Za izvrševanje Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 in 63/07 – popr.) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve s soglasjem ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o dodeljevanju Zoisovih štipendij
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik podrobneje ureja:
– postopek in vstopne pogoje za dodelitev Zoisove štipendije;
– pogoje za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ter
– dodatke k Zoisovi štipendiji.
(2) S tem pravilnikom se določa tudi:
– metodologija za določitev deleža štipendistov med osnovno šolo, srednjo šolo, višjo in visoko šolo ter odstotni delež štipendistov za posamezne študije;
– metodologija za rangiranje študentov znotraj generacije;
– metodologija za razvrščanje kandidatov v skladu z merili iz drugega odstavka 24. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 in 63/07, v nadaljnjem besedilu: zakon).
2. člen
(uporaba pravilnika)
Postopek in merila, ki jih določa ta pravilnik, se uporabljajo le za obravnavo vlog novih kandidatov za dodelitev Zoisove štipendije in vlog štipendistov, ki že prejemajo Zoisovo štipendijo, za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji, ki se vložijo po začetku uporabe zakona in tega pravilnika.
II. POSTOPEK ZA DODELITEV ZOISOVE ŠTIPENDIJE
3. člen
(objava in vsebina javnega poziva za nove kandidate)
(1) Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljnjem besedilu: sklad) vsako leto najkasneje do konca junija na svoji spletni strani in na spletni strani ministrstva, pristojnega za delo, na državnem portalu e-uprava ter v sredstvih javnega obveščanja objavi javni poziv za dodelitev sredstev za Zoisove štipendije novim kandidatom, da predložijo potrebno dokumentacijo za dodelitev Zoisove štipendije.
(2) Objava javnega poziva mora vsebovati zlasti:
– navedbo pogojev za dodelitev Zoisove štipendije in meril, s pomočjo katerih se med tistimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki Zoisove štipendije;
– navedbo dokumentacije, ki jo morajo kandidati dostaviti, in s katero dokazujejo izpolnjevanje pogojev;
– okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za Zoisove štipendije po posameznih stopnjah izobraževanja;
– višino Zoisove štipendije in dodatkov, ki jih kandidat lahko prejme;
– naslov, na katerega je potrebno vložiti vlogo za dodelitev Zoisove štipendije;
– rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev Zoisove štipendije;
– navedbo o tem, kdo odloči o dodelitvi Zoisovih štipendij;
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega poziva.
4. člen
(prva vloga za Zoisovo štipendijo)
(1) Prva vloga za Zoisovo štipendijo mora vsebovati:
– potrdilo o vpisu v izobraževalni program;
– dokazilo šole o šolskem uspehu in dokazilo o nadarjenosti – za dijake;
– dokazilo, da je kandidat na poklicni, splošni ali mednarodni maturi dosegel izjemen splošni uspeh – za študente;
– dokazilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju – za študente;
– dokazilo izobraževalne ustanove, da je uvrščen med najboljših 5% študentov v svoji generaciji – za študente;
– dokazilo o izjemnem dosežku – za dijake oziroma študente, ki postanejo del zbirne mape.
(2) Del vloge iz prejšnjega člena povzema 1. rubriko evropskega življenjepisa.
(3) Za dokazilo o šolskem uspehu šteje spričevalo, iz katerega morajo biti razvidne ocene vseh predmetov zaključnega razreda osnovne šole oziroma preteklega šolskega leta.
(4) Za dokazilo, da je kandidat na poklicni, splošni ali mednarodni maturi dosegel izjemen splošni uspeh, štejejo spričevalo o poklicni oziroma splošni maturi oziroma diploma o opravljeni mednarodni maturi, iz katere je razvidno število točk, ki ga je kandidat dosegel na poklicni, splošni oziroma mednarodni maturi.
(5) Za dokazilo o študijskem uspehu šteje izpis vseh številčno izraženih ocen v preteklem študijskem letu.
(6) Za dokazilo izobraževalne ustanove, da je kandidat uvrščen med najboljših 5% študentov v svoji generaciji, šteje potrdilo izobraževalne ustanove, iz katerega mora biti poleg uvrstitve kandidata med 5% najboljših študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa razvidna tudi povprečna ocena kandidata v preteklem študijskem letu in povprečna ocena študentov posameznega letnika posameznega študijskega programa izobraževalne ustanove. Vsebina tega dokazila se določi z javnim pozivom.
5. člen
(javni poziv za štipendiste, ki že prejemajo Zoisovo štipendijo)
(1) Sklad vsako leto najkasneje do konca junija na svoji spletni strani in na spletni strani ministrstva, pristojnega za delo, na državnem portalu e-uprava ter v sredstvih javnega obveščanja objavi javni poziv štipendistom, ki že prejemajo Zoisovo štipendijo, da v roku iz javnega poziva sporočijo potrebne podatke oziroma predložijo potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije, ki ni na razpolago v uradnih evidencah.
(2) Štipendisti lahko sporočijo potrebne podatke iz prejšnjega odstavka po elektronski poti.
6. člen
(razvrstitev kandidatov v skupine)
(1) Kandidati se glede na pogoj, na podlagi katerega izkazujejo upravičenost za dodelitev Zoisove štipendije, razvrstijo v naslednje skupine:
– kandidati, ki imajo v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več in so bili v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificirani kot nadarjeni učenci;
– kandidati, ki imajo v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali več ter so bili v skladu s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju identificirani kot nadarjeni dijaki;
– kandidati, ki so maturanti z izjemnim splošnim uspehom – zlati maturanti;
– kandidati, ki imajo v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več;
– kandidati, ki so v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na povprečno oceno uvrščeni med najboljših 5% študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa;
– kandidati, ki so dosegli izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik izobraževanja.
(2) Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno.
(3) V primeru dvopredmetnih študijskih programov se kot povprečno oceno šteje povprečna ocena iz obeh programov.
7. člen
(ocenjevanje vlog)
Vloge kandidatov se ocenijo na podlagi meril, ki jih za posamezno skupino kandidatov iz prejšnjega člena določa ta pravilnik.
III. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV ODSTOTNEGA DELEŽA ŠTIPENDISTOV MED OSNOVNO ŠOLO, SREDNJO ŠOLO, VIŠJO ŠOLO IN VISOKO ŠOLO TER ODSTOTNEGA DELEŽA ŠTIPENDISTOV GLEDE NA POSAMEZNE ŠTUDIJE
8. člen
(način določitve deležev po stopnji izobraževanja)
(1) Odstotni delež štipendistov med osnovno šolo, srednjo šolo, višjo in visoko šolo določi minister, pristojen za delo, vsako leto s sklepom, pri čemer upošteva zlasti:
– višino Zoisove štipendije brez dodatkov, do katere so upravičeni štipendisti glede na stopnjo izobraževanja;
– razmerje med številom podeljenih Zoisovih štipendij glede na stopnjo izobraževanja;
– razmerje med številom vpisanih glede na posamezno stopnjo izobraževanja;
– razmerje med posameznimi pogoji (uspeh, izjemni dosežek) za dodelitev Zoisove štipendije.
(2) Merila iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi pri določitvi deležev štipendistov po skupinah iz tretje, pete in šeste alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika.
(3) Deleži iz tega člena se objavijo v vsakoletnem javnem pozivu.
9. člen
(določitev deleža glede na študij)
(1) Delež štipendistov glede na posamezne študije določi minister, pristojen za delo, vsako leto s sklepom, če je to potrebno glede na razmere na trgu dela.
(2) Delež iz prejšnjega odstavka se objavi v vsakoletnem javnem pozivu.
IV. RAZVRSTITEV KANDIDATOV GLEDE NA USPEH
10. člen
(razvrstitev kandidatov v zaključnem razredu osnovne šole)
(1) Kandidati, ki so bili v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificirani kot nadarjeni učenci, se glede na dosežen uspeh v zaključnem razredu osnovne šole razvrstijo po vrstnem redu glede na povprečno oceno, in sicer od najvišje do najnižje povprečne ocene.
(2) Dosežen uspeh iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se upošteva povprečje ocen vseh predmetov v zaključnem razredu osnovne šole.
11. člen
(razvrstitev glede na uspeh v srednji šoli)
(1) Kandidati, ki so bili v skladu s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju identificirani kot nadarjeni dijaki, se glede na dosežen uspeh v srednji šoli razvrstijo po vrstnem redu glede na povprečno oceno, in sicer od najvišje do najnižje povprečne ocene.
(2) Dosežen uspeh iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se upošteva povprečje ocen vseh predmetov v preteklem šolskem letu.
12. člen
(razvrstitev glede na uspeh na maturi)
(1) Kandidati, ki so maturanti z izjemnim splošnim uspehom na poklicni, splošni ali mednarodni maturi – zlati maturanti, se razvrstijo po vrstnem redu glede na doseženo število točk na maturi, in sicer od najvišjega do najnižjega števila točk.
(2) Za kandidate, ki so opravili poklicno maturo, se ocene, dosežene na poklicni maturi, pretvorijo v skladu z naslednjo Tabelo za pretvorbo ocen:
+--------------------------------------------------------------+
| Tabela za pretvorbo ocen |
+---------------------------------+----------------------------+
| Poklicna matura (število | Splošna matura (število |
| doseženih točk) | doseženih točk) |
+---------------------------------+----------------------------+
| 23 | 34 |
+---------------------------------+----------------------------+
| 22 | 32 |
+---------------------------------+----------------------------+
| 21 | 30 |
+---------------------------------+----------------------------+
(3) Za kandidate, ki so opravili mednarodno maturo, se ocene, dosežene na mednarodni maturi, pretvorijo v slovensko ocenjevalno lestvico v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje izobraževalnega programa mednarodne mature.
13. člen
(razvrstitev glede na uspeh v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju)
(1) Kandidati, ki imajo v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več, se glede na dosežen uspeh razvrstijo po vrstnem redu glede na povprečno oceno, in sicer od najvišje do najnižje povprečne ocene.
(2) Dosežen uspeh iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do vključno 30. septembra v preteklem študijskem letu. Če je v navedenem obdobju kandidat opravil manj kot tri izpite, se poleg ocen teh izpitov upoštevajo tudi vse ocene iz predhodnega študijskega leta.
V. RAZVRSTITEV ZNOTRAJ GENERACIJE
14. člen
(razvrstitev znotraj generacije)
(1) Kandidati, ki so v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na povprečno oceno uvrščeni med najboljših 5% študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa, se razvrstijo glede na razmerje od povprečne ocene študentov posameznega letnika v posameznem študijskem programu izobraževalne ustanove, in sicer od najvišjega do najnižjega indeksa, izračunanega po formuli (povprečna ocena kandidata/povprečna ocena letnika posameznega študijskega programa) x 100.
(2) Za določitev povprečne ocene iz prejšnjega odstavka se upoštevajo ocene rednih in izrednih študentov na posameznem študijskem programu posameznega letnika izobraževalne ustanove.
VI. RAZVRSTITEV KANDIDATOV GLEDE NA IZJEMNE DOSEŽKE NA POSAMEZNEM PODROČJU DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA
15. člen
(opredelitev izjemnih dosežkov)
Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja se štejejo zlasti:
– najvišja mesta na državnem tekmovanju;
– priznanja za najboljše raziskovalne naloge;
– udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti ter športa, in sicer vsaj na enem od navedenih področij;
– nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni;
– objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku;
– drugi izjemni dosežki.
16. člen
(najvišja mesta na državnem tekmovanju)
(1) Za najvišja mesta na državnem tekmovanju se ne glede na področje družbenega življenja štejejo 1. do vključno 3. mesto oziroma nagrada ter podeljeno zlato priznanje.
(2) Državna tekmovanja so tista tekmovanja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da ima organizator javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja;
– so organizirana v dveh ali več stopnjah, in sicer na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno;
– uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je možno le na podlagi rezultata na predhodni stopnji tekmovanja.
(3) Kandidat prejme 10 točk za doseženo 1. do vključno 3. mesto oziroma za nagrado ter 5 točk za podeljeno zlato priznanje.
17. člen
(udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju)
(1) Za najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti oziroma športa se štejejo 1. do vključno 3. mesto.
(2) Mednarodna tekmovanja so tista tekmovanja, ki izpolnjujejo naslednja pogoja:
– na tekmovanju je udeleženih najmanj 5 držav;
– tekmovanje ima večletno tradicijo oziroma je bilo pred objavo javnega poziva za posamezno šolsko oziroma študijsko leto organizirano najmanj petkrat.
(3) Kandidat prejme 10 točk za udeležbo na tekmovanju, 15 točk za doseženo priznanje in 20 točk za doseženo 1. do vključno 3. mesto.
18. člen
(priznanja in nagrade)
Za vrednotenje priznanj za najboljše raziskovalne naloge in nagrad za znanstvenoraziskovalna, razvojna ali umetniška dela na državni ali mednarodni ravni se glede točkovanja smiselno uporabljajo določbe 16. in 17. člena tega pravilnika.
19. člen
(objava znanstvenoraziskovalne naloge)
(1) Za znanstvenoraziskovalno nalogo se šteje znanstvenoraziskovalno delo.
(2) Pri vrednotenju objave znanstvenoraziskovalnega dela v strokovni reviji ali zborniku se upošteva zlasti vrsta publikacije, v kateri je znanstvenoraziskovalno delo objavljeno (domača, mednarodna), (so)avtorstvo, pozitivna recenzija, ki je bila napisana pred objavo.
(3) Za objavo v domači publikaciji prejme kandidat 10 točk, za objavo v mednarodni publikaciji pa 15 točk. V primeru soavtorstva dveh oseb prejme kandidat vse možne točke, v primeru soavtorstva treh oseb pa polovico možnih točk.
20. člen
(opredelitev drugih izjemnih dosežkov)
(1) Za drugi izjemni dosežek iz šeste alineje 15. člena tega pravilnika se šteje kateri koli drugi dosežek, ki je glede na vsebino, nagrajenost ali drugo merilo iz 16. do 19. člena tega pravilnika, enakovreden izjemnim dosežkom iz prve do pete alineje 15. člena tega pravilnika.
(2) Drugi izjemni dosežek mora kandidat izkazati z ustreznim dokazilom.
(3) Glede točkovanja teh izjemnih dosežkov se smiselno uporabljajo določbe 16., 17. in 19. člena tega pravilnika.
21. člen
(uveljavljanje izjemnih dosežkov)
(1) Kandidat lahko za dodelitev Zoisove štipendije uveljavlja le izjemni dosežek, ki ni starejši od dveh let od dneva objave javnega poziva.
(2) Kandidat lahko v posameznem šolskem oziroma študijskem letu uveljavlja več izjemnih dosežkov, pri čemer je isti izjemni dosežek možno uveljavljati le enkrat.
(3) Kandidat lahko uveljavlja le individualni izjemni dosežek in izjemni dosežek v skupini, ki šteje največ tri člane. Kandidat prejme za individualni izjemni dosežek in izjemni dosežek v skupini, ki šteje dva člana, vse možne točke, za izjemni dosežek v skupini, ki šteje tri člane, pa polovico vseh možnih točk.
VII. POGOJI ZA NADALJNJE PREJEMANJE ZOISOVE ŠTIPENDIJE
22. člen
(nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije)
(1) Štipendisti, ki ob začetku uporabe tega pravilnika že prejemajo Zoisovo štipendijo, morajo za nadaljnje prejemanje te štipendije za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji izpolnjevati pogoj povprečne ocene najmanj 4,1 za dijake oziroma najmanj 8,5 za študente oziroma izpolnjevati pogoj uvrstitve med najboljših 5% študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa ali izkazati izjemni dosežek.
(2) Novi štipendisti in štipendisti iz prejšnjega odstavka morajo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za vsako šolsko oziroma študijsko leto izpolnjevati pogoj povprečne ocene najmanj 4,1 za dijake oziroma najmanj 8,5 za študente oziroma izpolnjevati pogoj uvrstitve med najboljših 5% študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa ali izkazati izjemni dosežek.
VIII. DRUGA VPRAŠANJA V ZVEZI S POSTOPKOM DODELJEVANJA ŠTIPENDIJ
23. člen
(pritožbe, dodatki)
Glede reševanja pritožb na drugi stopnji, postopka določitve in odmere dodatkov k Zoisovi štipendiji ter uveljavljanja in izplačevanja štipendije se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja dodeljevanje državnih štipendij.
IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
24. člen
(ureditev dosedanjih razmerij)
Štipendisti, ki ob začetku uporabe tega pravilnika že prejemajo Zoisovo štipendijo za določen izobraževalni program, morajo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije do zaključka programa izobraževanja, za katerega so pridobili to štipendijo, izpolnjevati pogoje po predpisih, ki so se uporabljali do začetka uporabe zakona in tega pravilnika.
25. člen
(identifikacija nadarjenih dijakov)
Do začetka izvajanja Koncepta vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju lahko dijaki v 2., 3. in 4. letniku srednjega izobraževanja uveljavljajo Zoisovo štipendijo le na podlagi uspeha, določenega z zakonom in tem pravilnikom.
26. člen
(prvi javni poziv)
Ne glede na določbo prvega odstavka 3. člena tega pravilnika sklad javni poziv za dodelitev sredstev za Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2008/2009 objavi najkasneje do 15. septembra 2008.
27. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2008.
Št. 0072-5/2008/28
Ljubljana, dne 9. maja 2008
EVA 2008-2611-0063
Marjeta Cotman l.r.
Ministrica
za delo družino in
socialne zadeve
Soglašam!
Mojca Kucler Dolinar l.r.
Ministrica
za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo
Soglašam!
dr. Milan Zver l.r.
Minister
za šolstvo in šport
