Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. maja 2008.

V Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) se v 1. členu za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
1. Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) (UL L št. 31 z dne 5. 2. 1976, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 37),
2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2001, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/60/ES),
3. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 37) in
4. Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L št. 288 z dne 6. 11. 2007, str. 27).«.

V 2. členu se za piko na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi: »Pri opredelitvi ciljev upravljanja z vodami in z njimi povezanih programih ukrepov se upoštevajo vplivi podnebnih sprememb.«.

V 3. členu se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. načelu povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda,«.

V 6. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(dajatve za obremenjevanje voda)«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za onesnaževanje voda se plačuje okoljske dajatve v skladu s predpisi o varstvu okolja.«.

V 7. členu se v 3. točki črta drugi stavek.
V 17. točki se za besedilom »podzemnimi vodami ter« črta beseda »obalnim«.
Besedilo 32. točke se spremeni tako, da se glasi:
»Neposredno odvajanje v podzemne vode je odvajanje onesnaževal v podzemno vodo brez precejanja skozi zemljino ali kamnine, ki so pod površjem tal.«.
V 35. točki se pred piko na koncu stavka doda vejica in besedilo »razen vodnega zemljišča«.
Za 37. točko se dodajo nove 38. do 45. točka, ki se glasijo:
»38. Poplavna in erozijska ogroženost je kombinacija verjetnosti nastopa poplavnega in z njim povezanega erozijskega dogodka ter mogočih škodljivih posledic, ki jih ima lahko ta dogodek na ljudi, okolje, gospodarske dejavnosti in na kulturno dediščino.
39. Komercialni ribnik je stoječa voda, ki je namenjena trženju športnega ribolova v zasebnem interesu in iz katere je naravno ali s tehničnimi ukrepi preprečena migracija rib v druge vode.
40. Storitve, povezane z obremenjevanjem voda, so storitve, s katerimi se za gospodinjstva, državne in druge organe, ki opravljajo javno službo, ali katerokoli gospodarsko dejavnost, po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, zagotavljajo:
– odvzem, zajezitev, shranjevanje, obdelava in distribucija površinske ali podzemne vode ali
– odvajanje in obdelava odpadne vode, ki se nato odvaja v površinsko vodo.
41. Obremenjevanje voda vključuje storitve, povezane z obremenjevanjem voda, posebno rabo, onesnaževanje voda in druge dejavnosti, ki pomembno vplivajo na stanje voda.
42. Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki so strupene, obstojne in se lahko kopičijo v organizmih, in druge snovi ali skupine snovi, ki so enako zaskrbljujoče.
43. Onesnaževalo je kakršnakoli snov, ki lahko povzroči onesnaževanje, zlasti tiste iz Priloge 8 Direktive 2000/60/ES.
44. Celinske vode so stoječe ali tekoče površinske vode na površju kopnega in podzemne vode na kopenski strani temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja, pri čemer se za vprašanja plovbe po celinskih vodah ter upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči šteje, da ne vključujejo podzemnih voda.
45. Kmetijsko gospodarstvo je gospodarstvo po predpisih o kmetijstvu.«.

Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Mejo vodnega zemljišča določi na podlagi določb prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Podatek o meji vodnega zemljišča se vodi v vodnem katastru. V zemljiški kataster se podatek o vodnem zemljišču prevzame kot dejanska raba.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Določitev zemljiške parcele vodnega zemljišča lahko zahteva lastnik vodnega zemljišča, ministrstvo ali lokalna skupnost.
(2) Evidentiranje zemljiške parcele vodnega zemljišča se v zemljiškem katastru izvede v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin.«.

V 14. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Vlada lahko določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki razširi priobalno zemljišče, če je to potrebno zaradi:
1. varstva voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov,
2. urejanja voda,
3. izvajanja javnih služb po tem zakonu,
4. omogočanja splošne rabe vodnega in morskega dobra in določanja varstvenih režimov.«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti do sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Ne glede na določbe drugega in četrtega odstavka tega člena sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah iz 35. točke Priloge tega zakona pet metrov od meje vodnega zemljišča.
(6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če:
1. gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja,
2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
(7) V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s predpisi o vodah predvideni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.«.

V 19. členu se v drugem odstavku za besedo »zemljišča« doda besedilo »ali po uradni dolžnosti«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Po prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra vodnemu zemljišču se lahko:
– razpolaga s tem zemljiščem zaradi poravnave zapadlih obveznosti do lastnika zemljišča, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po tem zakonu,
– zamenja to zemljišče za drugo zemljišče, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po tem zakonu, ali
– zamenja to zemljišče za drugo vodno ali priobalno zemljišče, s katerim ne upravlja.«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, pa zemljiškoknjižno in katastrsko stanje še ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture.
(6) Če glede razpolaganja z vodnimi zemljišči po prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra ni mogoče ravnati v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena, se lahko:
– kmetijska zemljišča prenese v upravljanje upravljavcu s kmetijskimi zemljišči v državni lasti, ali
– s stavbnimi zemljišči prosto razpolaga. Prihodki od razpolaganja s stavbnim zemljiščem so prihodki Sklada za vode.«.

V 21. členu se za osmim odstavkom doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Za ustanovitev stvarne služnosti na vodnih ali priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva se ne uporabljajo predpisi o razpolaganju z državnim premoženjem.«.

V 22. členu se črta četrti odstavek.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

V 24. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če vzpostavitev prejšnjega stanja na zemljišču iz prejšnjega člena zaradi varstva vodnega režima ni mogoča, država upravičencu zagotovi nadomestno zemljišče. Če to ni mogoče, zemljišče odkupi.«.

V 37. členu se za vejico na koncu 1. točke doda besedilo »komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,«.
V 5. točki se za besedilom »za rabo voda,« doda besedilo »ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode),«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, drugače določeno.«.

V 41. členu se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.«.

V 42. členu se na koncu prvega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.«.
V drugem odstavku se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.«.

V 44. členu se v prvem odstavku besedilo »Vodni objekt in naprava sta:« nadomesti z besedilom »Vodni objekt in naprava so:«.
Za 2. točko se doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. drug objekt, naprava ali ureditev, s katerim se ureja vodni režim ali pa se neposredno vpliva nanj.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Minister določi vrste in obseg nalog za izvajanje nadzora nad visokimi pregradami.«.

V 50. členu se v tretjem odstavku za piko na koncu stavka doda besedilo »Imetnik vodne pravice pripravi predlog programa odvzemanja in uporabe oziroma razpolaganja z naplavinami, ki ga potrdi ministrstvo. Odstranjevanje plavja in odvzemanje naplavin je treba prednostno in redno zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora za izvajanje javnih služb po tem zakonu dopustiti njihovemu izvajalcu prednostno in brezplačno uporabo naplavin proti plačilu stroškov odvzema naplavin.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu lokalne javne ali državne javne službe za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.«.
V sedmem odstavku se za besedo »naprave« doda besedilo », razen za vodni objekt ali napravo za odvzem vode za lastno oskrbo s pitno vodo«.

V 53. členu se v drugem odstavku za besedilom »Jadranskega morja na območju Republike Slovenije, z« črta beseda »obalnim«.

V 55. členu se v prvem odstavku besedilo »se sprejmeta« nadomesti z besedilom »vlada sprejme«.
V drugem odstavku se za 2.4. točko doda nova 2.5. točka, ki se glasi:
»2.5. določitev ciljev upravljanja z vodnimi in s priobalnimi zemljišči v lasti države,«.

V 57. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Program ukrepov se pripravi z upoštevanjem analize stroškovne učinkovitosti.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Program ukrepov vlada vsakih šest let pregleda in po potrebi dopolni.«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Novi ali spremenjeni ukrepi se morajo začeti izvajati najpozneje v treh letih od njihove določitve.«.
Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Vlada o izvajanju ukrepov vsaki dve leti poroča državnemu zboru.«.

V 58. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pripravljavec načrta iz 55. člena tega zakona z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem izmed dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, obvesti javnost o začetku priprave posameznega načrta najmanj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.«.
V drugem odstavku se besedilo »osebe iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedo »javnost«.
V tretjem odstavku se besedilo »Osebe iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »Zainteresirane osebe«, beseda »posreduje« pa se nadomesti z besedo »posredujejo«.
V četrtem odstavku se besedilo »osebam iz prvega odstavka tega člena in širši« nadomesti z besedo »zainteresirani«.
V šestem odstavku se besedilo »Osebe iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »Zainteresirane osebe«.
V osmem odstavku se besedilo »osebam iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »zainteresiranim osebam«.

Za 59. členom se doda novo podpoglavje in nov 59.a člen, ki se glasita:

(1) Za izvedbo programa iz 54. člena tega zakona vlada sprejme načrt upravljanja z morskim okoljem.
(2) Načrt upravljanja z morskim okoljem vsebuje predvsem:
1. navedbo organa, pristojnega za pripravo in izvajanje načrta upravljanja z morskim okoljem,
2. začetno presojo morskih voda na podlagi obstoječih podatkov,
3. določitev vrst značilnosti za dobro okoljsko stanje,
4. celovit sklop okoljskih ciljnih vrednosti in s tem povezanih kazalnikov,
5. usklajene programe spremljanja za stalno presojo okoljskega stanja,
6. ukrepe, ki jih je treba sprejeti za doseganje ali ohranitev dobrega okoljskega stanja morskega okolja.
(3) Podrobnejšo vsebino načrta upravljanja z morskim okoljem, način priprave in časovnice za pripravo posameznih vsebin določi vlada.«.

Naslov podpoglavja 2.2.2. se spremeni tako, da se glasi: »2.2.2. Podrobnejši programi in načrti upravljanja voda«.

60. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Načrti iz 55. in 59.a člena tega zakona se lahko dopolnijo s podrobnejšimi programi in načrti upravljanja voda za porečje, povodje ali njegov del, za posamezne tipe voda ali za posamezna vprašanja upravljanja voda.
(2) Podrobnejši programi in načrti upravljanja voda morajo biti skladni z načrti iz 55. in 59.a člena tega zakona.
(3) Podrobnejši načrti upravljanja voda se pripravijo ob smiselni uporabi določb 58. člena tega zakona.
(4) Podrobnejše načrte upravljanja voda sprejme vlada ob smiselni uporabi predpisa iz petega odstavka 55. člena tega zakona.«.

Za 60. členom se doda nov 60.a člen, ki se glasi:

(1) Podrobnejši načrti zmanjševanja ogroženosti pred poplavami se pripravi za celotno območje Republike Slovenije ali za posamezna povodja in porečja na podlagi predhodne ocene stanja poplavne ogroženosti in določitve območij poplavne ogroženosti.
(2) V programu ukrepov, ki je del podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami, se cilje za zmanjšanje poplavne ogroženosti posameznih poplavnih območij preveri z analizo stroškovne učinkovitosti.
(3) Podrobnejšo vsebino, način priprave in časovnice za pripravo posameznih vsebin načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami določi vlada.«.

V naslovu podpoglavja 2.3. se črta besedilo »in sektorskimi načrti«.

V 61. členu se v naslovu črta besedilo »in sektorskimi načrti«.
V prvem odstavku se črta besedilo »in v sektorskih načrtih«.
V drugem in tretjem odstavku se črta besedilo »in sektorskih načrtov«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Na osnutek prostorskega akta poda ministrstvo smernice k načrtovanim prostorskim ureditvam v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ministrstvo poda mnenje v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju, s katerim ugotovi ali so bile podane smernice upoštevane.«.
V sedmem odstavku se črta besedilo »ali sektorskega načrta«.

Besedilo 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri posebni rabi površinskih voda, zaradi katere bi se lahko zmanjšal njen pretok ali znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode (v nadaljnjem besedilu: ekološko sprejemljivi pretok).
(2) Ekološko sprejemljivi pretok je tista količina vode, ki ob dovoljeni rabi ne poslabšuje stanja vode oziroma ne preprečuje njenega izboljšanja ter ohranja zgradbo in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema.
(3) Ekološko sprejemljivi pretok ter način njegovega spremljanja in poročanja se določita v vodnem dovoljenju oziroma v koncesijskem aktu na podlagi kriterijev, ki jih predpiše vlada.
(4) Imetnik vodne pravice mora zagotavljati spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka.«.

Besedilo 72. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.
(2) Naplavine se lahko odvzemajo zaradi urejanja voda v okviru:
– izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč,
– posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin, ali
– z območij, namenjenih odvzemanju naplavin, v okviru posebne rabe iz 5. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona.
(3) Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka pripravi letni program odvzemanja in uporabe naplavin, ki ga potrdi ministrstvo. Odstranjevanje plavja in odvzemanje naplavin je treba prednostno in redno zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.
(4) Za del naplavin, ki se uporabi za vgradnjo v vodno infrastrukturo, se ne plačuje vodnega povračila.
(5) Izvajalec javne službe iz tretjega odstavka tega člena mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu druge državne ali lokalne javne službe na njegovo zahtevo za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko izvajalec javne službe iz tega odstavka uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora izvajalec javne službe iz tega odstavka plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.«.

Naslov podpoglavja 3.3.2. se spremeni tako, da se glasi: »3.3.2. Kopalne vode«.

77. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Kopalno območje je območje kopalne vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano, s pripadajočim priobalnim zemljiščem.
(2) Naravno kopališče je območje kopalne vode, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami, vključno s pripadajočo infrastrukturo.
(3) Kopalne vode so vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi, ali se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč, pa kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano.
(4) Vlada določi kopalne vode ter vrste in način izvajanja nalog upravljanja kakovosti kopalnih voda.
(5) Merila za vrednotenje kakovosti kopalnih voda in razvrščanje teh voda po kakovosti, obveznost in način izvajanja monitoringa kopalnih voda so določena s predpisi o varstvu okolja.
(6) Na kopalnem območju ali naravnem kopališču ni dovoljeno postavljati stalnih ali začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.
(7) Minister predpiše podrobnejša merila za ugotavljanje kopalnih voda, ki se nanašajo zlasti na:
– ustreznost vodnega telesa glede na predpisane parametre,
– število kopalcev na kopalnem območju in
– obstoječo posebno in splošno rabo vode na tem območju.«.

Za 77. členom se doda nov 77.a člen, ki se glasi:

(1) Z namenom zavarovanja kopalnih voda pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na kakovost kopalne vode, lahko vlada določi varstvena območja kopalnih voda.
(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ustrezno kakovost kopalne vode, ali naloži lastniku ali drugemu posestniku zemljišč na varstvenem območju kopalnih voda, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje kakovost kopalnih voda.
(3) Omejitve in prepovedi iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
1. prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor,
2. prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti,
3. prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.
(4) Lastninska pravica na zemljišču, ki je na območju varstvenega območja kopalnih voda, se lahko po predpisih o razlastitvi odvzame ali omeji, če ni mogoče doseči zavarovanja kakovosti kopalne vode z omejitvami in s prepovedmi iz prejšnjega odstavka.«.

V 78. členu se v prvem odstavku besedilo »in območje kopalnih voda« nadomesti z besedilom », kopalno območje in naravno kopališče«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Izvajalec obvezne lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo označi območje zajetja pitne vode in pripravi načrt postavitve ustreznega prometnega znaka na notranjih vodovarstvenih območjih. Imetnik vodne pravice lahko označi vodovarstveno območje, določeno za rabo termalne, mineralne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Označevanje kopalnih voda zagotovi lokalna skupnost oziroma imetnik vodne pravice za neposredno rabo kopalne vode za dejavnost kopališč.«.

Naslov podpoglavja 3.3.4. se spremeni tako, da se glasi: »3.3.4. Nadomestna zemljišča in nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti«.

79. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Lastniku ali drugemu posestniku, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti, se zagotovi nadomestno zemljišče, če je zmanjšanje tega dohodka posledica prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ki so strožji od ukrepov, ki veljajo za izvajanje kmetijske dejavnosti na primerljivih zemljiščih zunaj vodovarstvenega območja.
(2) Nadomestna zemljišča za primere iz prejšnjega odstavka zagotavljajo upravljavci z vodnimi zemljišči, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra, priobalnimi in kmetijskimi zemljišči v državni lasti.
(3) Če upravljavec iz prejšnjega odstavka ne more zagotoviti nadomestnega zemljišča, je oseba iz prvega odstavka tega člena upravičena do nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena ni upravičena do nadomestnega zemljišča oziroma nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, če za enak ukrep že prejema nadomestilo, subvencijo ali drugo plačilo na podlagi drugega naslova.
(5) Nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti ne vključuje izgubljenega dobička, ki bi ga bilo šele mogoče pričakovati.
(6) Zavezanec za izplačilo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.
(7) Način izplačevanja, vrsta ukrepa in višina nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti ter nadzor nad izvajanjem ukrepa, za katerega se izplačuje nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, se uredijo s pogodbo med zavezancem in upravičencem.
(8) Vlada s predpisom določi vrste ukrepov, za katere se lahko izplačajo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, način izplačevanja in merila za izračun višine nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.«.

Za 79. členom se dodajo novo poglavje in nova 79.a in 79.b člen, ki se glasijo:

Lastniki zemljišč, ki jim je raba zemljišč onemogočena ali omejena zaradi vodovarstvenega režima, določenega zaradi rabe termalne, mineralne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač, so upravičeni do odškodnine. Zavezanec za izplačilo odškodnine je imetnik vodne pravice.

(1) Z namenom zavarovanja površinske vode pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na kakovost površinske vode, lahko vlada določi varstvena območja na priobalnih zemljiščih in na vplivnem območju površinskih voda.
(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ustrezno kakovost površinske vode, ali naloži lastnikom ali drugim posestnikom zemljišč na tem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje kakovost površinskih voda.
(3) Omejitve in prepovedi iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
1. prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor,
2. prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti,
3. prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.
(4) Lastninska pravica na zemljišču, ki je na območju varstvenega območja površinskih voda, se lahko po predpisih o razlastitvi odvzame ali omeji, če ni mogoče doseči zavarovanja kakovosti površinske vode z omejitvami in s prepovedmi iz prejšnjega odstavka.
(5) Če je na istem območju določenih več varstvenih režimov ali režimov na ogroženem območju po tem zakonu, se uporablja tisti režim, ki je strožji.
(6) V okviru varstvenega režima ali režima na ogroženem območju se lahko zahteva izdelava analize tveganja, s katero se ugotovi stopnjo tveganja za onesnaženje ali druge vrste obremenjevanja oziroma ogroženost, če je to določeno za posamezne posege z akti, s katerimi so določeni varstveni režimi in ogrožena območja po tem zakonu.
(7) Minister predpiše podrobnejša merila za izdelavo analize tveganja iz prejšnjega odstavka.«.

V 91. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Država skrbi za varstvo ljudi, okolja, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine pred škodljivim delovanjem voda.«.
V tretjem odstavku se v 1. točki za besedo »infrastrukture« doda besedi »kulturne dediščine«.

V 98. členu se v drugem odstavku v 4. točki za besedo »zemljišč« doda besedilo »v upravljanju ministrstva«.

V 100. členu se v drugem odstavku besedilo »pristojnega inšpektorja« nadomesti z besedilom »vodovarstvenega nadzornika«.

V 101. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Imetnik vodne pravice je dolžan z odpadki iz plavja in drugimi odpadki ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, pri čemer mora izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki z območja lokalne skupnosti, kjer so zbrani odpadki, komunalne odpadke prevzeti na stroške imetnika vodne pravice.«.

V 108. členu se v prvem odstavku besedilo »vodnega ali morskega dobra« nadomesti z besedo »vode«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Vodna pravica se lahko izvaja samo na način, za namen in v mejah, za katere je bila pridobljena in jo lahko uporablja samo njen imetnik.
(4) Posebno rabo je treba izvajati tako, da se zagotovi smotrna in učinkovita poraba vode z uporabo najboljše razpoložljive tehnike.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

109. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Posebna raba se lahko prepove, omeji ali se zanjo določijo posebni pogoji, če bi nameravana raba lahko:
1. ogrožala doseganje in ohranjanje ciljev upravljanja voda,
2. ogrožala zdravje ljudi,
3. ogrožala naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov,
4. omejevala urejanje voda ali bi bila v nasprotju s predvidenimi ukrepi urejanja voda,
5. znatno ovirala splošno rabo ali oskrbo s pitno vodo,
6. škodljivo vplivala ali ogrožala območja, varovana po predpisih o ohranjanju narave.
(2) Vlada podrobneje določi merila in pogoje za podelitev vodne pravice v primerih iz prejšnjega odstavka.«.

V 111. členu se v prvem odstavku besedilo »minister imetnikom vodnih pravic z odredbo« nadomesti z besedilom »ministrstvo z odločbo«.
V drugem odstavku se beseda »minister« nadomesti z besedo »ministrstvo«, besedilo »večje poškodbe na vodni infrastrukturi in je potrebna njena rekonstrukcija« pa se nadomesti z besedilom »vzdrževanja, rekonstrukcije ali gradnje vodne infrastrukture«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.«.

V 115. členu se v prvem odstavku za piko na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi: »Dovoljenja za raziskave podzemnih voda ni treba pridobiti za raziskave, ki se izvedejo brez poseganja v prostor in za raziskave podzemnih voda, ki se izvajajo največ do globine 30 metrov izven varovanega ali ogroženega območja po tem zakonu.«.

Besedilo 118. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravna ali fizična oseba, ki pri opravljanju svoje dejavnosti, potrebuje vodo kot prevladujočo sestavino za opravljanje svoje dejavnosti ali pa gre za odvzem znatne količine vode, jo lahko odvzame iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, le v primeru, če bi bil njen odvzem iz drugih vodnih virov, ki niso primerni za oskrbo s pitno vodo, povezan z nesorazmerno visokimi stroški, pa to dopušča izdatnost vodnega vira in zaradi tega ni ogrožena oskrba s pitno vodo.
(2) Za odvzem vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo v Republiki Sloveniji za oskrbo prebivalstva s pitno vodo v drugi državi lahko vlada na predlog imetnika vodne pravice za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, izda soglasje in določi pogoje za odvzem vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo zaradi oskrbe prebivalstva s pitno vodo v drugi državi. Vlada soglasje izda, če je uporaba drugega ustreznega vira za oskrbo s pitno vodo v drugi državi povezana z nesorazmerno visokimi stroški, pa to dopušča izdatnost vodnega vira in je zagotovljena dolgoročna oskrba s pitno vodo v Republiki Sloveniji.«.

V 120. členu se v prvem odstavku pred piko na koncu stavka doda besedilo »oziroma pridobiti služnostno ali stavbno pravico.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če se vodna pravica namerava izvajati na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva, se za pridobitev stvarne služnosti ali stavbne pravice uporabljajo določbe 153.a člena tega zakona.«.

Besedilo 121. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vodna pravica se lahko v celoti ali deloma prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje in merila, predpisana za njeno pridobitev. Vodna pravica se prenese z izdajo novega vodnega dovoljenja oziroma izdajo nove odločbe, če gre za koncesijo.
(2) Zahtevo za prenos vodne pravice poda zainteresirana pravna ali fizična pravna oseba, če je pridobila v posest objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica.
(3) Dosedanji imetnik vodne pravice izvaja vodno pravico do dokončnosti novega vodnega dovoljenja oziroma nove odločbe v primeru iz prvega odstavka tega člena.«.

Za 121. členom se doda nov 121.a člen, ki se glasi:

(1) Če imetnik vodne pravice umre, lahko oseba, ki ima v posesti objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica, predlaga ministrstvu, da izda odločbo s katero jo določi za začasnega imetnika vodne pravice, vendar najdlje do izteka treh mesecev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
(2) Zahtevo za prenos vodne pravice iz 121. člena tega zakona poda oseba, ki podeduje objekt ali napravo za izvajanje vodne pravice.«.

V 123. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Vlada predpiše podrobnejša merila za določitev roka, načina in višine plačila za vodno pravico in merila za njegovo znižanje ter oprostitev, za primere, ko je vodna pravica pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja.«.

V 124. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Imetnik vodne pravice je za rabo vode, naplavin ali vodnih zemljišč v lasti države dolžan plačevati tudi vodno povračilo, sorazmerno obsegu vodne pravice. Če ima imetnik vodne pravice za upravljanje objekta ali naprave za odvzem vode določenega upravljavca, je ne glede na določbo prejšnjega stavka zavezanec za plačilo vodnega povračila oseba, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem vode.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vodno povračilo se plača ob upoštevanju načela povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, ki vključuje zlasti:
1. stroške izvajanja javnih služb po tem zakonu,
2. stroške investicij in vzdrževanja vodne infrastrukture, vključno s stroški za nakup zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo,
3. stroške države iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona,
4. stroške države za odkupe zemljišč iz petega odstavka 24. člena, drugega odstavka 18. člena tega zakona ter za nakup vodnih ter priobalnih zemljišč ter sofinanciranje nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti iz 16. člena tega zakona,
5. stroške odškodnin po tem zakonu,
6. stroške države zaradi zagotavljanja dobrega stanja voda.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Vlada predpiše način določanja višine vodnega povračila, način njegovega obračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za njegovo znižanje ter oprostitev, pri čemer upošteva načelo povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, ki temelji na ekonomskemu vrednotenju, vrsto rabe voda, poleg tega pa tudi socialne, gospodarske in geografske značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica.«.

V 125. členu se v prvem odstavku 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih,«
8. točka se spremeni tako, da se glasi:
»8. odvzem vode za gojenje sladkovodnih organizmov in za gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino, manjšo od 0,5 km2,«.
V 9. točki se za besedo »pristanišče« doda besedilo »in sidrišče«.
11. točka se črta.
Dosedanja 12. točka postane 11. točka.
V drugem odstavku se za besedilom »vode iz« doda besedilo »prvega odstavka«.

V 127. členu se v prvem odstavku v 1. točki za besedilom »skladna z« doda besedilo »merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) V postopku za podelitev vodnega dovoljenja se od vlagatelja vloge ne sme zahtevati predložitve podatkov, o katerih vodijo uradno evidenco državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, temveč jih pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti. Vložena vloga za pridobitev vodnega dovoljenja je pravna podlaga za neposreden vpogled uradne osebe, ki vodi postopek za pridobitev tega dovoljenja v informatizirane uradne evidence iz prejšnjega stavka.«.

V 128. členu se za 6. točko dodajo nove 7. do 9. točka, ki se glasijo:
»7. ekološko sprejemljivi pretok,
8. pogoje rabe, ki izhajajo iz naravovarstvenih usmeritev ali smernic po predpisih o ohranjanju narave,
9. ugotovitev, ali gre za rabo vodne infrastrukture,«.
Dosedanji 7. in 8. točka postaneta 10. in 11. točka.

V 132. členu se v 4. točki črta besedilo »več kot dvakrat bistveno«.

V 135. členu se v prvem odstavku pika na koncu 5. točke nadomesti z vejico in dodajo nove 6., 7. in 8. točka, ki se glasijo:
»6. vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo preneha z nastankom obveznosti priključitve na javni vodovod po predpisih o oskrbi s pitno vodo,
7. s smrtjo fizične osebe, če v treh mesecih po smrti fizične osebe ni bil podan predlog iz prvega odstavka 121.a člena tega zakona, ali prenehanjem pravne osebe ali
8. s prenosom vodnega dovoljenja.«.
V drugem odstavku se črta besedilo »1. in 4. točke«.

V 136. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »kopališč« doda vejica in beseda »ogrevanje«.
V 3. točki se črta vejica in besedilo »če je priključena na javno električno omrežje«.
V 4. točki se za besedo »pristanišče« doda besedilo »in sidrišče«.
6. točka se spremeni tako, da se glasi:
»6. gojenje morskih organizmov in gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino vode večjo od 0,5 km2«.

V 137. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Koncesijski akt se izda v skladu z merili in pogoji, določenimi s predpisom vlade in z načrti upravljanja z vodami.«.

140. člen se spremeni tako, da se glasi:

Če pravna ali fizična oseba, ki je pridobila pravico raziskovati podzemne vode zaradi namenov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona, ne uspe na javnem razpisu za podelitev koncesije za rabo vode na vodnem viru, za katerega je pridobila pravico raziskovati podzemne vode, ji je oseba, ki ji je bila izdana odločba o izboru koncesionarja, dolžna povrniti stroške, ki jih je imela z raziskovanjem podzemnih voda na tem vodnem viru. Stroški v zvezi z raziskovanjem podzemnih voda obsegajo stroške izvedbe gradbenih del in pridobivanja dovoljenj v zvezi z raziskovanjem.«.

V 141. členu se v tretjem odstavku besedilo »roku, ki je določen v odločbi o izboru« nadomesti z besedilom »določenem roku«.

V 142. členu se v drugem odstavku na koncu 2. točke pika nadomesti z vejico in dodata novi 3. in 4. točka, ki se glasita:
»3. če se spremeni višina osnove za izračun plačila za koncesijo ali
4. zaradi uskladitve s predpisi, ki urejajo koncesijo ali rabo naravnih dobrin.«.

V 143. členu se na koncu 4. točke pika nadomesti z vejico in doda se nova 5. točka, ki se glasi:
»5. z dokončnostjo odločbe, na podlagi katere je bil izveden prenos koncesije.«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če se ugotovijo razlogi za prenehanje koncesije iz prejšnjega odstavka, vlada izda odločbo, s katero ugotovi, da je koncesija prenehala delno ali v celoti.«.

V 145. členu se v prvem odstavku pika na koncu 6. točke nadomesti z vejico in doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. krši druge obveznosti, določene s koncesijskim aktom.«.

V 146. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. krši predpise, ki se nanašajo na namen, obseg ali na pogoje rabe vode, ki jih je pri izvajanju vodne pravice dolžan upoštevati in je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja,«.

V 151. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če ministrstvo ugotovi, da ni potrebno pridobiti projektnih pogojev ali drugih pogojev za poseg v prostor, ali da ni potrebno pridobiti vodnega soglasja, ali da je poseg nedopusten ali nemogoč, o tem, v petnajstih dneh po prejemu zahteve, obvesti pravno ali fizično osebo, ki je podala zahtevo iz prejšnjega odstavka.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) V primerih, ko je podana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt lahko zahtevo za pridobitev informacije iz prvega odstavka tega člena poda organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka poda ministrstvo informacijo o pogojih posega v prostor organu, pristojnemu za izdajo gradbenega dovoljenja, prek elektronske pošte v sedmih dneh po prejemu zahteve za pridobitev informacije o pogojih posega v prostor.«.

Za 151. členom se doda nov 151.a člen, ki se glasi:

(1) V primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje na podlagi tega zakona, mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje.
(2) V primerih, ko gre za poseg v prostor, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa treba pridobiti vodno soglasje na podlagi tega zakona, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg (v nadaljnjem besedilu: pogoji za druge posege v prostor), nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice drugih oseb. K rešitvam za izvedbo drugega posega v prostor pa mora pravna ali fizična oseba pridobiti vodno soglasje.
(3) Za posege v prostor iz 150. člena tega zakona na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, se šteje, da so projektni pogoji iz prvega odstavka tega člena oziroma pogoji za druge posege v prostor iz prejšnjega odstavka pridobljeni z dnem izdaje mnenj k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primerih, ko se s prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje gradnja iz prvega odstavka tega člena, mora investitor po končanem projektiranju pridobiti vodno soglasje. V primerih, ko se s prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje poseg v prostor iz prejšnjega odstavka, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvedbe del pridobiti vodno soglasje.
(4) Če se v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja po predpisih o varstvu okolja ugotovi, da gre za poseg za katerega je treba pridobiti tudi vodno soglasje po določbah tega zakona, se šteje, da so projektni pogoji iz prvega odstavka tega člena oziroma pogoji za druge posege v prostor iz drugega odstavka tega člena pridobljeni z dnem izdaje okoljevarstvenega soglasja. V primerih gradnje iz prvega odstavka tega člena, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, mora investitor po končanem projektiranju pridobiti vodno soglasje. V primerih posega v prostor iz drugega odstavka tega člena, za katerega je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvedbe del pridobiti vodno soglasje.
(5) Vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati poleg sestavin predpisanih z zakonom, ki ureja varstvo okolja, tudi sestavine iz drugega oziroma tretjega odstavka 152. člena tega zakona.
(6) Za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni treba pridobivati projektnih pogojev ali drugih pogojev za poseg v prostor, razen če je to določeno s predpisi, ki urejajo varstvena ali ogrožena območja po tem zakonu ali v primerih vodnih objektov.
(7) V postopku za določitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter izdajo vodnega soglasja se ne sme od vlagateljev vloge zahtevati predložitve podatkov o katerih vodijo uradno evidenco državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, temveč jih pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti. Vložena vloga za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor ali izdajo vodnega soglasja je pravna podlaga za neposreden vpogled uradne osebe, ki vodi postopek, v informatizirane uradne evidence iz prejšnjega stavka.«.

152. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za postopek z določitvijo projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, razen če je s tem zakonom drugače določeno.
(2) Vlogi za določitev projektnih pogojev, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, morajo biti priložene sestavine, ki jih določa zakon, ki ureja graditev objektov, in sestavine, ki jih določi minister s predpisom.
(3) Vlogi za določitev pogojev za druge posege v prostor, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravanem posegu oziroma spremembi namembnosti, morajo biti priložene sestavine, ki jih določi minister s predpisom.
(4) Rok za določitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor je pri zahtevnem in vodnem objektu 30 dni od prejema popolne vloge. Rok za določitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ne teče v času od sklica ustne obravnave ali ogleda do zaključka ustne obravnave oziroma ogleda.
(5) Če v roku za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor, ti pogoji niso podani se šteje, da niso določeni in se lahko vloži vloga za izdajo vodnega soglasja.
(6) Za dokaz o predložitvi vloge za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico ali kopija potrdila o prejemu vloge.
(7) Ministrstvo v projektnih pogojih oziroma pogojih za druge posege v prostor navede pravno podlago za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege in vodnega soglasja.
(8) Če ministrstvo ugotovi, da je poseg v prostor sprejemljiv in da projektni pogoji oziroma pogoji za druge posege v prostor niso potrebni, vloga pa vsebuje vse sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, se vloga za izdajo projektnih pogojev in drugih pogojev za poseg v prostor šteje kot vloga za izdajo vodnega soglasja.«.

Besedilo 153. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V primerih gradnje ali spremembe namembnosti iz prvega odstavka 151.a člena tega zakona vloži vlogo za izdajo vodnega soglasja investitor ali po njegovemu pooblastilu projektant. Vlogi za izdajo vodnega soglasja mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja, vodilna mapa, načrt arhitekture in druge sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, določene s pogoji za izdajo vodnega soglasja.
(2) V primerih iz drugega odstavka 151.a člena tega zakona vloži vlogo za izdajo vodnega soglasja fizična ali pravna oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor. Vlogi za izdajo vodnega soglasja morajo biti priložene rešitve, ki so v zvezi s predmetom soglašanja, in druge sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, določene s pogoji za izdajo vodnega soglasja.
(3) Vodno soglasje izda ministrstvo v 60 dneh pri zahtevnem in vodnem objektu, v 30 dneh pri stanovanjskemu objektu oziroma v 15 dneh pri enostavnem, nezahtevnem ali manjzahtevnem objektu, od prejema popolne vloge. Rok za izdajo vodnega soglasja ne teče v času od sklica ustne obravnave ali ogleda do zaključka ustne obravnave oziroma ogleda.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je rok za izdajo vodnega soglasja v primerih, ko je treba odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če gre za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva, 60 dni od prejema popolne vloge.
(5) Če v roku iz tretjega odstavka tega člena ni odločeno o izdaji vodnega soglasja glede posegov iz prvega odstavka 151.a člena tega zakona, se šteje, da je vodno soglasje dano, razen, če gre za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva.
(6) Za dokaz o predložitvi vloge za izdajo vodnega soglasja se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico ali kopija potrdila o prejemu vloge.
(7) Odločba, s katero je vodno soglasje izdano, ne vsebuje obrazložitve.
(8) Če ministrstvo ugotovi, da poseg v prostor ni sprejemljiv oziroma, da načrt, projekt oziroma rešitve za poseg niso izdelani v skladu s projektnimi pogoji oziroma pogoji za druge posege v prostor, zavrne izdajo vodnega soglasja z odločbo.
(9) V postopku izdaje vodnega soglasja je stranka v postopku samo investitor oziroma pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor.
(10) Ne glede na določbe petega odstavka tega člena, se lahko po preteku roka iz tretjega odstavka tega člena do izdaje gradbenega dovoljenja izda odločbo o zavrnitvi soglasja ali določi projektne pogoje in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o izdaji vodnega soglasja. Škodo in stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi ministrstvo.
(11) V vodnem soglasju se lahko določijo tudi drugi pogoji za izvedbo nameravanega posega, ki se nanašajo na urejanje in varstvo voda, in primeri, ko je za začetek obratovanja potrebno poskusno obratovanje in način, pogoji ter čas njegovega trajanja.
(12) Vodno soglasje preneha veljati, če v dveh letih od dneva, ko je postalo dokončno, ni bila začeta gradnja ali drug poseg v prostor.
(13) Ministrstvo za pripravo in izdajo projektnih pogojev in pogojev za drug poseg v prostor ni upravičeno do plačila taks, povračila stroškov ali drugih plačil.«.

Za 153. členom se doda nov 153.a člen, ki se glasi:

(1) Poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva se lahko izvede na podlagi pridobljene služnostne ali stavbne pravice. Ministrstvo lahko služnostno pravico na vodnem ali priobalnem zemljišču, s katerim upravlja, podeli z dokončnim vodnim soglasjem. Če je za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva treba ustanoviti stavbno pravico, je dokončno vodno soglasje podlaga za sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka se podeli proti plačilu.
(3) Vloga za izdajo vodnega soglasja mora vsebovati vse sestavine potrebne za ustanovitev služnostne ali stavbne pravice.«.

V 154. členu se v drugem odstavku v 1. točki za besedilom »sedež ali« doda beseda »osebno«.

V 155. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Podatki iz vodnega katastra se redno pregledujejo in posodabljajo.«.

Za 157. členom se doda nov 157.a člen, ki se glasi:

(1) Ministrstvo ima, na podlagi zahteve, od upravljavca centralnega registra prebivalstva in upravljavca zbirk podatkov o pravnih osebah, pravico dobiti naslednje podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, državljanstvo, podatek o smrti in podatek o spremembah, oziroma naziv pravne osebe, naslov sedeža, matično številko pravne sebe, podatek o prenehanju in podatek o spremembah teh podatkov.
(2) Ministrstvo lahko pridobiva podatke iz prejšnjega odstavka za namen priprave aktov o zavarovanjih varstvenih in ogroženih območij po tem zakonu, programa ukrepov in podrobnejših načrtov upravljanja z vodami za namen priprave in vzdrževanja vodnega katastra ter postopkov izdaje vodnih pravic.«.

V 158. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Posamezne strokovne in razvojne naloge izvajajo javni zavodi in druge organizacije, ki jih je za ta namen ustanovila vlada in inštitut iz 159. člena tega zakona.
(4) Za obravnavo strokovnih vprašanj s področja nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko minister ustanovi strokovni svet kot svoj strokovno-posvetovalni organ.«.

V 160. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »povezane« doda besedilo »z določanjem ekološko sprejemljivega pretoka in druge naloge v zvezi«.

V 161. členu se v drugem odstavku pika na koncu 4. točke nadomesti z vejico in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. zagotavljanje vodovarstvenega nadzora (prvi odstavek 177. člena).«.

V 162. členu se v drugem odstavku za besedilom »državi,« doda besedilo »sredstva od prodaje vodnih zemljišč, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra, ter plačil za ustanovljene stvarne služnosti ali stavbne pravice v skladu s tem zakonom«.
V tretjem odstavku se v 3. točki beseda »ter« nadomesti z vejico.
Na koncu 4. točke se pika nadomesti z besedo »ter« in se doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. medobčinskih ali regionalnih projektov gradnje objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode ter prenosnih vodovodov za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo v skladu z operativnimi programi varstva okolja do višine prilivov iz plačil za vodno pravico za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba.«.

V 175. členu se v prvem odstavku v 1. točki beseda »preprečiti« nadomesti z besedo »prepovedati«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Vrnitev v prejšnje stanje iz 6. in 8. točke prejšnjega odstavka lahko inšpektor odredi v skladu s strokovnim mnenjem ministrstva.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

Besedilo 177. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nadzor nad vodami, ki se nanaša na spoštovanje prepovedi, omejitev in varstvenih režimov iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni nadzor), zagotavlja izvajalec javne službe urejanja voda.
(2) Vodovarstveni nadzor izvajajo rečni in morski nadzorniki (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni nadzorniki) na podlagi podeljenega javnega pooblastila, organizirani pri izvajalcu javne službe urejanja voda na podlagi sklenjenih delovnih ali drugih ustreznih pogodb.
(3) Vodovarstveni nadzor se izvaja v zvezi s prekrški iz 1., 4., 8., 9., 11. do 20., 22. do 25. ter 31. točke prvega odstavka 181. člena tega zakona.«.

V 178. členu se v prvem odstavku beseda »neposrednega« nadomesti z besedo »vodovarstvenega«.
Na koncu drugega odstavka se črta pika in doda besedilo »in načine ter pogoje za organizacijsko, vsebinsko in ozemeljsko usklajeno izvajanje vodovarstvenega nadzora.«.

V 179. členu se v drugem odstavku črta prvi stavek.
V tretjem odstavku se črta besedilo »ter na kraju samem izreči, izterjati ali izdati plačilni nalog za denarno kazen od tistih, ki jih zaloti pri prekršku iz petega odstavka 181. člena tega zakona«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Izjave vodovarstvenih nadzornikov in materialni dokazi, ki jih zberejo v zvezi z dejanji, na podlagi katerih se ukrepa v inšpekcijskem postopku, se v inšpekcijskem postopku štejejo za dokaz, pridobljen v skladu zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(5) Vodovarstveni nadzornik pri opravljanju nalog vodovarstvenega nadzora samostojno vodi postopek in odloča o prekrških v prekrškovnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.«.

V 180. členu se v prvem odstavku črta besedilo »najmanj V. stopnjo izobrazbe in ima«.
Tretji odstavek se premeni tako, da se glasi:
»(3) Vodovarstveni nadzornik ima službeni znak in izkaznico. Položaj uradne osebe se izkazuje z izkaznico.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, podrobneje določi službeni znak in izkaznico vodovarstvenega nadzornika.«.

Za 180. členom se doda nov 180.a člen, ki se glasi:

(1) Naloge vodovarstvenega nadzora iz 1. in 4. točke prvega odstavka 178. člena tega zakona lahko kot prostovoljno dolžnost opravlja vsaka polnoletna fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni nadzornik) po pridobitvi pooblastila in prijavi izvajalcu javne službe urejanja voda z območja, na katerem namerava izvajati prostovoljni vodovarstveni nadzor.
(2) Prostovoljni nadzornik mora o sumu storitve prekrškov iz tretjega odstavka 177. člena tega zakona nemudoma obvestiti vodovarstvenega nadzornika, navesti vsa znana dejstva ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.
(3) Določbe drugega in tretjega odstavka 179. člena in 180. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za prostovoljne nadzornike.«.

181. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 4.000 eurov do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek, če:
1. izvaja splošno rabo voda na območju, kjer je prepovedana ali omejena ali v nasprotju s predpisanim načinom in pogoji, kjer je tako določeno s predpisom vlade (četrti odstavek 21. člena);
2. vzpostavi prejšnje stanje brez dovoljenja ministrstva (24. člen);
3. ne dopusti začasne uporabe svojega zemljišča (25. člen);
4. ovira neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ali ne dopusti splošne rabe vodnega ali morskega dobra (prvi in drugi odstavek 38. člena);
5. na vodnem ali priobalnem zemljišču postavlja objekte ali druge ovire, ki preprečujejo prost prehod ob vodnem ali morskem dobru (tretji odstavek 38. člena);
6. izvajalcu javne službe ne dovoli izvajanja z javno službo povezanih del ali ne omogoča neškodljivega dostopa na vodno, priobalno ali drugo zemljišče (prvi odstavek 39. člena);
7. ne dopusti uporabe svojih objektov in naprav, postavitve in obratovanja za izvedbo raziskav potrebnih merilnih naprav, izkopnih in vrtalnih del, poskusnih črpanj, odvzema vzorcev tal in drugih del, povezanih s sledilnimi preizkusi in širjenjem snovi (prvi in drugi odstavek 40. člena);
8. rabi ali izkorišča vodo naravnih jezer, ribnikov, mlak in drugih naravnih vodnih zbiralnikov, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, tako da bi se lahko poslabšalo njihovo ekološko ali kemijsko stanje (četrti odstavek 64. člena);
9. gnoji ali uporablja sredstva za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v nasprotju z določbami 65. člena;
10. po celinskih vodah prevaža tovor ali izvaja vožnjo s plovili na motorni pogon v nasprotju s prvim odstavkom 66. člena;
11. pere vozila in druge stroje in naprave v površinskih vodah ali na vodnih in priobalnih zemljiščih v nasprotju s 67. členom;
12. izliva, odlaga ali odmetava v vode snovi ali predmete, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih in obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave; ali če izliva, odlaga ali odmetava odpadke (prvi odstavek 68. člena);
13. na vodnem ali priobalnem zemljišču odlaga ali pretovarja nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki; odlaga ali odmetava odkopne ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ali če odlaga odpadke (drugi odstavek 68. člena);
14. ravna v nasprotju z omejitvami in prepovedmi iz 74., 76., 77.a in 79.b člena;
15. na vodnem ali priobalnem zemljišču izvaja dejavnosti ali posege v nasprotju s 84. členom;
16. izvaja dejavnost ali posega v prostor na ogroženem območju v nasprotju s pogoji, določenimi v aktu vlade (drugi odstavek 85. člena);
17. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 87. člena;
18. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 88. člena;
19. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena;
20. ravna v nasprotju z določbami 100. člena;
21. ravna v nasprotju z določbami 101. člena;
22. ne dopusti splošne rabe v času, ko je presihajoče jezero prekrito z vodo (106. člen),
23. krši predpisan način in pogoje rabe vodnega ali morskega dobra za plovbo (drugi odstavek 107. člena);
24. rabi vodo brez vodnega dovoljenja ali koncesije ali v nasprotju s pogoji, namenom, načinom ali zunaj obsega za katerega je bila podeljena vodna pravica ali pa dopusti, da podeljeno vodno pravico uporablja nekdo drug (prvi, tretji in četrti odstavek 108. člena);
25. odvzema naplavine brez vodne pravice ali v nasprotju s pogoji, namenom, načinom ali zunaj obsega za katerega je bila podeljena vodna pravica ali pa dopusti, da podeljeno vodno pravico uporablja nekdo drug (prvi, tretji in četrti odstavek 108. člena);
26. krši predpisane omejitve ali ustavitve rabe vode (prvi in drugi odstavek 111. člena);
27. raziskuje podzemne vode brez dovoljenja za raziskave ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja ali če ne uporablja načrpane vode samo za raziskave ali če ne predaja pridobljenih podatkov ministrstvu (prvi, tretji, četrti in peti odstavek 115. člena);
28. ne obvesti ministrstva o odkritju podzemne vode v predpisanem roku ali če ne dopusti izvedbe analiz ali zagotovi odrejenih ukrepov zavarovanja odkritih vodnih virov; če ne dopusti zavarovanja in izkoriščanja podzemnih voda za oskrbo s pitno vodo; če ne dopusti del, ki so potrebna zaradi evidentiranja vodnega vira (prvi, drugi in peti odstavek 116. člena);
29. ne dopusti rabe vode, ki se nahaja na njegovem zemljišču, za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi z območja, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, pa to omogoča izdatnost vodnega vira (drugi odstavek 117. člena);
30. odvzema vodo v nasprotju z določbami 118. člena;
31. izvede poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, brez vodnega soglasja ali v nasprotju z njim (prvi odstavek 150. člena).
(2) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 600 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Z globo od 400 eurov do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Pristojni inšpektor in vodovarstveni nadzornik smeta v okviru pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona zaseči predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so z njim nastali. Z zaseženimi predmeti se ravna skladno z določbami zakona, ki ureja prekrške.«.

Za 181. členom se doda nov 181.a člen, ki se glasi:

Osebi, ki stori prekršek iz prejšnjega člena, se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.«.

V 193. členu se v prvem odstavku beseda »sprejme« nadomesti z besedo »pripravi«.
V drugem odstavku se črta 7. točka.
Dosedanja 8. točka postane 7. točka.

V 199. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Prepovedi uporabe ter odstranitve objekta in naprave iz prejšnjega odstavka se ne izreče, če gre za objekt ali napravo, ki se jo uporablja za oskrbo s pitno vodo.«.

V 201. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena tega zakona, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če:
1. se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
2. se s tem ne poslabšuje stanja voda,
3. je omogočeno izvajanje javnih služb,
4. se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
5. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
6. se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.«.

V Prilogi se za 10. točko dodata novi 10.a in 10.b točka, ki se glasita:
»10.a Selška Sora,
10.b Poljanska Sora,«.
Črta se 31. točka.

(1) Pravni ali fizični osebi, ki je pridobila koncesijo za vzrejo vodnih organizmov za trg, za katere je treba v skladu s spremenjeno 8. točko prvega odstavka 125. člena zakona pridobiti vodno dovoljenje, ministrstvo koncesijo nadomesti z vodnim dovoljenjem v skladu z določbami 127. in 128. člena zakona najkasneje v treh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Z vodnim dovoljenjem iz prejšnjega odstavka se določi izvajanje vodne pravice za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo z vodnim dovoljenjem iz prvega odstavka tega člena spremeni čas, obseg in pogoje izvajanja vodne pravice, če je to potrebno zaradi prilagoditve določbam tega zakona.
(4) Če bi zaradi prilagoditve določbam tega zakona osebi iz prvega odstavka tega člena nastali nesorazmerni stroški, ministrstvo z vodnim dovoljenjem zniža plačilo za vodno pravico ali določi rok za prilagoditev določbam tega zakona.

(1) Za primere, ko je pravna ali fizična oseba pridobila vodno dovoljenje za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, za kar je treba v skladu s spremenjeno 3. točko prvega odstavka 136. člena zakona pridobiti koncesijo, vlada izda koncesijski akt v treh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Koncesijo iz prejšnjega odstavka se podeli za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v vodnemu dovoljenju.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko s koncesijskim aktom spremeni čas, obseg in pogoje izvajanja vodne pravice, če je to potrebno zaradi prilagoditve določbam tega zakona.
(4) Imetniku vodnega dovoljenja za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, se podeli koncesija brez javnega razpisa.
(5) Če bi zaradi prilagoditve določbam tega zakona osebi iz prvega odstavka tega člena nastali nesorazmerni stroški, se ji lahko zniža plačilo za vodno pravico ali določi rok za prilagoditev določbam tega zakona ali podaljša čas trajanja koncesije.
(6) Osebi iz prvega odstavka tega člena se v šestih mesecih po uveljavitvi koncesijskega akta izda odločba o določitvi koncesionarja, koncesijska pogodba pa mora biti sklenjena v treh mesecih po dokončnosti te odločbe.
(7) Če oseba iz prejšnjega odstavka v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe, vodna pravica preneha, razen če so razlogi za prekoračitev roka sklenitve koncesijske pogodbe na strani koncedenta.
(8) O prenehanju vodne pravice iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda odločbo.
(9) Oseba iz prvega odstavka tega člena je dolžna plačevati za vodno pravico v višini, ki je sorazmerna preostanku njenega trajanja, določi pa se s koncesijskim aktom.

(1) Podeljene vodne pravice je treba prilagoditi spremenjenemu 71. členu zakona v petih letih od uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka spremenjenega 71. člena zakona.
(2) Če bi zaradi določitve ekološko sprejemljivega pretoka iz prejšnjega odstavka nastali nesorazmerni stroški, ministrstvo zniža plačilo za vodno pravico ali določi rok za prilagoditev ekološko sprejemljivemu pretoku.

Za zemljišča, ki so na podlagi prvega odstavka 182. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) prešla v last Republike Slovenije, pa še niso vpisana v zemljiško knjigo, se vpis v zemljiški knjigi opravi na predlog ministrstva.

(1) Seznam obstoječih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, ki so postali vodna infrastruktura na podlagi 190. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1), je podlaga za vpis ustrezne stvarnopravne pravice v zemljiški knjigi.
(2) Postopek za vpis v zemljiško knjigo iz prejšnjega odstavka se izvede na predlog ministrstva.

(1) Postopki za pridobitev koncesije za vzrejo vodnih organizmov za trg, za katere je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s spremenjeno 8. točko prvega odstavka 125. člena zakona, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po postopku, določenem s tem zakonom.
(2) Postopki za pridobitev vodnega dovoljenja za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, za katere je treba v skladu s spremenjeno 3. točko prvega odstavka 136. člena pridobiti koncesijo, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po postopku za podelitev koncesije, določenem s tem zakonom.

Določba spremenjenega tretjega odstavka 162. člena zakona se uporablja do začetka delovanja pokrajin.

(1) Določbe spremenjenega 151. člena zakona, 151.a člena tega zakona, spremenjenega 152. in 153. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve predpisa o podrobnejši določitvi vloge za izdajo projektnih pogojev, pogojev za druge posege v prostor in za izdajo vodnega soglasja, ki mora biti sprejet najkasneje do 31. 12. 2008.
(2) Za odločanje o zahtevah za pridobitev informacije o pogojih posega v prostor, vloženih pred uveljavitvijo predpisa iz prejšnjega odstavka, se uporablja določba 151. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1).
(3) Za odločanje o vlogah za izdajo vodnega soglasja, ki so bile vložene pred uveljavitvijo predpisa iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo določbe 152. in 153. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.