Na podlagi drugega odstavka 140. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 in 65/07 – odl. US) izdaja minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa podrobnejšo metodologijo vzpostavitve bonitete zemljišč s prevedbenimi preglednicami po katastrskih okrajih iz sistema katastrske klasifikacije v boniteto zemljišč in grafičnega prikaza območij enake bonitete zemljišč.

(1) Vzpostavitev bonitete zemljišč izvede Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) na podlagi opisnih podatkov zemljiškega katastra in prevedbenih preglednic.
(2) Prevedbene preglednice so na podlagi podatkov vzorčnih parcel določene po katastrskih okrajih za vsako katastrsko kulturo in katastrski razred kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(3) Prevedbene preglednice so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Parceli oziroma delu parcele, ki po podatkih o vrsti rabe ni katastrska kultura, in zemljiščem pod stavbo se pripišejo bonitetne točke v vrednosti nič (0).
(2) Parceli, ki je po podatkih o vrsti rabe katastrska kultura, oziroma parceli, ki ima več delov parcele z različno kulturo ali enako kulturo z različnim katastrskim razredom, se pripišejo bonitetne točke, ki so v prevedbeni preglednici v okviru katastrskega okraja določene za katastrsko kulturo in katastrski razred, ki je enaka katastrski kulturi in katastrskemu razredu, vpisanem pri parceli ali delu parcele, za katero se vzpostavlja boniteta zemljišča.
(3) Za parcelo z več deli parcele, ki imajo po prejšnjem odstavku pripisane bonitetne točke v različnih vrednostih, geodetska uprava izračuna bonitetne točke za parcelo. Bonitetne točke za parcelo se izračunajo kot seštevek bonitetnih točk, ki so v vrednosti, večji od nič (0), sorazmerno z deležem površine teh delov parcele.
(4) Po izračunu bonitetnih točk za parcelo se delom parcele, ki imajo pripisane bonitetne točke v vrednosti, večji od nič (0), namesto bonitetnih točk iz drugega odstavka tega člena pripišejo bonitetne točke za parcelo iz prejšnjega odstavka.

(1) Geodetska uprava vpiše podatek o boniteti zemljišča v obliki bonitetnih točk vsem parcelam v zemljiškem katastru.
(2) Če so zemljišča parcele po dejanski rabi v celoti uvrščena med vodna, pozidana ali neplodna zemljišča, se ne glede na bonitetne točke iz prejšnjega člena v zemljiški kataster vpišejo bonitetne točke v vrednosti nič (0).
(3) Če je površina parcele ali vsota površin delov parcele, ki imajo pripisane bonitetne točke (v nadaljnjem besedilu: površina bonitetnih točk), enaka površini zemljišč parcele, ki so po dejanski rabi uvrščena med kmetijska in gozdna zemljišča (v nadaljnjem besedilu: površina kmetijskih ali gozdnih zemljišč), ali če je razlika med tem površinami manjša od 1.000 m2, se v zemljiški kataster vpišejo bonitetne točke iz prejšnjega člena.
(4) Če je razlika med površino bonitetnih točk in površino kmetijskih ali gozdnih zemljišč večja od 1.000 m2 in manjša od 30.000 m2, se pred vpisom bonitetnih točk določi novo površino bonitetnih točk, ki je enaka aritmetični sredini dosedanje površine bonitetnih točk in površine kmetijskih ali gozdnih zemljišč.
(5) Če je razlika med površino bonitetnih točk in površino kmetijskih ali gozdnih zemljišč večja od 30.000 m2, geodetska uprava pred vpisom bonitetnih točk za vsako parcelo preveri površino kmetijskih ali gozdnih zemljišč s primerjavo podatkov o dejanski rabi zemljišč, ortofota in zemljiškokatastrskega prikaza, in jo potrdi oziroma določi novo površino kmetijskih ali gozdnih zemljišč. Nova površina kmetijskih ali gozdnih zemljišč predstavlja novo površino bonitetnih točk.
(6) Nova površina bonitetnih točk iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena se vpiše v zemljiški kataster tako, da se parcela oziroma en ali več delov parcele razdeli na dva nova dela parcele z novimi površinami. Bonitetne točke se vpišejo tako, da se enemu delu pripišejo bonitetne točke iz prejšnjega člena, drugemu delu pa bonitetne točke v vrednosti nič (0).
(7) Za vpis nove površine bonitetnih točk iz prejšnjega odstavka se parcela oziroma en ali več delov parcele razdeli tako, da je vsota površin novih delov parcele s pripisanimi bonitetnimi točkami enaka novi površini bonitetnih točk. Če je nova površina bonitetnih točk večja od dosedanje površine bonitetnih točk, se razdeli parcela oziroma en ali več delov parcele, ki imajo po prvem odstavku prejšnjega člena določene bonitetne točke v vrednosti nič (0). Če je nova površina bonitetnih točk manjša od dosedanje površine bonitetnih točk, se razdeli en ali več delov parcele, ki imajo po drugem odstavku prejšnjega člena določeno najnižje število bonitetnih točk.
(8) Za parcelo, za katero v zemljiškem katastru niso vodeni podatki o katastrski kulturi, po podatkih o dejanski rabi pa je uvrščena med kmetijska ali gozdna zemljišča, v površini, večji od 10.000 m2, se v zemljiški kataster za površino, določeno po četrtem oziroma petem odstavku tega člena, vpišejo bonitetne točke v vrednosti, kot jo imajo primerljiva sosednja zemljišča.

(1) Območja zemljišč z enako vrednostjo bonitetnih točk se prikažejo na grafičnem prikazu območij enake bonitete zemljišč.
(2) Na grafičnem prikazu območij enake bonitete zemljišč se bonitetne točke v vrednosti, večji od nič (0), prikažejo za celo parcelo, tudi če v zemljiškem katastru niso za vse dele parcele vpisane bonitetne točke, večje od nič (0).
(3) Grafični prikaz območij enake bonitete zemljišč je strokovna podlaga za spreminjanje bonitete zemljišč.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.