo soglasja z upravno odločbo.
(4) V postopku izdaje soglasja je stranka v postopku samo investitor, razen če poseben zakon ne določa drugače.
(5) Če soglasodajalec v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena ne določi projektnih pogojev ali v roku iz drugega odstavka tega člena ne odloči o izdaji soglasja, pa po poteku roka izda odločbo o zavrnitvi soglasja in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ta prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o izdaji soglasja. Škodo in stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi soglasodajalec.".
32. člen
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
"51. člen
(stroški projektnih pogojev in soglasij oziroma soglasja za priključitev)
Soglasodajalci za pripravo in izdajo projektnih pogojev in soglasij ter soglasja za priključitev niso upravičeni do plačila taks, povračila stroškov ali drugih plačil.".
33. člen
Črta se 52. člen.
34. člen
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
"53. člen
(obveznost revizije projektne dokumentacije)
(1) Revizija je obvezna samo za tiste dele projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za zahtevni objekt, ki dokazujejo izpolnjevanje bistvenih zahtev, in za projektno dokumentacijo, za katero je tako določeno s posebnimi predpisi.
(2) Revident mora za revizijo posameznih načrtov imenovati odgovornega revidenta. Odgovorni revident je lahko samo posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ustrezne stroke in ima pri pristojni poklicni zbornici opravljen dopolnilni strokovni izpit za revidiranje. Če je odgovorni revident en sam, v zvezi s projektno dokumentacijo, ki jo revidira, nastopa tudi kot odgovorni vodja revidiranja.
(3) Z revizijo projektne dokumentacije je treba preveriti, ali je z načrti tehničnih rešitev dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev.
(4) Odgovorni revident mora povzetek revizijskega poročila izdelati na obrazcu, katerega obliko in obvezne sestavine s pravilnikom iz 40. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, temu obrazcu pa priložiti celotno revizijsko poročilo.
(5) S potrditvijo dokumentacije postaneta revident in odgovorni revident skupaj s projektantom in odgovornim projektantom solidarno odškodninsko odgovorna za njene napake zaradi neizpolnjevanja bistvenih zahtev.
(6) Odgovorni revident ne sme opraviti revizije načrta oziroma projektne dokumentacije, pri kateri je sodeloval kot odgovorni projektant.".
35. člen
Za naslovom drugega razdelka se doda naslov poglavja, ki se glasi: "1. Pridobitev gradbenega dovoljenja".
36. člen
Besedilo 54. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vloži pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve investitor. V njej mora navesti podatke o parcelni številki in katastrski občini zemljišča z nameravano gradnjo in zemljišč, po katerih bodo potekali priključki na infrastrukturo, če se objekt nanjo priključuje.
(2) Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti priloženo:
1. najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in
2. druge listine, če tako določa zakon.
(3) Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, dozidavo in nadzidavo, je treba navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, zgrajene pred 31. decembrom 1966.
(4) Investitor mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo.
(5) Po prejemu vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pristojni upravni organ za gradbene zadeve o tem nemudoma obvesti občino, na območju katere je nameravana gradnja in jo pozove, da v osmih dneh prijavi svojo udeležbo v postopku. Obvestilu pristojni upravni organ za gradbene zadeve priloži povzetek podatkov o nameravani gradnji iz projekta za izdajo gradbenega dovoljenja.
(6) Vsebina povzetka iz prejšnjega odstavka se določi s pravilnikom iz 40. člena tega zakona.
(7) Če se nameravana gradnja priključuje na objekte gospodarske javne infrastrukture, mora investitor v vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja navesti, ali je oziroma ali bo sam vložil zahtevek za odmero komunalnega prispevka ali pa navede, naj ta zahtevek v njegovem imenu vloži upravni organ za gradbene zadeve. Če navede, naj ta zahtevek zanj vloži upravni organ za gradbene zadeve, mora predložiti povzetek, ki se določi s pravilnikom iz 40. člena tega zakona.".
37. člen
Črta se 55. člen.
38. člen
V 56. členu se v prvem odstavku na koncu druge alinee črta beseda "ali" in doda se nova tretja alinea, ki se glasi:
"– pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na nepremičnini, ali".
V drugem odstavku se besedilo "potrdilom pristojnega sodišča o prejemu ali potrdilom o oddaji vloge po pošti, priporočeno ali brzojavno oziroma na način elektronskega poslovanja" nadomesti z besedilom "podatkom o zemljiškoknjižni plombi, pod katero se vodi predlog".
V tretjem odstavku se za besedilom "javne infrastrukture" doda besedilo ", pri odstranitvah objektov in za zemljišča, na katerih je predvidena ureditev gradbišča samo za čas gradnje," in na koncu doda nov stavek: "Pri nameravani gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture, ki se bo izvajala v cestnem telesu državne ali občinske javne ceste, se ne glede na določbe tega člena za dokazilo o pravici graditi šteje soglasje upravljalca javne ceste za izvedbo takšne gradnje znotraj cestnega telesa.".
39. člen
Črtajo se 57., 58. in 59. člen.
40. člen
V 60. členu se v prvem odstavku besedilo "državnim ali občinskim lokacijskim načrtom" nadomesti z besedilom "državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom".
V drugem odstavku se pred besedo "območjih" doda beseda "drugih" in se črta besedilo ", ki se urejajo s prostorskim redom,".
41. člen
V 61. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo "ni predviden na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom" nadomesti z besedilom "je predviden na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim načrtom",
– 2. točka spremeni tako, da se glasi:
"2. da območje za določitev strank ne sega preko meje parcel, na katerih je predvidena nameravana gradnja in",
– v 3. točki vejica nadomesti s piko,
– 4., 5. in 6. točka črtajo.
42. člen
V 62. členu se v prvem odstavku besedilo "državnim ali občinskim lokacijskim načrtom" nadomesti z besedilom "z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom".
V drugem odstavku se:
– v napovednem stavku besedilo "na območju, ki se ureja s prostorskim redom," nadomesti z besedilom "na drugih območjih",
– v 1. točki besedilo "ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve" nadomesti z besedilom "na katerih bo potekala gradnja in na katere sega območje za določitev strank",
– v 2. točki črta besedilo "izven gradbene parcele".
Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) V postopku izdaje gradbenega dovoljenja, razen na območju iz prvega odstavka tega člena, je stranka tudi občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila o vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja priglasi svojo udeležbo pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve. Če svoje udeležbe ne priglasi v predpisanem roku, se šteje, da se je odpovedala pravici sodelovati kot stranka v postopku.".
43. člen
Črta se 64. člen.
44. člen
V 65. členu se v drugem odstavku črta beseda "notarsko".
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Pisne izjave stranke ni treba overiti, če je njen podpis overjen na listini, s katero investitor izkazuje pravico graditi.".
45. člen
Besedilo 66. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Preden pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, mora preveriti tudi:
1. ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom,
2. ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta,
3. ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja,
4. ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta,
5. ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti,
6. ali ima investitor pravico graditi in
7. ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se zato spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo.
(2) Minimalna komunalna oskrba stanovanjske stavbe vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, minimalna komunalna oskrba drugih objektov pa se določi glede na njihov namen.
(3) Če se minimalna komunalna oskrba zagotavlja tako, da se objekt, ki je predmet nameravane gradnje, priključuje na omrežje gospodarske javne infrastrukture, se kot dokazilo za to oskrbo šteje:
1. soglasje o priključitvi, iz katerega izhaja, da je v tej enoti urejanja zgrajena in izročena v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, potrebni za zagotovitev minimalne komunalne oskrbe, ki je predpisana v prejšnjem odstavku, pa tudi način, kako mora investitor izvesti priključek, da se bo lahko priključil na to infrastrukturo,
2. pogodba o opremljanju, če se v skladu z njo sočasno z gradnjo zagotavlja opremljanje zemljišča s to infrastrukturo in iz katere izhaja tudi način, kako mora investitor izvesti priključek na to infrastrukturo, ali
3. dokaz, da so komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, na katero se priključuje objekt, vključeni v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.".
46. člen
V 68. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"(1) Izrek gradbenega dovoljenja mora poleg sestavin, ki so s predpisom o splošnem upravne postopku predpisane za pisno odločbo, vsebovati tudi:
– podatek o vrsti gradnje oziroma predmetu gradbenega dovoljenja (gradnja novega objekta, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti),
– navedbo zahtevnosti gradnje (zahtevni objekt, manj zahtevni objekt),
– podatek o razvrstitvi objekta in posameznih njegovih delov glede na namen po enotni klasifikaciji vrst objektov, pri spremembi namembnosti pa tudi novi namen objekta ali njegovega dela objekta,
– navedbo parcelnih številk in katastrske občine za zemljiške parcele, na katerih se bodo izvedli nameravana gradnja in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, če se objekt nanjo priključuje,
– navedbo odmikov nameravane gradnje od meje sosednjih zemljišč, razen pri linijskih gradbenih inženirskih objektih,
– navedbo dimenzij oziroma gabaritov in pri stavbah navedbo etažnosti gradnje nameravanega objekta in njihovega oblikovanja, če je predpisano,
– navedbo načina zagotovitve minimalne komunalne oskrbe, predpisane po tem zakonu,
– opis drugih značilnosti objekta, če so določene s prostorskimi akti ali drugim predpisom,
– podatke o projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in datumu njegove izdelave,
– podatke o izdanih soglasjih ter pogojih glede izvedbe gradnje in uporabe, ki morebiti izhajajo iz njih v zvezi s predmetom gradbenega dovoljenja.".
47. člen
V 69. členu se v prvem odstavku beseda "vroči" črta, za besedilom "strankam v postopku" pa se doda besedilo "vroči z vročilnico, v skladu s predpisom o splošnem upravnem postopku,".
48. člen
V 70. členu se v drugem odstavku besedilo "takoj pravnomočna" nadomesti z besedilom "pravnomočna z dnem, ko se pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora odpove zadnja stranka".
Tretji, četrti in peti odstavek se črtajo.
49. člen
V 71. členu se v prvem odstavku v 3. točki besedilo "in enostavnega objekta" črta.
50. člen
Črta se 74. člen.
51. člen
Za 74. členom se dodajo naslov novega 2. poglavja in novi 74.a, 74.b, 74.c in 74.č člen, ki se glasijo:
"2. Posebnosti postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta
74.a člen
(zahteva za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta)
(1) Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je treba priložiti le:
– prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiškokatastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč,
– značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena,
– soglasja pristojnih soglasodajalcev,
– dokazilo o pravici graditi.
(2) Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta investitor vloži na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.
(3) Za dokazilo o pravici graditi nezahtevni objekt se štejejo dokazila iz 56. člena tega zakona.
(4) Glede pridobivanja soglasij se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na izdajanje soglasij s tem, da:
– je rok za izdajo soglasja 15 dni,
– pred izdajo soglasja ni treba pridobiti projektnih pogojev, razen če drug zakon ne določa drugače, in
– je treba vlogi za izdajo soglasja priložiti prikaz iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.
(5) Prikaze iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena lahko izdela investitor.
74.b člen
(stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta)
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je stranka samo investitor.
74.c člen
(postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta)
(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, če ugotovi, da:
– so izpolnjeni pogoji, določeni v predpisu iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov,
– je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom,
– da so pridobljena vsa predpisana soglasja in
– da ima investitor pravico graditi.
(2) Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v osmih dneh po njeni vročitvi na ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.
74.č člen
(veljavnost in sprememba gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta)
(1) Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta neha veljati, če investitor ne začne graditi v enem letu od njegove pravnomočnosti.
(2) Gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega začasnega objekta, preneha veljati z dnem, določenim v tem dovoljenju.
(3) Roka veljavnosti gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti oziroma ni mogoče podaljšati časa njegove veljavnosti.
(4) Gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti.".
52. člen
V 76. členu se v prvem odstavku na koncu prvega stavka doda nov stavek: "Če pri gradnji nastopa samo en odgovorni vodja del, v zvezi s to gradnjo nastopa tudi kot odgovorni vodja gradbišča.".
Drugi odstavek se črta.
53. člen
V 81. členu se v prvem odstavku za besedami "pri višinskih kotah" črta besedo "gradbene".
54. člen
V 82. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
"(4) Ne glede na določbe tega člena mora investitor pri gradnji nezahtevnega objekta poskrbeti le za označitev gradbišča s tablo na vidnem mestu, na kateri so podatki o gradbenem dovoljenju.
(5) Določbe o obveznostih investitorja iz tega člena se ne uporabljajo za gradnjo enostavnih objektov.".
Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.
55. člen
V 83. členu se v prvem odstavku v 2. točki črta besedilo "oziroma v primeru gradnje enostavnega objekta, po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja", v 3. točki pa se črta besedilo ", razen za enostavne objekte".
V drugem odstavku se za besedo "potrjevala" doda beseda "odgovorni".
Za drugim odstavkom se dodata tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
"(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ima izvajalec pri gradnji nezahtevnega objekta pri izvajanju del naslednje obveznosti:
– izvedbo del v skladu z gradbenim dovoljenjem in
– če gre za tipske objekte, izvajanje del v skladu s tipskimi načrti in navodili.
(4) Določbe o obveznostih izvajalca iz tega člena se ne uporabljajo za gradnjo enostavnih objektov, razen obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka.".
56. člen
V 84. členu se v prvem odstavku za besedo "revidenta" doda besedilo "ter nadzornika".
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Izvajalec mora zagotoviti, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja ter vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje.".
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
57. člen
V 86. členu se v drugem odstavku črtata besedi "in enostavnih".
58. člen
V 88. členu se v četrtem odstavku črta beseda "vsakodnevno".
59. člen
V četrtem razdelku se naslov 1. poglavja "1. Tehnični pregled" črta.
60. člen
Besedilo 89. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Investitor pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z odgovornim nadzornikom in odgovornim vodjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotovi, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, tako da je objekt mogoče uporabljati, in da je izdelan projekt izvedenih del.
(2) Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je gradnja končana.
(3) Če investitor ne vloži zahteve po prejšnjem odstavku, jo lahko vloži izvajalec.
(4) V zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja je treba navesti, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem ter številko in datum gradbenega dovoljenja.
(5) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka morajo biti priloženi:
1. projekt izvedenih del,
2. geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji,
3. dokazilo o zanesljivosti objekta,
4. drugi podatki in dokazila, če jih za to vrsto objekta določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon.
(6) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za zahtevni objekt mora biti priloženo tudi navodilo za obratovanje in vzdrževanje, s katerim se določijo obvezni minimalni časovni razmiki rednih pregledov ter roki in obseg občasnih pregledov, kakor tudi obseg vzdrževalnih del, s katerimi je treba zagotoviti, da bo objekt ves čas svoje uporabe izpolnjeval bistvene zahteve oziroma da bodo inštalacije, naprave in oprema v objektu ves čas svoje uporabe izpolnjevale bistvene zahteve, v skladu s predpisi.
(7) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja mora biti priložen tudi program prvih meritev obratovalnega monitoringa, kadar so takšne meritve predpisane.
(8) Ne glede na določbe tega člena je treba v zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, ki se nanaša samo na spremembo namembnosti objekta ali dela objekta, navesti, da se je ta sprememba izvedla skladno z gradbenim dovoljenjem ter številko in datum gradbenega dovoljenja, priložiti pa je treba izjavo odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, da so v objektu ali delu objekta, ki se mu je spremenila namembnost, izpolnjene vse bistvene zahteve, ki izhajajo iz gradbenih predpisov.
(9) Ne glede na določbe tega člena je treba v zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pa je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje, navesti številko in datum slednjega ter priložiti dokazila iz 1., 2. in 4. točke petega odstavka tega člena in izjavo odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, da so za objekt izpolnjene vse bistvene zahteve, ki izhajajo iz gradbenih predpisov.".
61. člen
V 90. členu se v drugem odstavku beseda "projektnih" črta.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
"(7) Ne glede na določbe tega člena lahko uradna oseba pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt ali za del objekta, ki se mu je spremenila namembnost, in za manj zahtevni objekt sama opravi ogled. Če na ogledu sama ne more ugotoviti izpolnjevanja pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja ali če že po prejemu zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ugotovi, da bo potrebno imenovanje komisije za tehnični pregled, imenuje komisijo za tehnični pregled in z njo opravi tehnični pregled tudi za manj zahtevni objekt.".
62. člen
V 91. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: "obveznosti investitorja v zvezi z izvedbo tehničnega pregleda".
Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Na dan tehničnega pregleda mora investitor članom komisije za tehnični pregled na vpogled predložiti gradbeni dnevnik, razen za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, a je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje, in za objekte ali dele objektov, ki se jim je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila samo namembnost.".
63. člen
V 92. členu se v prvem odstavku na koncu stavka pika črta in doda besedilo "in odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja". Za prvim stavkom se doda nov stavek, ki se glasi: "Če je izvajalcev več, mora investitor pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti skupno dokazilo o zanesljivosti, iz katerega je razvidno, da bo objekt kot celota pri uporabi in vzdrževanju izpolnjeval predpisane bistvene zahteve.".
64. člen
Črta se 94. člen.
65. člen
V 95. členu se v prvem odstavku:
– na koncu 2. točke doda besedilo "in s predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir,",
– 4. in 5. točka spremenita tako, da se glasita:
"4. ali je projekt izvedenih del izdelan v skladu s predpisi,
5. ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba,",
– 6. in 7. točka črtata.
66. člen
Za 95. členom se črta naslov 2. poglavja "2. Izdaja odločb po opravljenem tehničnem pregledu".
67. člen
96. člen se spremeni tako, da se glasi:
"96. člen
(odločanje o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja)
(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje uporabnega dovoljenja izda odločbo, s katero:
1. izda uporabno dovoljenje za objekt, za katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, za objekt državnega pomena pa lahko tudi za objekt, za katerega je bilo izdano dokončno gradbeno dovoljenje, če na tehničnem pregledu ali ogledu ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena ali če iz predloženih poročil o prvih meritvah obratovalnega monitoringa, predloženih med poskusnim obratovanjem, izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti in da objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi določene parametre,
2. odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja ali drugih predpisih, s katerimi so predpisane takšne meritve, in sicer za obdobje, določeno s programom prvih meritev, ali
3. zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če:
– je odredil odpravo pomanjkljivosti, pa ga investitor v določenem roku ni obvestil o njihovi odpravi in o tem predložil dokazila ali če so bile kljub obvestilu pri ponovnem ogledu ali pregledu spet ugotovljene pomanjkljivosti,
– ugotovi, da gre za neskladno gradnjo in so spremembe, ki so nastale med njo, vplivale na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve in na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb,
– ugotovi, da gre za nelegalno gradnjo, ali
– ugotovi, da ima objekt takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih predstavlja nevarno gradnjo po tem zakonu, pri čemer pa pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.
(2) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je stranka samo investitor.
(3) Če je zadržana izvršitev gradbenega dovoljenja, se postopek izdaje uporabnega dovoljenja prekine za čas zadržanja izvršitve gradbenega dovoljenja.
(4) Zoper odločbo o poskusnem obratovanju ni pritožbe, mogoče pa jo je izpodbijati v pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi izdaje uporabnega dovoljenja.".
68. člen
97. člen se spremeni tako, da se glasi:
"97. člen
(odprava pomanjkljivosti)
(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve pri ogledu ali tehničnem pregledu ugotovil pomanjkljivosti, v zapisniku opozori nanje investitorja in določi rok, v katerem jih mora odpraviti.
(2) Investitor je dolžan pristojni upravni organ za gradbene zadeve do poteka roka obvestiti, ali je pomanjkljivosti odpravil in mu o tem predložiti dokazila. Po prejemu obvestila se lahko opravi ponovni ogled ali tehnični pregled ali pa se izda uporabno dovoljenje, če pristojni upravni organ za gradbene zadeve že na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da so pomanjkljivosti odpravljene.
(3) Ponovni tehnični pregled na podlagi dokazil, da so bile odpravljene pomanjkljivosti, lahko opravi tudi posamezen član komisije, pri čemer pregleda le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali opraviti naknadno in predloži upravnemu organu o tem ustrezno izjavo.
(4) Če investitor ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena ali če se pri ponovnem ogledu ali tehničnem pregledu ugotovi, da so na objektu še vedno pomanjkljivosti, se zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja zavrne.".
69. člen
V 98. členu se za drugim odstavkom dodajo tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
"(3) Investitor mora pred potekom obdobja poskusnega obratovanja pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti poročila o prvih meritvah obratovalnega monitoringa, iz katerih nesporno izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti ter da objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi določene parametre glede vplivov na okolje.
(4) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve poročilo o prvih meritvah posreduje pristojnemu organu za nadzor nad poskusnim obratovanjem in ga pozove, naj v roku 15 dni poda mnenje o tem, ali emisije pri obratovanju objekta presegajo predpisane mejne vrednosti in ali objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi predpisane parametre glede vplivov na okolje.
(5) Če pristojni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem mnenja iz prejšnjega odstavka ne pošlje v predpisanem roku, se šteje, da je njegovo mnenje pozitivno.".
70. člen
99. člen se spremeni tako, da se glasi:
"99. člen
(podaljšanje poskusnega obratovanja)
Obdobje poskusnega obratovanja se na zahtevo investitorja lahko podaljša, vendar največ enkrat, in sicer za obdobje, za katero je bilo odrejeno poskusno obratovanje.".
71. člen
V 101. členu se v drugem odstavku besedilo "lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je takšen objekt v skladu z izvedbenim prostorskim aktom ter" črta in se na koncu odstavka doda nov stavek: "Pristojni upravni organ za gradbene zadeve mora pred izdajo uporabnega dovoljenja preveriti tudi skladnost objekta iz prejšnjega odstavka s prostorskimi akti.".
Četrti odstavek se črta.
72. člen
V 102. členu se v tretjem odstavku pred besedilom "pa samo geodetski načrt" doda besedilo "ter za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pa je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje".
Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora uporabno dovoljenje, ki se nanaša na spremembo namembnosti objekta, vsebovati samo sestavine iz prvega odstavka tega člena.".
73. člen
V 103. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) Če se investitor po vročitvi uporabnega dovoljenja odpove pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba pravnomočna z dnem, ko to investitor izjavi pisno ali ustno na zapisnik.".
74. člen
V 105. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"(1) Najpozneje v 15 dnevih po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja mora investitor v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, poskrbeti za vpis objekta v zemljiški kataster oziroma v primeru stavbe tudi v kataster stavb, v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture pa tudi za vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.".
75. člen
V naslovu petega razdelka se črta besedilo "in tehnične".
76. člen
V 107. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: "Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ter projekt izvedenih del, na podlagi katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje, mora hraniti lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji oziroma do odstranitve objekta, če ni s posebnimi predpisi za določeno vrsto objektov določeno, da jih je treba hraniti trajno.".
77. člen
V 110. členu se v prvem odstavku v 13. točki beseda "in" nadomesti s piko in črta se 14. točka.
V drugem odstavku se v 14. točki beseda "in" nadomesti s piko in črta se 15. točka.
78. člen
Črta se 112. člen.
79. člen
V 115. členu se v prvem odstavku 3. točka črta.
80. člen
V 126. členu se v tretjem odstavku za prvim stavkom doda stavek, ki se glasi: "V imenik IZS se lahko kot odgovorni projektanti vpišejo tudi posamezniki, ki izdelujejo elaborate po tem zakonu, če to določa poseben predpis.".
81. člen
V 130 členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"(1) Licence so treh vrst in sicer:
1. licenca z označbo "A" omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo urbanističnega načrta, občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov, regionalnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov;
2. licenca z označbo "KA" omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov, regionalnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov;
3. licenca z označbo "P" omogoča samostojno izdelavo posameznih sestavin državnega strateškega prostorskega načrta in občinskega strateškega prostorskega načrta oziroma strateškega dela občinskega prostorskega načrta ter posameznih sestavin občinskega prostorskega načrta.".
82. člen
V 132. členu se v prvem odstavku v 2. točki pred besedilom "izrečen varnostni ukrep" doda besedilo "s pravnomočno sodno odločbo".
V tretjem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: "Izbris iz razlogov iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena se začne na predlog osebe, ki za to izkaže upravičen interes ali na zahtevo pristojnega inšpektorja, izbris iz razlogov iz 2. in 4. točke pa se začne po uradni dolžnosti.".
Za sedmim odstavkom se dodajo osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
"(8) Oseba, vpisana v imenik ZAPS oziroma IZS se iz razlogov iz 2. točke prvega odstavka tega člena izbriše iz imenika ZAPS oziroma IZS na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero ji je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev.
(9) Oseba, vpisana v imenik ZAPS oziroma IZS se iz razlogov iz 4. točke prvega odstavka tega člena izbriše iz imenika ZAPS oziroma IZS na podlagi pravnomočne odločitve o izbrisu iz imenika ZAPS oziroma IZS v disciplinskem postopku.
(10) V primerih iz osmega in devetega odstavka tega člena obveznost v zvezi z vračilom enotnega žiga in članske izkaznice, določena v petem odstavku tega člena, nastopi v osmih dneh po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev oziroma v osmih dneh po pravnomočnosti odločitve o izbrisu iz imenika ZAPS oziroma IZS v disciplinskem postopku.".
83. člen
V 136.a členu se v petem odstavku besedilo "1.000.000,00 tolarjev" nadomesti z besedilom "4.000 eurov".
84. člen
V 138. členu se v drugem odstavku beseda "in" nadomesti z vejico, besedilo "odvzem pooblastila z začasno izključitvijo iz zbornice" pa se nadomesti z besedilom "izbris iz imenika ZAPS oziroma IZS".
85. člen
V 145. členu se:
– črtata prva in druga alinea,
– v dosedanji četrti alinei za besedo "gradnja" doda besedilo "oziroma sprememba namembnosti" in
– na koncu dodata novi alinei, ki se glasita:
"– ali se dela, za katera ni treba pridobiti dovoljenj po tem zakonu, izvajajo v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi;
– ali se gradi objekt, za katerega je izdan sklep s katerim se je dovolila obnova postopka in zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja.".
86. člen
V 148. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"(1) Kadar gradbeni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, znašajo denarne kazni:
1. za zahtevni objekt in nelegalni kop:
– če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od 125.000 do 200.000 eurov;
– če je zavezanec fizična oseba, od 5.000 do 10.000 eurov;
2. za manj zahtevni objekt:
– če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od 40.000 do 80.000 eurov;
– če je zavezanec fizična oseba, od 3.000 do 8.000 eurov;
3. za nezahtevni objekt:
– če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od 8.000 do 40.000 eurov;
– če je zavezanec fizična oseba, od 1.000 do 4.000 eurov.".
Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) V primeru gradnje objekta po izdanem sklepu o dovolitvi obnove postopka in zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja, gradbeni inšpektor kaznuje investitorja z denarno kaznijo iz prvega odstavka tega člena.".
87. člen
V 150. členu se v prvem odstavku v 3. točki za drugo alineo doda tretja alinea, ki se glasi:
"– ki se mu spremeni namembnost, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, v nasprotju s prostorskimi akti ali gradbenimi predpisi;".
88. člen
V 164. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"(1) Z globo od 1.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
1. če naroči gradnjo objekta ali izvajanje del v zvezi s spremembo namembnosti, pa pred začetkom del ne razpolaga vsaj z dokončnim gradbenim dovoljenjem (3. člen);
2. če naroči ali izvaja gradnjo enostavnega objekta v nasprotju s prostorskim aktom (drugi odstavek 3.a člena);
3. če naroči ali izvaja spremembo namembnosti, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, v nasprotju s prostorskimi akti ali če pri tem ne upošteva gradbenih predpisov (četrti in peti odstavek 4. člena);
4. če uporablja ali da v uporabo objekt, za katerega je predpisano uporabno dovoljenje, brez uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena);
5. če uporablja ali da v uporabo objekt za poskusno obratovanje, pa zanj ni bila pridobljena dokončna odločba o dovolitvi poskusnega obratovanja (tretji odstavek 5. člena);
6. če naroči ali izvaja dela, ki predstavljajo vzdrževanje objekta, v nasprotju s prostorskim aktom (drugi odstavek 6. člena);
7. če ne poskrbi, da objekt v javni rabi, katerega investitor je in ki se uporablja, ne zagotavlja funkcionalno oviranim osebam dostopa, vstopa in uporabe brez grajenih in komunikacijskih ovir (17. člen);
8. če za odgovornega vodjo projektov ne imenuje enega izmed odgovornih projektantov, ki jih je določil projektant, ali če pred začetkom gradnje ne poskrbi za strokovno nadzorstvo nad gradnjo (27. člen);
9. če v primeru, ko pri projektiranju sodeluje več projektantov in odgovornih projektantov, izmed odgovornih projektantov ne imenuje odgovornega vodjo projekta (drugi odstavek 27. člena);
10. če v primeru, ko pri revidiranju sodeluje več revidentov in odgovornih revidentov, izmed odgovornih revidentov ne imenuje odgovornega vodjo revidiranja (drugi odstavek 27. člena);
11. če v primeru, ko pri izvajanju gradnje sodeluje več izvajalcev in odgovornih vodij del, izmed odgovornih vodij del ne imenuje odgovornega vodjo gradbišča (drugi odstavek 27. člena);
12. če poveri izdelavo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za projektanta (28. člen);
13. če poveri gradnjo osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajalca (29. člen);
14. če poveri gradbeni nadzor osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za nadzornika (30. člen);
15. če poveri revizijo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za revidenta (31. člen);
16. če gradbeni nadzor poveri osebi, ki nastopa kot izvajalec gradnje nad katero opravlja nadzor ali je v kakršnikoli drugi medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
17. če revizijo projektne dokumentacije poveri osebi, ki v zvezi z objektom, za katerega opravlja revizijo, nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
18. če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri isti osebi, pri čemer ta hkrati izvaja tudi gradnjo na objektu, za katerega je izdelala projektno dokumentacijo, ali če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri različnima osebama, ki sta v medsebojni poslovni povezavi, ali če sta odgovorni vodja projektiranja in odgovorni nadzornik v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi ali živita v izvenzakonski skupnosti (četrti odstavek 34. člena);
19. če pri istem objektu nastopa kot projektant in izvajalec oziroma izvaja dela za lastne potrebe ali za trg in gradbeni nadzor poveri izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu oziroma je s takšnim investitorjem v medsebojni poslovni povezavi (peti odstavek 34. člena);
20. če pri gradnji nastopa kot nadzornik in na istem objektu hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (šesti odstavek 34. člena);
21. če pri gradnji nastopa kot revident in v tem primeru na objektu, za katerega je opravil revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant, izvajalec ali nadzornik (sedmi odstavek 34. člena);
22. če za izbiro najboljše strokovne rešitve ne organizira javnega natečaja, čeprav tako določa prostorski akt ali drug predpis (prvi odstavek 43. člena);
23. če organizira javni natečaj v nasprotju z določbami tega zakona (drugi odstavek 43. člena);
24. če izdelave projektne dokumentacije najprej ne ponudi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta (četrti odstavek 43. člena);
25. če ne zagotovi pogodbenega sodelovanja avtorja izbrane natečajne rešitve na predpisani način (peti odstavek 43. člena);
26. če v primerih, predpisanih s tem zakonom, ne poskrbi za revizijo projektne dokumentacije (prvi odstavek 53. člena);
27. če ne poskrbi za predpisan načrt organizacije gradbišča in za izdelavo varnostnega načrta ter za ustrezno ureditev gradbišča (drugi odstavek 82. člena);
28. če ne poskrbi za predpisano označitev gradbišča s tablo (tretji odstavek 82. člena);
29. če pravočasno ne zagotovi predpisanega gradbenega nadzora (prvi odstavek 85. člena);
30. če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad poskusnim obratovanjem (drugi odstavek 98. člena);
31. če v predpisanem roku ne poskrbi za vpis v uradne evidence (105. člen);
32. če je lastnik objekta ali njegov pravni naslednik, pa na predpisani način ne hrani projektov, na podlagi katerih je bil objekt zgrajen oziroma rekonstruiran, dokler objekt stoji (prvi odstavek 107. člena).".
V drugem odstavku se besedilo "denarno kaznijo" nadomestita z besedo "globo", številka "50.000" s številko "500", številka "130.000" s številko "1.200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
Tretji odstavek se črta.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "30.000" s številko "150", številka "500.000" s številko "2.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
89. člen
V 165. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "600.000" s številko "2.500", številka "7,000.000" s številko "30.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov", za besedilom "pravna oseba" pa se doda besedilo "samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost," ter 4. in 8. točka črtata, dosedanje 5., 6. in 7. točka pa postanejo 4., 5. in 6. točka.
Drugi in četrti odstavek se črtata.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "60.000" s številko "250", številka "500.000" s številko "2.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov.
90. člen
V 166. členu se v napovednem stavku besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "100.000" s številko "500", številka "150.000" s številko "1200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
91. člen
V 167. členu se v napovednem stavku besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "50.000" s številko "500", številka "150.000" s številko "1.200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov" ter 2., 3., 4. in 5. točka črtajo.
92. člen
V 168. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec, če zaračunava stroške za projektne pogoje ali soglasja (51. člen).".
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Z globo od 250 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba soglasodajalca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.".
93. člen
V 169. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "1,000.000" s številko "4.000", številka "7,000.000" s številko "30.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov", za besedilom "pravna oseba," pa se doda besedilo "samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,".
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "150.000" s številko "600", številka "500.000" s številko "2.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
94. člen
Besedilo 170. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Z globo od 500 do 1200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni revident:
1. če nastopa kot odgovorni revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega revidenta (drugi odstavek 53. člena);
2. če revidira načrt oziroma projektno dokumentacijo, pri kateri je sodeloval kot odgovorni projektant (šesti odstavek 53. člena).".
95. člen
V 171. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "2,000.000" s številko "8.000", številka "5,000.000" s številko "20.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov"," za besedilom "pravna oseba," pa se doda besedilo "samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost," ter za 15. točko doda nova 16. točka, ki se glasi:
"16. če ne zagotovi, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja in vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje (tretji odstavek 84. člena).".
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "150.000" s številko "600", številka "500.000" s številko "2.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
96. člen
V 172. členu se v napovednem stavku besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "80.000" s številko "500", številka "150.000" s številko "1.200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
97. člen
V 173. členu se v napovednem stavku besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "30.000" s številko "500", številka "100.000" s številko "1.200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
98. člen
V 174. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "50.000" s številko "500", številka "150.000" s številko "1.200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov" ter za 7. točko doda nova 8. točka, ki se glasi.
"8. če ne zagotovi, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja in vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje (tretji odstavek 84. člena);", dosedanja 8. točka pa postane 9. točka.".
V drugem odstavku se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "400.000" s številko "1.500", številka "1,500.000" s številko "6.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
V tretjem odstavku se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "50.000" s številko "500", številka "100.000" z besedilom "1.200 eurov".
V četrtem odstavku se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "900.000" s številko "3.500", številka "1,000.000" z besedilom "4.000 eurov".
V petem odstavku se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "50.000" s številko "500", številka "100.000" z besedilom "1.200 eurov".
99. člen
V 175. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "1,500.000" s številko "6.000", številka "7,000.000" s številko "30.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov", za besedilom "pravna oseba" pa se doda besedilo "samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,".
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "100.000" s številko "500", številka "500.000" s številko "1.500" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
100. člen
V 176. členu se v napovednem stavku besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "100.000" s številko "500", številka "150.000" s številko "1.200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
101. člen
V 177. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "300.000" s številko "1.500", številka "3,000.000" s številko "12.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov", za besedilom "pravna oseba" pa se doda besedilo "samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost", za besedilom "kot geodetsko podjetje" pa se doda besedilo "ali geodet" ter 1. točka črta, dosedanje 2., 3. in 4. točka pa postanejo 1., 2. in 3. točka.
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "90.000" s številko "400", številka "400.000" s številko "1.500" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
102. člen
V 178. členu se v napovednem stavku besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "20.000" s številko "500", številka "120.000" s številko "1.200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
103. člen
V 179. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"(1) Z globo od 30.000 do 80.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. izvaja ali izvede gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena);
2. izvaja dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti in za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (četrti odstavek 4. člena);".
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "300.000" s številko "1.500", številka "1,000.000" s številko "4.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "100.000" s številko "500", številka "300.000" s številko "1.200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"(4) V primeru prekrška iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma na vodnem zemljišču, če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se globa, določena v prvem do tretjem odstavku tega člena, potroji.".
104. člen
V 180. členu se v prvem odstavku besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "2,000.000" s številko "8.000", številka "7,000.000" s številko "30.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov", za besedilom "pravna oseba" pa se doda besedilo "samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost".
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "200.000" s številko "800", številka "700.000" s številko "3.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "50.000" s številko "500", številka "200.000" s številko "1.200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"(4) V primeru prekrška iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma na vodnem zemljišču, če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se globa, določena v prvem do tretjem odstavku tega člena, potroji.".
105. člen
V 181. členu se v prvem odstavku besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "2,000.000" s številko "8.000", številka "8,000.000" s številko "35.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov", za besedilom "pravna oseba," se doda besedilo "samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,".
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki posane drugi odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "200.000" s številko "800", številka "700.000" s številko "3.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "50.000" s številko "500", številka "200.000" s številko "1.200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"(4) V primeru prekrška iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave, oziroma na vodnem zemljišču, če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti,se globa, določena v prvem do tretjem odstavku tega člena, potroji.".
106. člen
V 182. členu se v prvem odstavku besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "10,000.000" s številko "40.000", številka "30,000.000" s številko "125.000" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov", za besedilom "pravna oseba" se doda besedilo "samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost".
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "500.000" s številko "2.000", številka "1,500.000" s številko "4.100" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo "denarno kaznijo" nadomesti z besedo "globo", številka "150.000" s številko "500", številka "450.000" s številko "1.200" in beseda "tolarjev" z besedo "eurov".
107. člen
Črta se 183. člen.
108. člen
V 184. členu se v prvem odstavku besedilo "denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev" nadomesti z besedilom "globo od 40.000 do 125.000 eurov", za besedilom "pravna oseba" se doda besedilo "samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.".
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo "denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev" nadomesti z besedilom "globo od 200 do 2.000 eurov".
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo "denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev" nadomesti z besedilom "globo od 500 do 1.200 eurov".
109. člen
V 185. členu se v napovednem stavku besedilo "denarno kaznijo od 150.000 do 300.000 tolarjev" nadomesti z besedilom "globo od 600 do 2.000 eurov".
110. člen
V 186. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo "denarno kaznijo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev" nadomesti z besedilom "globo od 2.000 do 40.000 eurov".
V drugem odstavku se besedilo "denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev" nadomesti z besedilom "globo od 200 do 2.000 eurov".
111. člen
V 187. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo "denarno kaznijo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev" nadomesti z besedilom "globo od 2.000 do 40.000 eurov".
V drugem odstavku se besedilo "denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev" nadomesti z besedilom "globo od 200 do 2.000 eurov".
112. člen
Besedilo 188. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:
– ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni krajinski arhitekt oziroma kot pooblaščeni prostorski načrtovalec, če v predpisanem roku pristojnemu organu ZAPS ne sporoči podatkov, ki se vpisujejo v imenik ZAPS (prvi odstavek 127. člena);
– ki ima v skladu s tem zakonom pridobljeno določeno vrsto licence, če v predpisanem roku pristojnemu organu ZAPS ne sporoči podatkov, ki so v zvezi s takšno licenco (drugi odstavek 127. člena);
– ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega arhitekta, pa opravlja poleg izdelovanja načrtov arhitekture tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (1. točka prvega odstavka 129. člena);
– ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega krajinskega arhitekta, pa poleg izdelovanja načrtov krajinske arhitekture opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (2. točka prvega odstavka 129. člena);
– ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo "A", pa poleg samostojnega izdelovanja načrtov arhitekture, urbanističnega načrta, občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov, opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (1. točka prvega odstavka 130. člena);
– ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo "KA", pa poleg samostojnega izdelovanja načrtov krajinske arhitekture, občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (2. točka prvega odstavka 130. člena);
– ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo "P", pa poleg samostojnega izdelovanja posameznih sestavin državnega strateškega prostorskega načrta in občinskega strateškega prostorskega načrta oziroma strateškega dela občinskega prostorskega načrta ter posameznih sestavin občinskega prostorskega načrta izdeluje tudi načrte iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 130. člena ali storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (3. točka prvega odstavka 130. člena);
– ki je bil izbrisan iz imenika ZAPS, pa sodeluje pri projektiranju kot odgovorni projektant oziroma sodeluje pri prostorskem načrtovanju kot odgovorni prostorski načrtovalec oziroma pri revidiranju kot odgovorni revident, ali pri gradnji kot odgovorni vodja del, ali odgovorni nadzornik (drugi odstavek 132. člena).".
113. člen
Besedilo 189. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:
– ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni inženir, če v predpisanem roku pristojnemu organu IZS ne sporoči spremembe podatkov, ki se vpisujejo v imenik IZS (prvi odstavek 127. člena);
– ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega inženirja, pa poleg izdelovanja načrtov, za kar ima ustrezno strokovno izobrazbo, opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (3. točka prvega odstavka 129. člena);
– ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega inženirja in poleg izdelovanja načrtov, za kar ima ustrezno strokovno izobrazbo, opravlja tudi storitve, za katere ima opravljen dopolnilni strokovni izpit v skladu z določbami 135. člena, nastopa pa tudi kot pooblaščeni prostorski načrtovalec (drugi odstavek 130. člena);
– ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni inženir, če je bil izbrisan iz imenika IZS, pa sodeluje pri projektiranju kot odgovorni projektant ali pri revidiranju kot odgovorni revident, ali pri gradnji kot odgovorni vodja del ali odgovorni nadzornik (drugi odstavek 132. člena).".
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
114. člen
(dokončanje začetih postopkov)
Postopki, ki so se začeli pred dnem začetka uporabe tega zakona, se končajo po določbah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popravek, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odločba US in 93/05 – ZVMS; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1).
115. člen
(seznam soglasodajalcev)
Ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, mora na svojih spletnih straneh objaviti seznam soglasodajalcev iz novega 49.d člena zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
116. člen
(izdelovanje in revidiranje projektne dokumentacije v prehodnem obdobju)
(1) Projektna dokumentacija, določena s tem zakonom, se do uskladitve predpisa iz 40. člena zakona z določbami 20. člena tega zakona izdeluje in revidira po dosedanjih predpisih.
(2) Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se šteje, da je povzetek podatkov o nameravani gradnji, ki jih je treba po prejemu zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja posredovati pristojni občini, vodilna mapa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, brez dokazne dokumentacije.
(3) Do uveljavitve uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka novega 49.a člena tega zakona se v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja območje za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja prikazuje kot vplivno območje po dosedanjih predpisih.
117. člen
(uskladitev izvršilnih predpisov in drugih aktov)
(1) Najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona mora biti izdan predpis iz drugega odstavka 74.a člena zakona.
(2) Najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona morajo biti sprejeti oziroma usklajeni:
1. predpis, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost iz drugega odstavka 8. člena zakona;
2. predpis, ki ureja vsebino in obliko ter način izdelave projektne dokumentacije iz 40. člena zakona;
3. predpis, ki ureja merila za izračun in prikaz območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 49.a člena zakona;
4. predpis, ki ureja način označitve in organizacijo ureditve posameznih vrst gradbišč ter vsebino in način vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer iz šestega odstavka 82. člena zakona ter način in postopek zagotavljanja izvedbe sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov na gradbišču iz četrtega odstavka 84. člena zakona;
5. predpis, ki ureja vsebino dokazila o zanesljivosti iz drugega odstavka 92. člena zakona;
6. predpis, ki podrobneje določa postopek in izvedbo javnih natečajev ter objekte, za katere je pri pridobivanju idejne rešitve obvezna izvedba javnega natečaja iz drugega odstavka 43. člena zakona.
(3) Pristojni poklicni zbornici morata z določbami tega zakona uskladiti svoje akte najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
118. člen
(uskladitev odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda po prejšnjih predpisih)
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 238. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda pri gradnji avtocest, za katere so bili v skladu s 45.b členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 – ZPPreb in 23/02 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZUN) sprejeti sklepi o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta pred 1. januarjem 2003 in nato sprejeti odloki oziroma uredbe o njihovem sprejetju, odmerja v skladu z določbami 3. poglavja Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 – odločba US, 1/99, 54/00 – ZKme, 68/00 – odločba US, 27/02 – odločba US, 58/02 – ZMR-1 in 67/02) in v višini 30% vplačuje v proračun občin, na območju katerih ležijo zemljišča, za katera so sprejeti oziroma uveljavljeni takšni lokacijski načrti.
(2) Odškodnina iz prejšnjega odstavka se odmeri ne glede na to, ali je bilo gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje iz 45.h člena ZUN za gradnjo objekta iz prejšnjega odstavka že izdano ali ne.
119. člen
(nadaljevanje dela urbanističnih inšpektorjev)
Urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona.
120. člen
(enostavni in nezahtevni objekti v prehodnem obdobju)
(1) Šteje se, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni ali se je pred dnem začetka uporabe tega zakona pričelo z njihovo gradnjo in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek investitor objekta iz prejšnjega odstavka lahko vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za takšen objekt.
(3) Do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena zakona se šteje, da so nezahtevni objekti po tem zakonu vsi enostavni objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 100/05; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o enostavnih objektih).
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena zakona začasni objekti, zgrajeni za manj kakor šest mesecev, urbana oprema, ki jo postavlja občina ter enostavni objekti, ki so del gospodarske javne infrastrukture in drugi objekti, ki so v javno korist, štejejo za enostavne objekte.
121. člen
(sprememba namembnosti, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje)
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembe namembnosti, za katere po tem zakonu ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se ustavijo po uradni dolžnosti.
122. člen
(pristojni upravni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem)
Z dnem začetka uporabe tega zakona se šteje, da je pristojni upravni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem objektov oziroma gradenj, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, Agencija Republike Slovenije za okolje, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost pa za nadzor nad poskusnim obratovanjem objektov oziroma gradenj, ki se nanašajo na sevalne in jedrske objekte.
123. člen
(uskladitev določb v zvezi z nadomestnimi gradnjami)
(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se za potrebe izdajanja gradbenega dovoljenja šteje, da pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.
(2) Za nadomestne gradnje, ki bodo zgrajene na podlagi gradbenih dovoljenj, izdanih do začetka uporabe tega zakona oziroma gradbenih dovoljenj, ki bodo izdana po dnevu začetka uporabe tega zakona na podlagi določb ZGO-1, se lahko izreče inšpekcijski ukrep nelegalne gradnje, če objekt, ki se nadomešča, pred začetkom uporabe nadomestnega objekta ni bil odstranjen.
124. člen
(uporabno dovoljenje po tem zakonu za objekte gospodarske javne infrastrukture)
(1) Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991 in ki z dnem uveljavitve ZGO-1 niso bili evidentirani v skladu z Zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74, 29/74 – popravek in 42/86), ko se na predpisan način evidentirajo v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.
(2) Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje po samem zakonu vsi gradbeni inženirski objekti, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in so v uporabi z dnem uveljavitve tega zakona, ko se zemljišča, na katerih so zgrajeni, na predpisani način evidentirajo v zemljiškem katastru.
(3) Na zahtevo lastnika objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojni upravni organ izda potrdilo v skladu s četrtim in petim odstavkom 197. člena ZGO-1.
125. člen
(uskladitev določb glede minimalne komunalne oskrbe)
(1) Za potrebe izdajanja gradbenih dovoljenj se šteje, da je stavbno zemljišče opremljeno, če je zagotovljena minimalna komunalna oskrba, kot je predpisana v drugem odstavku 45. člena tega zakona.
(2) Če v posameznih enotah urejanja še ni zgrajena minimalna komunalna oprema oziroma njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto in zato ni mogoča priključitev na infrastrukturo, ki bi zagotovila minimalno komunalno oskrbo, investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi drugače, vendar ne v nasprotju s prostorskim aktom in predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in elektriko, odvajanje odpadnih voda ter dostopanje do javnih cest.
(3) Investitor lahko zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike.
126. člen
(priznavanje poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice)
(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se dokončne odločbe o priznanju poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice, ki jih izda pristojno ministrstvo v skladu s predpisi o priznavanju kvalifikacij kandidatu, ki se mora po ZGO-1 vpisati v imenik pristojne poklicne zbornice, pošiljajo pristojni poklicni zbornici, ki mora kandidata vpisati v imenik zbornice po uradni dolžnosti.
(2) Kandidat ima pravico opravljati regulirani poklic z dnem, ko postane odločba o priznanju poklicne kvalifikacije dokončna.
127. člen
(uskladitev določb v zvezi z gradbeno parcelo)
(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se preneha z določanjem gradbenih parcel po 216. členu ZGO-1.
(2) Postopki za določitev gradbenih parcel in postopki za izdajo gradbenih dovoljenj, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
(3) Za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se z dnem začetka uporabe tega zakona za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, ki je bil z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določen kot gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.
(5) Z dnem začetka uporabe tega zakona se šteje, da pojem gradbena parcela pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
128. člen
(dokazila o pravici graditi za energetske objekte državnega pomena)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1) in tretjega odstavka 59. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v zvezi z gradnjo energetskih objektov državnega pomena za postopek sporazumnega pridobivanja potrebnih nepremičnin in glede dokazil o pravici graditi iz 56. člena zakona smiselno uporabljajo določbe 8. do 12. člena ter druge, četrte, pete, šeste, sedme in osme alineje 13. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95). Za energetske objekte državnega pomena štejejo:
– elektrarne (hidroelektrarna, termoelektrarna, termoelektrarna toplarna, geotermalna elektrarna, polje vetrnih elektrarn in druge vrste elektrarn) z nazivno električno močjo 10 MW ali več,
– prenosni elektroenergetski vodi s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, z nazivno napetostjo 110 kV ali več,
– prenosni plinovodi, če je delovni tlak višji od 16 bar, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
– prenosni naftovodi in produktovodi, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti.
(2) Ta člen se uporablja do ureditve vprašanja dokazovanja pravice graditi in vprašanja pridobivanja nepremičnin v predpisu, ki ureja energetske objekte, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.
129. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata uporabljati:
– Pravilnik o tehničnih ukrepih za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje z vodikom hlajenih električnih generatorjev ter sinhronskih kompenzatorjev (Uradni list SFRJ, št. 13/69 in 19/69 – popravek) in
– Pravilnik o tehničnih normativih za vzdrževanje antenskih stolpov (Uradni list SFRJ, št. 65/84 in 59/99 – ZTZPUS).
130. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi.
Št. 321-10/90-4/112
Ljubljana, dne 17. decembra 2007
EPA 1635-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
