Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 32/08 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S ciljem, da se zavarujejo naravne vrednote, ohrani biotska raznovrstnost in ohranja ter krepi krajinska pestrost, se območje Ljubljanskega barja določi za Krajinski park Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: krajinski park).
(2) Cilj zavarovanja krajinskega parka je tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: prebivalci) s spodbujanjem trajnostnega razvoja, skladnega s krajevno tradicijo območja. V to se vključujejo prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev, spodbujanje novih zaposlitev in razvojnih priložnosti, izboljšanje gospodarske javne infrastrukture, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja ter omogočanje raziskovanja, izobraževanja in sprostitve ter duhovne bogatitve človeka.
(3) V krajinskem parku se omogočajo in spodbujajo povezovanje socialnega in gospodarskega razvoja, doseganje okoljskih standardov, sonaravna raba naravnih virov, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora skladno s cilji krajinskega parka.
(4) Varstveni cilji v krajinskem parku so: ohranitev naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), in ohranitev krajine z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur.
(5) Cilji krajinskega parka se uresničujejo z varstvom, upravljanjem in financiranjem krajinskega parka, usmerjanjem razvoja družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti, prednostnim delovanjem državnih in lokalnih javnih služb, izvajanjem razvojnih usmeritev ter drugimi ukrepi na državni in lokalni ravni.

(1) Ta uredba določa območja krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij, pravila ravnanja, varstvene režime, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana z doseganjem ciljev krajinskega parka.
(2) S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v krajinskem parku in način njihovega uresničevanja.

(1) Ime krajinskega parka je »Krajinski park Ljubljansko barje«.
(2) Krajinski park ima svoj znak, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Znak in ime krajinskega parka ter njegove prevode in izpeljanke lahko uporablja upravljavec krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: upravljavec parka).

(1) Krajinski park je območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih površin v Sloveniji. To območje je izjemno zaradi velikega števila naravnih vrednot in prisotnosti velikega števila ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), njihovih habitatov in habitatnih tipov ter kot območje številnih kulturnih vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo.
(2) Krajinski park je namenjen:
– varovanju ekološke celovitosti ekosistemov in preprečevanju posegov in dejavnosti, ki bi jo lahko ogrozile;
– ohranjanju ravnovesja med naravnimi procesi in delovanjem človeka zaradi ohranjanja za območje krajinskega parka značilne krajine;
– varovanju in spoznavanju naravnih, krajinskih, kulturnih in duhovnih vrednot;
– spodbujanju trajnostnega razvoja;
– obiskovanju v duhovne, znanstvene, izobraževalne, rekreacijske in turistične namene v obsegu in načinu, ki je za naravo čim manj moteč in združljiv s cilji krajinskega parka.

(1) Krajinski park je razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje.
(2) Prvo varstveno območje je naravovarstveno najpomembnejše in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanju naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter tistih elementov krajine, ki zagotavljajo njihov obstoj. Na prvem varstvenem območju se izvaja kmetijska dejavnost, ki je prilagojena doseganju ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov. Prvo varstveno območje obsega predvsem: območja najvrednejših in najbolj ogroženih habitatnih tipov v območju pogostih poplav (travnikov s prevladujočo stožko ter nižinske in montanske do alpinske hidrofilne združbe z visokim steblikovjem, ilirsko hrastovo-belogabrovega gozda), osrednji del habitata velikega škurha, sloke, kosca in varovanih vrst metuljev, habitatov tistih živalskih vrst, ki se pojavljajo lokalno oziroma imajo posebne zahteve glede habitata (vidra, vodomec, čapljica, močvirska sklednica in zavarovane vrste rib) in območja večjih vodotokov ter stoječih voda. V prvem varstvenem območju so tudi območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(3) Drugo varstveno območje je naravovarstveno pomembno in je namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanju naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti in pestrosti krajine. Na drugem varstvenem območju se opravljata tudi sonaravna kmetijska dejavnost in trajnostna raba drugih naravnih virov tako, da sta za naravo čim manj moteči. Drugo varstveno območje obsega predvsem: območja najvrednejših travniških habitatnih tipov zunaj območij pogostih poplav, preostale habitate velikega škurha, sloke, kosca in varovanih vrst metuljev, ki niso zajeti v prvem varstvenem območju, del habitatov ogroženih vrst metuljev in malega podkovnjaka ter bistvene dele habitatov drugih travniških in grmovnih vrst ptic. V drugem varstvenem območju so tudi območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(4) Tretje varstveno območje je prednostno namenjeno ohranjanju krajinske pestrosti in spodbujanju trajnostnega razvoja, na katerem sta dovoljeni raba prostora in pozidava tako, da sta usklajeni s cilji krajinskega parka. Namenjeno je tudi ohranjanju narave, vsaj v trenutni kakovosti, in preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti, ohranjanju kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter spodbujanju kmetijske in turistične dejavnosti. To je območje travniških, grmovnih, vodnih in obvodnih habitatnih tipov, ki so habitati tistih mednarodno varovanih vrst, ki so prisotne na pretežnem delu krajinskega parka, in naravnih vrednot ter območij značilne krajine Ljubljanskega barja. V tretjem varstvenem območju so naselja, območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.

V krajinskem parku se določijo ožja zavarovana območja:
1. Naravni spomeniki:
– naravna vrednota Ljubljanica (ident. št. 167 – reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike) se določi za Naravni spomenik Ljubljanica;
– naravna vrednota Močilnik (ident. št. 83 – zatrepna izvirna dolina Male Ljubljanice z izviroma Veliki Močilnik in Mali Močilnik) se določi za Naravni spomenik Močilnik;
– naravna vrednota Retovje (ident. št. 734 – zatrepna izvirna dolina Velike Ljubljanice z izviri Veliko Okence, Malo Okence, izvir Pod skalo in izvir Pod orehom) se določi za Naravni spomenik Retovje;
– naravna vrednota Ljubija (ident. št. 733 – skupina izvirov Ljubije, pritoka Ljubljanice) se določi za Naravni spomenik Ljubija;
– naravna vrednota Bistra – Grajski izvir (ident. št. 77 – vrsta izvirov Bistre, pritoka Ljubljanice izpod ceste Vrhnika–Borovnica) se določi za Naravni spomenik Bistra – Grajski izvir;
– naravna vrednota Bistra – Zupanov izvir (ident. št. 1412 – vrsta izvirov Bistre, pritoka Ljubljanice izpod ceste Vrhnika–Borovnica) se določi za Naravni spomenik Bistra – Zupanov izvir;
– naravna vrednota Bistra – Galetov izvir (ident. št. 1490 – kraški izviri Bistre, pritoka Ljubljanice na robu Ljubljanskega barja pri Bistri) se določi za Naravni spomenik Bistra – Galetov izvir;
– naravna vrednota Jezero pri Podpeči (ident. št. 226 – kraško jezero s poplavno ravnico pri Podpeči) se določi za Naravni spomenik Jezero pri Podpeči;
– naravna vrednota Jurčevo šotišče (ident. št. 4433 – ostanki šote zahodno od Bevk) se določi za Naravni spomenik Jurčevo šotišče.
2. Naravni rezervati:
– naravna vrednota Strajanov breg (ident. št. 7665 – dolina zgornjega toka potoka Strajanov breg z mokrišči pri Dreniku, rastišče loeselove grezovke (Liparis loeselii)) se določi za Naravni rezervat Strajanov breg;
– naravna vrednota Goriški mah (ident. št. 61 – največja sklenjena površina ostankov visokega barja, na kateri je ohranjena plast šote, z bogato favno metuljev) se določi za Naravni rezervat Goriški mah;
– naravna vrednota Barje pri Kostanjevici (ident. št. 148 – ostanek visokega barja pri Kostanjevici na Ljubljanskem barju) se določi za naravni rezervat Mali plac;
– naravna vrednota Koslerjeva gošča (ident. št. 539 – ohranjen kompleks visokobarjanskega gozda z acidofilnimi drevesnimi vrstami, jugovzhodno od Črne vasi) se določi za Naravni rezervat Koslerjev gozd (Koslerjeva gošča);
– naravna vrednota Draga pri Igu – ribniki (ident. št. 49 – ribniki v dolini Drage pri Igu) se določi za naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu;
– območje najbolje ohranjenih travniških habitatov na Vrbovskih talih se določi za naravni rezervat Iški morost.

(1) Meje krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij so določene na državni topografski karti v merilu 1: 25.000.
(2) Meje iz prejšnjega odstavka se prikažejo na digitalnem zemljiškokatastrskem prikazu na parcelo natančno.
(3) Državna topografska karta iz prvega odstavka tega člena in zemljiškokatastrski prikaz iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Dvojniki se hranijo tudi pri lokalnih skupnostih na območju krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: parkovne lokalne skupnosti), krajevno pristojnih upravnih enotah in pri upravljavcu parka.
(4) Meje krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazane tudi na publikacijskih kartah v merilu 1: 100.000, ki sta kot priloga 2 sestavni del te uredbe.

(1) Razvojne usmeritve, ki v krajinskem parku prispevajo k trajnostnemu razvoju, se nanašajo na ukrepe v zvezi s projekti, investicijami in izvajanjem dejavnosti, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, in temeljijo na primerjalnih prednostih krajinskega parka ter omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj parkovnih lokalnih skupnosti in prebivalcev ter krepijo gospodarsko konkurenčnost območja.
(2) V krajinskem parku se v skladu s cilji krajinskega parka spodbuja trajnostni razvoj, omogočajo se nove razvojne možnosti prebivalcev ter spodbujajo aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju narave, celostnemu ohranjanju kulturne dediščine, vzdrževanju in ohranjanju za park značilne krajine ter izboljševanju stanja okolja.
(3) Trajnostni razvoj iz prvega in drugega odstavka tega člena se uresničuje:
– z ohranjanjem in izboljševanjem obstoječega krajinskega in poselitvenega vzorca, s spodbujanjem razvoja podeželja in oblik dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot, kulturne dediščine in krajinske pestrosti;
– s spodbujanjem in povezovanjem razvoja kmetijskih, turističnih, rekreacijskih, obrtnih, kulturnih in drugih dejavnosti, ki s trajnostno rabo naravnih dobrin, uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri ter skladno z varstvom kulturne dediščine omogočajo nove razvojne možnosti prebivalcem;
– s spodbujanjem ohranjanja kmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, ki imajo odločilno vlogo pri ohranjanju za krajinski park značilne krajine;
– z urejanjem prostora in obnovo naselij tako, da se ohranjajo kulturna dediščina, kakovost in značilnost krajine in izboljša cestna infrastruktura ter izboljšata in zagotovita komunalna in druga javna infrastruktura;
– s spodbujanjem dejavnosti domače in umetne obrti ter izdelkov, ki so tradicionalno prisotni na tem območju;
– s spodbujanjem razvoja novih podjetniških priložnosti, dopolnilnih dejavnosti, povezanih z izvajanjem različnih programov v krajinskem parku, ter razvoja parkovnih izdelkov in njihovega trženja, ki omogočajo nove zaposlitvene možnosti oziroma ustvarjanje dodatnega prihodka prebivalcem;
– z usmerjanjem opravljanja dejavnosti in posegov na ekološko manj občutljiva območja v času in na prostoru, ki ne sovpada z obdobji, neugodnimi za živali in rastline rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastline in živali);
– z usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka;
– s povezovanjem in vključevanjem v dejavnosti ter programe in projekte za ohranjanje narave, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, upravljanja naravnih virov ter v izobraževalne in turistične ter skupne dejavnosti, programe in projekte krajinskega parka.

(1) Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti:
– s sodelovanjem in vključevanjem prebivalcev in parkovnih lokalnih skupnosti pri upravljanju krajinskega parka, pridobivanju finančnih sredstev z različnimi razvojnimi programi iz občinskih, državnih in meddržavnih virov;
– s pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne projekte, ki so usklajeni s cilji krajinskega parka;
– s spodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj;
– s spodbujanjem ukrepov prilagojene kmetijske rabe in razvojnih potreb kmetij, ki so skladne s cilji krajinskega parka;
– z obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz tretjega odstavka prejšnjega člena v strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih parkovnih lokalnih skupnosti in države;
– z usposabljanjem in ozaveščanjem prebivalcev ter strokovno pomočjo.
(2) Načini uresničevanja razvojnih usmeritev iz tretjega odstavka prejšnjega člena in ukrepov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo z načrtom upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).
(3) V krajinskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so v skladu z razvojnimi programi in cilji krajinskega parka.

(1) V krajinskem parku ni dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali opravljati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki bi lahko ogrozil cilje krajinskega parka in poslabšal hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti krajinskega parka.
(2) V krajinskem parku zlasti ni dovoljeno:
1. izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere in posledično slabo vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
2. izvajati posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote;
3. izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za krajinski park značilne krajinske elemente ter značilne krajinske vzorce opredeljene v načrtu upravljanja;
4. izvajati novih melioracij, ki bi lahko škodljivo vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
5. odstranjevati, požigati in rezati šote ali drugače spreminjati stanja habitatov nizkega barja, ostankov visokega barja in šotišč;
6. odkopavati in nasipavati materiala zunaj stavbnih zemljišč oziroma zunaj zemljišč, ki so s prostorskimi akti določena za odlaganje tega materiala; razen za nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru obstoječih gabaritov poti;
7. podeljevati vodne pravice, v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen za oskrbo s pitno vodo, za rabo termalne vode ter za opravljanje kmetijske in ribiške dejavnosti;
8. sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje in jih uporabljati;
9. naseljevati rastlin in živali tujerodnih vrst;
10. namerno vznemirjati in odvzemati rastline in živali iz narave za komercialne namene;
11. uničevati ali poškodovati prostorov, na katerih se živali razmnožujejo ali zadržujejo;
12. izvajati posegov, ki vplivajo na vodni režim površinskih in podzemnih voda, vodnih in priobalnih zemljišč ter mokrišč in poplavnih območij, tako da je pri tem ogroženo doseganje ciljev krajinskega parka, in sicer: zasipavati, prekrivati ali poglabljati ali spreminjati vidne podobe vodotokov, izvirov, barjanskih oken, stoječih voda in jarkov, utrjevati bregov, odvzemati proda, peska, mivke in zemlje ter izvajati hidroregulacijskih del, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov in posegov, ki trajno izboljšajo poplavno varnost naselij;
13. izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, jarkih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom;
14. redčiti, sekati in strojno krčiti lesne vegetacije v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom;
15. ograjevati novih zemljišč za gojitev divjadi ali živali tujerodnih vrst ter urejati novih ribogojnic in komercialnih ribnikov;
16. urejati novih območij za pridobivanje mineralnih surovin;
17. spreminjati namembnosti obstoječih kmetijskih objektov zunaj stavbnih zemljišč;
18. voziti se z vozili na motorni pogon zunaj javnih cest ter parkirati ali puščati vozila zunaj za to določenih prostorov, razen za potrebe lastnikov in najemnikov zemljišč, za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti ter upravljanje krajinskega parka;
19. taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostorov za piknike ter objektov in naprav za vadbo ali rekreacijo, postavljati bivalnih prikolic oziroma drugih začasnih bivalnih vozil in objektov ter prirejati športnih, kulturnih in drugih prireditev zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij;
20. izvajati športnorekreacijskih dejavnosti v obsegu, času in na način, da bi lahko neugodno vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst;
21. vzletati in pristajati z motornimi zrakoplovi zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij ter leteti z njimi pod višino 300 metrov, z ultralahkimi letalnimi napravami pa pod višino 150 m;
22. leteti z modeli letal in podobnimi napravami zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij;
23. graditi novih letališč in vzletišč;
24. urejati novih območij vrtičkarstva;
25. kuriti vegetacije in odpadnega materiala;
26. urejati novih odlagališč odpadkov ali širiti obstoječih;
27. pritrjevati tujih teles ali konstrukcij na debla ali druge rastlinske dele;
28. postavljati objektov za oglaševanje.
(3) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prvega in drugega odstavka tega člena podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.

(1) V drugem varstvenem območju poleg prepovedi iz prejšnjega člena ni dovoljeno:
1. bistveno spreminjati obstoječih površin ekstenzivnih travnikov v druge rabe;
2. graditi novih objektov, razen kozolcev, čebelnjakov in senikov, ki so namenjeni izključno kmetijski dejavnosti;
3. vzletati in pristajati z zrakoplovi, dovoljeni so le zasilni pristanki;
4. voditi psov brez povodca;
5. jahati in kolesariti zunaj poti in za to določenih območij.
(2) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prejšnjega odstavka podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.

(1) V prvem varstvenem območju poleg prepovedi iz 10. člena te uredbe in prvega odstavka prejšnjega člena ni dovoljeno:
1. gojiti živali in rastlin tujerodnih vrst;
2. odvzemati rastlin in živali iz narave, razen pri izvajanju kmetijske, gozdarske, lovske in ribiške dejavnosti ter izvajanju raziskav v skladu s predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh področjih;
3. intenzivirati obstoječih kmetijskih rab, če to slabo vpliva na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ali habitatnih tipov;
4. spreminjati obsegov in struktur habitatov in mozaične krajine, zlasti mokrišč in vodnih površin, sestojev visokega šašja, lok, barjanskih gozdov, močvirnih gozdnih združb;
5. izvajati hidromelioracij in agromelioracij ter osuševati tal, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov;
6. pluti s plovili na motorni pogon na vodotokih v obsegu in tako, da bi vznemirjali živali;
7. pluti s skuterji in smučati na vodi;
8. postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj ter drugih ureditev zunaj za to v načrtu upravljanja določenih mest;
9. pluti z modeli plovil.
(2) Za plovbo iz 6. točke prejšnjega odstavka, ki ne vznemirja živali, se šteje zlasti plovba, ki:
– je v skladu s predpisi, ki urejajo plovbo po celinskih vodah s plovili na motorni pogon;
– je v skladu s predpisi, ki urejajo rabo vode;
– se ne izvaja na mestih in v obdobjih, ki so bistvenega pomena za ohranjanje ugodnega stanja živalskih vrst;
– se dnevno izvaja od sončnega vzhoda in sončnega zahoda, pri čemer plovba več plovil ne poteka sočasno;
– se izvaja z motornimi plovili, katerih dolžina ne presega 10 m, širina 5 m in ugrez plovila ni večji od 60 cm, ima ravno dno ter njihova hitrost ne presega 8 km na uro;
– na plovilih ne dovoljuje predvajanja glasbe in uporabe zvočnikov ter zadrževanja na plovilih, ko plovba ni dovoljena;
– se izvaja po sredini vodotoka, razen kadar fizične lastnosti vodotoka tega ne dopuščajo.
(3) Pristanišča in vstopno-izstopna mesta v krajinskem parku se določijo v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih parkovnih lokalnih skupnosti. Zunaj teh območij privezi plovil niso dovoljeni.
(4) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.

(1) Poleg prepovedi iz 10. člena te uredbe v ožjih zavarovanih območjih ni dovoljeno:
1. urejati novih pešpoti in stez, razen v primeru ureditev, določenih v načrtu upravljanja;
2. gibati se zunaj urejenih in označenih poti;
3. nabirati, izkopavati, ruvati, odstranjevati, kuriti ali na kakršen koli način poškodovati rastlin ali njihovih delov, razen zaradi vzdrževanja kmetijskih površin, v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja;
4. posegati v strugo in brežino vodotokov ter obrežno in vodno vegetacijo, razen v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja;
5. odvzemati rastlin in živali iz narave, razen tujerodnih vrst ter pri opravljanju kmetijske, gozdarske, lovske, ribiške in raziskovalne dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh področjih;
6. odvzemati ptic iz narave;
7. intenzivirati obstoječih kmetijskih rab;
8. uporabljati fitofarmacevtskih sredstev in gnojil;
9. izvajati melioracij, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov;
10. vzletati in pristajati z zrakoplovi;
11. postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj ter drugih ureditev;
12. pluti z modeli plovil;
13. graditi objektov, razen rekonstrukcije objektov, zgrajenih na podlagi pravnomočnih gradbenih dovoljenj, v enakih gabaritih ali odstranitve objektov.
(2) Poleg prepovedi iz 10. člena te uredbe in prejšnjega odstavka v teh ožjih zavarovanih območjih ni dovoljeno:
1. Naravni spomenik Močilnik, Retovje, Ljubija, Bistra – Grajski izvir, Bistra – Zupanov izvir ter Bistra – Galetov izvir:
– rabiti vode;
– kopati psov ob in v vodi;
– urejati novih plezalnih smeri;
2. Naravni spomenik Jezero pri Podpeči:
– rabiti vode za posebno rabo;
– kopati psov ob in v vodi;
– čolnariti;
3. Naravni spomenik Jurčevo šotišče in naravni rezervati Goriški mah, Strajanov breg, Koslerjeva gošča in Mali plac:
– pasti živali;
– voditi psov in drugih domačih živali;
4. Naravni rezervat Iški morost:
– izvajati lova in ribolova, ne glede na izjemo iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
5. Naravni spomenik Ljubljanica:
– rabiti vode za posebno rabo;
– kopati psov ob in v vodi;
6. Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu:
– uporabljati vode za posebno rabo, razen v ribnikih Rakovnik in Veliki ribnik, Špilgut, Prvi in Rezani ribnik na mestih, določenih z načrtom upravljanja;
– kopati psov ob in v vodi;
– urejati novih plezalnih smeri;
– pluti in čolnariti;
– gojiti, naseljevati ali doseljevati rastlin in živali, razen v ribnikih Rakovnik in Veliki ribnik, Špilgut, Prvi in Rezani ribnik, kjer je dovoljeno ekstenzivno ribogojstvo domorodnih vrst rib.

(1) V območjih naselij se urbane funkcije načrtujejo skladno s cilji krajinskega parka. Načrtovanje javnih površin, arhitekturna tipologija, urbana oprema ter ozelenitev javnih površin morajo biti skladne z identiteto krajine Ljubljanskega barja.
(2) Širitev območij naselij v tretjem varstvenem območju je dopustna, če:
– ne ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti;
– omogoča ohranjanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst;
– ne krni ekosistemske vrednosti in funkcije habitatnih tipov;
– ne ogroža kulturne dediščine;
– ne ogroža identitete in prepoznavnosti krajinskega parka;
– ne povečuje obremenitev okolja;
– je skladna s splošnim varstvenim režimom iz 10. člena te uredbe ter splošnimi pogoji, ki jih za širitev naselij določa zakon, ki ureja načrtovanje prostora.
(3) Novi posegi v prostor se na površinah razpršene poselitve lahko načrtujejo samo, če ohranjajo avtohtone poselitvene in krajinske vzorce ter elemente krajine in ne razvrednotijo kulturne dediščine.
(4) Novi objekti na območjih razpršene gradnje se ne načrtujejo, dopustne so rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter vzdrževalna dela na obstoječih objektih na način, da se ponovno vzpostavljata za krajinski park značilni krajinski in poselitveni vzorec, ter pod pogoji, ki jih določajo veljavni predpisi. Sanacije razpršene gradnje se v prostorskih aktih ne načrtujejo skozi določanje novih naselij, lahko se vključijo v obstoječa naselja ali pa se oblikovno in komunalno sanirajo.
(5) V območjih naselij ter na stavbiščih oziroma stavbnih zemljiščih izven naselij se ne uporabljajo 4. do 7. točka in 10. do 28. točka drugega odstavka 10. člena te uredbe.

(1) Ne glede na prepovedi iz 10., 11., 12. in 13. člena te uredbe lahko upravljavec parka ali parkovna lokalna skupnost v skladu s cilji krajinskega parka in načrtom upravljanja postavlja parkovno infrastrukturo, namenjeno varovanju in predstavitvi naravnih vrednot ter kulturne dediščine, ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter obisku in doživljanju krajinskega parka.
(2) Ne glede na prepovedi iz 10., 11., 12. in 13. člena te uredbe se v krajinskem parku lahko izvajajo dela za izvedbo posameznih naravovarstvenih nalog in izvedbo ukrepov varstva narave za doseganje varstvenih ciljev na posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v krajinskem parku v skladu z načrtom upravljanja.
(3) Varstveni režimi iz 10., 11., 12. in 13. člena te uredbe ne veljajo za območja za potrebe obrambe. Na celotnem območju krajinskega parka je dovoljeno ne glede na navedene omejitve izvajanje policijskih nalog, nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah oziroma obrambnih ukrepov v izrednem ali vojnem stanju.
(4) Ne glede na prepovedi iz 10., 11. in 12. člena te uredbe se v krajinskem parku lahko skladno z varstvenimi usmeritvami ohranjanja narave, z namenom in varstvenimi cilji krajinskega parka, načrtom upravljanja ter s časovnim načrtom letnega programa dela upravljavca parka in ustreznimi programi parkovnih lokalnih skupnosti:
– opravljajo dejavnosti po programu javne službe urejanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
– izvajajo posegi v kulturno dediščino in opravljajo dejavnosti javne službe varstva kulturne dediščine v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;
– opravljajo investicijska vzdrževalna in rekonstrukcijska dela na objektih in omrežjih gospodarske javne infrastrukture, zaradi zagotavljanja ustreznih tehničnih in varnostnih zahtev.
(5) Ne glede na prepovedi iz 10., 11. in 12. člena te uredbe se lahko gradijo objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti v javni rabi na podlagi državnega ali občinskega prostorskega načrta, ki je bil potrjen v postopku presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(6) V varovalnem pasu objektov gospodarske javne infrastrukture se ne uporabljajo 4. do 7. točka in 10. do 28. točka drugega odstavka 10. člena ter 11. in 12. člen te uredbe.

V krajinskem parku se dejavnosti in aktivnosti izvajajo tako, da se:
– dosega ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
– ohranjajo in dosegajo za krajinski park pomembne hidrološke razmere;
– ohranja krajinska pestrost;
– ohranjata in povečujeta skupni obseg ekstenzivnih travnikov in skupni obseg linijskih vegetacijskih struktur;
– ohranjajo površine, poraščene z gozdom;
– usmerja uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

(1) Vsako ravnanje, poseg ali dejavnost v krajinskem parku je treba izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov, ki najmanj ogrožajo cilje krajinskega parka, naravno ravnovesje, ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, naravne, krajinske in kulturne vrednote v krajinskem parku, kulturno dediščino in sam krajinski park.
(2) Če se ravnanje, posegi ali dejavnosti nanašajo na aktivnosti, ki so na podlagi 14. in 15. člena te uredbe izjemoma dovoljene, mora izvajalec ravnanja, posega ali aktivnosti dokazati uporabo aktivnosti, ki je za krajinski park ugodnejša, ali dokazati, da je bila uporabljena edina mogoča rešitev.
(3) Pri trajni odstranitvi ruševin in objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje oziroma novo stanje temu približati v kar največji možni meri, v skladu s predhodno pridobljenim strokovnim mnenjem strokovne organizacije.
(4) Načrti, programi in drugi akti upravljanja, rabe oziroma gospodarjenja z naravnimi dobrinami v krajinskem parku morajo biti usklajeni s to uredbo in načrtom upravljanja.
(5) Znanstvene raziskave v krajinskem parku se izvajajo v skladu s to uredbo in načrtom upravljanja ter na podlagi priglasitve raziskave upravljavcu krajinskega parka. Izvajalec znanstvene raziskave mora ob priglasitvi raziskave upravljavca seznaniti z obsegom, načinom, časom in potekom trajanja ter po zaključku del upravljavcu krajinskega parka poročati o rezultatih opravljene raziskave.

V krajinskem parku se izvajajo naslednje naravovarstvene naloge:
1. skrb za ohranjanje in vzpostavljanje rabe zemljišč, izvajanja dejavnosti in posegov v prostor, ki varujejo naravne vrednote, ohranjajo biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost;
2. ohranjanje in vzpostavljanje stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst;
3. ohranjanje za krajinski park značilne mozaične krajine;
4. usmerjanje vzdrževanja mreže melioracijskih jarkov;
5. preprečevanje širjenja tujerodnih, še zlasti invazivnih rastlinskih in živalskih vrst;
6. izvajanje ukrepov varstva rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov;
7. druge naloge, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost ter krajinsko pestrost v skladu z načrtom upravljanja.

Za upravljanje krajinskega parka Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ustanovi javni zavod s posebnim aktom, s katerim uredi statusnopravna in organizacijska vprašanja v zvezi z njegovim delovanjem ter podrobnejšo uporabo znaka in imena krajinskega parka ter njegovih prevodov in izpeljank.

(1) Javni zavod ima naslednje organe:
– Svet zavoda,
– Strokovni svet in
– direktorja.
(2) V svetu zavoda, ki je najvišji organ upravljanja, imajo parkovne lokalne skupnosti svoje predstavnike.
(3) Podrobnejšo sestavo organov, način imenovanja članov organov ter druga vprašanja ureja akt o ustanovitvi javnega zavoda.

(1) Javni zavod v okviru javne službe ohranjanja narave:
1. pripravlja predlog načrta upravljanja krajinskega parka;
2. pripravlja programe dela krajinskega parka na podlagi načrta upravljanja in opravlja oziroma skrbi za izvajanje posameznih nalog in ukrepov varstva narave;
3. sodeluje s parkovnimi lokalnimi skupnostmi pri uresničevanju ciljev krajinskega parka;
4. spremlja in analizira stanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter okolja v krajinskem parku;
5. skrbi za izvajanje razvojnih in varstvenih usmeritev ter varstvenih režimov;
6. sodeluje s strokovno organizacijo pri pripravi naravovarstvenih smernic, naravovarstvenega mnenja in drugih mnenj, pogojev, soglasij ter strokovnega gradiva za dela, ki se nanašajo na krajinski park;
7. izvaja ukrepe varstva narave v krajinskem parku skupaj z ukrepi pogodbenega varstva in skrbništva v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
8. skrbi za opravljanje naravovarstvenih nalog oziroma jih opravlja;
9. sodeluje z upravnimi organi in organizacijami, ki izvajajo naloge varstva, upravljanja ali rabe naravnih dobrin na pravno določenih območjih oziroma na teh področjih opravljajo javno službo;
10. sodeluje z inšpekcijskimi službami;
11. sodeluje z nevladnimi organizacijami;
12. sodeluje z lastniki, najemniki in drugimi uporabniki zemljišč v krajinskem parku, jim strokovno pomaga in svetuje;
13. sodeluje pri pripravi programov, načrtov in drugih razvojnih in varstvenih dokumentov za del, ki se nanaša na krajinski park;
14. usklajuje in spremlja raziskovalne in razvojne naloge v zvezi s krajinskim parkom;
15. sodeluje pri izvajanju mednarodnih projektov, ki se nanašajo na krajinskih park, oziroma jih izvaja;
16. skrbi za predstavitev krajinskega parka ter ozaveščanje in izobraževanje javnosti o krajinskem parku;
17. zagotavlja dostop do informacij o krajinskem parku in vodi informacijsko mrežo krajinskega parka;
18. načrtuje, gradi in vzdržuje parkovno infrastrukturo;
19. vodi obiskovalce po krajinskem parku;
20. izvaja druge naloge v sklopu varstva in razvoja krajinskega parka v skladu s to uredbo.
(2) Javni zavod opravlja kot javno službo tudi naloge, ki se nanašajo na upravljanje nepremičnin v lasti države v krajinskem parku, ki se uporabljajo v krajinskem parku.
(3) Vlada s sklepom določi nepremičnine iz prejšnjega odstavka.
(4) Podrobnejše naloge glede obsega upravljanja nepremičnin v lasti države se določijo v aktu o ustanovitvi javnega zavoda.
(5) Javni zavod opravlja strokovne, tehnične in administrativne naloge pri pripravi in izvajanju območnega razvojnega programa, ki se nanaša na krajinski park v skladu s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj.

Javni zavod na podlagi javnega pooblastila:
– neposredno nadzira krajinski park v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
– upravlja podatkovne zbirke, ki se nanašajo na krajinski park.

(1) Krajinski park se upravlja na podlagi desetletnega načrta upravljanja.
(2) Načrt upravljanja se obvezno upošteva pri urejanja prostora, opravljanju dejavnosti ter upravljanju, rabi in gospodarjenju z naravnimi dobrinami v krajinskem parku, pri ohranjanju krajinske pestrosti ter pri izvajanju gospodarskih in drugih javnih služb v krajinskem parku.

(1) V načrtu upravljanja se določijo ukrepi za uresničevanje namena in ciljev krajinskega parka.
(2) Načrt upravljanja se deli na:
1. uvodni del, v katerem so osnovne informacije o dokumentu in krajinskem parku;
2. izhodišča za načrt upravljanja, v katerih so ocenjeni stanje in težnje po posameznih področjih na območju krajinskega parka in zunaj njega, na podlagi ovrednotenja zunanjih in notranjih tveganj, ki se nanašajo na biotsko raznovrstnost in naravne procese, posebna varstvena območja, naravne vrednote, krajinsko pestrost, kulturno dediščino, usmerjanje razvoja kmetijstva ter gospodarski, prostorski (poselitev, infrastruktura), kulturni in socialni razvoj glede na cilje krajinskega parka;
3. dolgoročno zasnovo upravljanja prednostnih nalog ter varstvene in razvojne usmeritve za doseganje ciljev varstva krajinskega parka po posameznih dejavnostih in varstvenih območjih, usmeritve za sektorsko načrtovanje na območju parka ter usmeritve za prostorsko in razvojno načrtovanje parkovnih lokalnih skupnosti in države v krajinskem parku;
4. program izvajanja načrta upravljanja, ki določa izvedbo upravljanja in razvoja krajinskega parka, ukrepe in projekte za njihovo doseganje z navedbo finančnih virov ter opis upravljanja (človeški viri, oprema, usposobljenost, organizacijska struktura) in z načini doseganja standardov kakovosti upravljanja;
5. prostorski del z umestitvijo in konkretizacijo varstvenih režimov in razvojnih usmeritev v prostor;
6. finančno ovrednotenje načrta upravljanja predvidenih virov financiranja in časovnim načrtom;
7. prilogo, ki vsebuje inventarizacijo krajinskega parka.
(3) V načrtu upravljanja se določijo tudi vsebine, določene s to uredbo.
(4) Sestavni del načrta upravljanja so tudi izhodišča za sanacijske programe naravovarstveno razvrednotenih območij krajinskega parka Ljubljansko barje.
(5) Načrt upravljanja vključuje tekstualni in grafični oziroma kartografski del. Načrt upravljanja se izdela v digitalni in analogni obliki, ki morata biti skladni.

(1) Načrt upravljanja strokovno pripravi javni zavod ob sodelovanju strokovne organizacije. Pri pripravi načrta upravljanja praviloma sodelujejo tudi druge strokovne organizacije, ki na podlagi predpisov izvajajo naloge varstva na pravno določenih območjih, in parkovne lokalne skupnosti ter predstavniki nevladnih organizacij.
(2) Javni zavod pripravi predlog načrta upravljanja na podlagi te uredbe in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, ter ob upoštevanju mnenj, stališč in pripomb iz javne obravnave, stališč parkovnih lokalnih skupnosti in strokovnih organizacij iz prejšnjega odstavka.
(3) Načrt upravljanja sprejme vlada na predlog ministrstva.
(4) Javni zavod letno poroča ministrstvu o izvajanju načrta upravljanja.
(5) Če javni zavod ob spremljanju izvajanja načrta upravljanja ugotovi, da ga je treba prilagoditi spremenjenim razmeram, pripravi spremembe načrta upravljanja, ki se sprejemajo tako kot načrt upravljanja.
(6) Pobudo za spremembo načrta upravljanja lahko da tudi parkovna lokalna skupnost. Pobuda mora biti utemeljena in usklajena s cilji krajinskega parka ter mora vsebovati predloge rešitev.

(1) Javni zavod na podlagi načrta upravljanja sprejme finančno ovrednoteni letni program dela.
(2) Z letnim programom dela parka se podrobneje določi časovni načrt izvedbe del in nalog iz načrta upravljanja tako, da se za posamezno vrsto teh del in nalog upoštevajo najugodnejše obdobje glede na pričakovano stanje v krajinskem parku ter finančni viri za izvedbo del in nalog v krajinskem parku.
(3) Javni zavod pošlje program dela in finančni načrt po sprejetju na svetu zavoda ministrstvu, ki ga predloži vladi v potrditev.

(1) Javni zavod pridobiva finančna sredstva za upravljanje krajinskega parka:
– iz državnega proračuna;
– z vstopninami, dotacijami in donacijami;
– s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin;
– s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja;
– iz različnih mednarodnih programov pomoči;
– s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, iz sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;
– iz drugih virov.
(2) Javni zavod lahko pridobiva sredstva tudi iz proračunov parkovnih lokalnih skupnosti v skladu z njihovimi programi oziroma sprejetim načrtom upravljanja.
(3) Del sredstev, pridobljenih na način iz prvega odstavka tega člena, se lahko nameni za izvajanje razvojnih usmeritev krajinskega parka v skladu z načrtom upravljanja.

Neposredni nadzor v naravi v krajinskem parku zagotavlja javni zavod v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Izvajanje te uredbe inšpekcijsko nadzirajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.

Vlada ustanovi javni zavod iz 19. člena te uredbe najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.

(1) Javni zavod mora najpozneje v dveh letih po ustanovitvi predložiti ministrstvu predlog načrta upravljanja.
(2) Do uveljavitve načrta upravljanja se za izvajanje tistih določb 10., 11., 12., 13. in 15. člena te uredbe, ki se konkretizirajo v prostorskem delu načrta upravljanja, uporabljajo veljavni prostorski akti oziroma drugi ustrezni predpisi.

Minister, pristojen za ohranjanje narave, določi začasne upravljavske smernice v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe. Začasne upravljavske smernice ostanejo veljavne do sprejetja prvega načrta upravljanja.

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati navedeni akti o razglasitvah naravnih znamenitosti, redkosti oziroma prirodnih znamenitosti:
1. Odlok o razglasitvi Malega placa za naravni rezervat (Uradni list RS, št. 5/95);
2. Odlok o razglasitvi Jezera pri Podpeči za naravni spomenik (Uradni list SRS, št. 13/88);
3. Odlok o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 23/86, in Uradni list RS, št. 61/02);
4. Odlok o razglasitvi Jurčevega šotišča za naravni spomenik (Uradni list RS, št. 20/95).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Odločba o zavarovanju barskega gozda na Ljubljanskem barju (KLO Tomišelj; Uradni list LRS, št. 24/51).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.