Na podlagi 7. odstavka 96. člena v povezavi z 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08, Statut MONM – UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 19. seji dne 23. 12. 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Tovarna zdravil Krka Novo mesto (v nadaljevanju: SDZN), ki je bil sprejet z Odlokom o zazidalnem načrtu Tovarna zdravil Krka Novo mesto (Uradni list RS, št. 78/94, spremembe in dopolnitve pa v Uradnem listu RS, št. 21/97, 3/00 in 54/03).
SDZN je izdelal Topos, d.o.o., Novo mesto pod številko projekta 05/07-SDZN v decembru 2008.

SDZN sestavlja tekstualni in grafični del ter priloge:
(1) TEKSTUALNI DEL (ODLOK)
(2) GRAFIČNI DEL
1 Izsek iz kartografske dokumentacije s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; M 1:5000
2 Pregledna situacija (TTN); M 1:10000
3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; M 1:10000
4 Območje SDZN z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:2000
5 Ureditvena situacija – sprememba; M 1:1000
6.1 Prikaz ureditev glede poteka infrastrukturnih omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:1000
6.2 Prikaz ureditev glede poteka infrastrukturnih omrežij in priključevanja objektov znotraj kompleksa; M 1:1000
7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave; M 1:1000
8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:1000
9 Zakoličbena situacija; M 1:1000
(3) PRILOGE
– Izvleček iz strateškega prostorskega akta
– Izvlečki iz sprejetih ZN TZ Krka
– Prikaz stanja prostora
– Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev SDZN
– Povzetek za javnost
– Odločba o CPVO in okoljsko poročilo

Območje urejanja je s predmetnimi SDZN razdeljeno na 7 sklopov (A-G):
– SKLOP A – upravni del (JV del kompleksa),
– SKLOP B – čistilna naprava (V del kompleksa),
– SKLOP C – administrativni, poslovni, raziskovalni del (JZ del kompleksa),
– SKLOP D – proizvodni, servisni, skladiščni in poslovni del (SZ del kompleksa),
– SKLOP E – proizvodni, servisni, skladiščni del (SV del kompleksa),
– SKLOP F – servisni in skladiščni del (SV del kompleksa – notranjost območja),
– SKLOP G – proizvodni, servisni skladiščni del (S, SV del kompleksa).
Znotraj posameznih sklopov se spremembe pogojev za načrtovane gradnje in druge ureditve nanašajo na:
– spremembe horizontalnih in vertikalnih gabaritov posameznih objektov,
– spremembe mikrolokacij objektov ter posledično tudi kot pritličij,
– spremembe namembnosti nekaterih objektov ter
– spremembe v prometni in ostali infrastrukturi.
Spremembe v prometni (ceste, parkirišča, manipulacija itn.) in ostali infrastrukturi se lahko spreminjajo tudi izven posameznih sklopov znotraj celotnega območja ZN.

Območje urejanja se s predmetnimi SDZN ne spreminja, zaradi novega stanja parcel v zemljiškem katastru pa se besedilo 2. člena odloka v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Območje ZN v velikosti okoli 30,50 ha predstavljajo obstoječi objekti kompleksa Krke, d.d., z manipulativnimi površinami, parkirišči, zelenimi površinami ter z vso pripadajočo prometno, komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo. Meja ZN je definirana na jugovzhodu z reko Krko, na severovzhodu s stanovanjsko sosesko Ločna, na severozahodu z dostopno cesto proti stanovanjski soseski Ločna ter s kmetijskimi površinami, na jugozahodu pa z glavno cesto – severno obvoznico Novega mesta. Upravni del, parkirišča ter čistilna naprava je od ostalega, proizvodno – skladiščnega in laboratorijskega dela ločen s Šmarješko cesto.
Območje ZN zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami:
750/2, 750/1, 749/2, 748/3, 748/2, 749/1, 746, 748/2, 830/2, 830/1, 747, 745/2, 745/1, 743/1, 743/2, 743/3, 78/3, 78/2, 78/1, 744, 77/1, 76/2, 76/3, 74/2, 74/3, 73/3, 79/3, 79/2, 73/2, 73/1, 79/1, 70/2 in 72, vse k.o. Novo mesto;
1136/1, 889/11, 889/8, 889/10, 889/24, 992/53, 1134/3, 889/23, 889/15, 889/16, 889/17, 889/18, 889/20, 889/21, 872/8, 872/9, 889/22, 1134/4, 872/10, 872/14, 872/13, 872/11, 872/15, 894/4, 872/12, 894/3, 894/5, 1128/3, 1128/2, 1128/1, 929/2, 1127/1, 989/17, 989/2, 996/4, 996/2, 996/3, 990/1, 990/23, 990/31, 989/15, 991, 989/14, 996/1, 1134/2, 992/60, 992/62, 992/59, 992/58, 992/74, 992/65, 992/66, 992/67, 992/70, 992/11, 992/12, 992/52, 992/14, 992/15, 992/13, 992/24, 992/23, 992/64, 992/44, 992/43, 992/28, 992/29, 992/71, 992/69, 992/64, 992/73, 992/58, 992/59, 992/72, 992/32, 995/5, 992/23, 992/5, 992/7, 992/51, 992/55, 992/17, 992/18, 992/50, 992/48, 992/47, 992/21, 992/71, 992/39, 992/40, 992/41, 992/42, 992/54, 992/64, 1125/3, 1006/4, 1006/1, 1006/7, 1000/6, 1006/6, 1006/2, 1050/2, 1000/2, 999/12, 1000/7 in 1000/15, vse k.o. Bršljin.
Vplivno območje izven ZN, ki v jugozahodnem delu nastane zaradi priključevanja infrastrukture na obstoječe omrežje:
– vodovod: zemljišča s parcelno št.: 1006/7, k.o. Bršljin;
– fekalna kanalizacija: zemljišča s parcelno št.: 1006/7, 1006/1, k.o. Bršljin;
– elektroenergetsko omrežje: zemljišča s parcelno št. 1006/7, 1006/4, 1125/3 k.o. Bršljin in 986/3, k.o. Novo mesto.«

V 5. členu odloka se urbanistično – arhitekturni pogoji za objekte, navedeni v tabeli, pod zaporednimi številkami objektov: 1 (uprava in razvojno-računalniški center); 1a (fontana – zunanja ureditev); 2 (razvojno-računski center); 2a (prizidek k 2); 11 (raziskovalni objekt, inštitut); 13 (raziskovalni objekt, administracija); 22 – 24 (proizvodnja zdravil z betalaktamsko komponento); 25a, 25b (RKC: pilota trdih oblik); 41, 42a, 43, 43a, 43b (skladišče gotovih izdelkov in prizidave); 44 (tehnoservis); 45 (pomožni objekti); 50 (tehnoservis, skladišča); 51 (gasilska orodjarna); 70 (skladišče vnetljivih snovi); 76 (obrat za hidrogeniranje); 77 (izolacija fermentativnih produktov); 78 (sinteza betalaktamov); 79, 79a (tabletni oddelek – Notol); 82, 83 (servisni objekti, skladišča); 86 – 90 (objekti čistilne naprave); 96 (garažna hiša) črtajo.

Za 5. členom odloka se doda nov, 5.a člen, ki se glasi:
»Splošni urbanistično–arhitekturni pogoji posameznih sklopov:
1. SKLOP A – upravni del (JV del kompleksa):
– Namembnost: širitev površine za razvoj upravne stavbe s podzemno parkirno hišo.
– Robni pogoji: maksimalni gabarit za parkirno hišo (podzemne garaže) je na zahodni strani do meje ZN, za objekte nad terenom pa 4,00 m od meje. Na južni strani mora biti zagotovljen 15 m odmik objekta od zgornjega roba brežine reke Krke, v primeru pridobitve soglasja za zmanjšanje priobalnega zemljišča pa se objekt lahko postavi do gradbene linije, ki je v grafičnem delu (list 5. Ureditvena situacija – sprememba) označena črtkano.
– Kota pritličja: 176,50 mn.v. oziroma se prilagodi obstoječemu objektu.
– Višina objektov: največ do kote 202 m n.v.
2. SKLOP B – čistilna naprava – ČN (V del kompleksa):
– Namembnost: širitev površine za razvoj objektov v sklopu ČN.
– Robni pogoji: Odmik objekta v smeri brežine reke Krke mora znašati najmanj 15 m od njenega zgornjega roba oziroma je le-ta lahko manjši ob izpolnitvi pogoja iz 19. člena tega odloka.
– Kota pritličja: prilagodi se tehnologiji, funkciji objekta oziroma se naveže na koto obstoječih objektov.
– Višina objektov: za potrebe ČN ne sme presegati sedanje najvišje kote objekta.
3. SKLOP C – administrativni, poslovni, raziskovalni del (JZ del kompleksa):
– Namembnost: širitev površine za razvoj objektov v sklopu administrativnih, poslovnih, raziskovalnih dejavnosti z možnostjo podzemne parkirne hiše. Na območju so poleg objektov predvidene tudi površine za parkiranje, manipulacijo in ostale zunanje ureditve. Predvideva se več manjših objektov.
– Kota pritličja: 195,00 m n.v. (južni del) ter 189,00 m n.v. (severni del) oziroma se prilagodi obstoječim objektom.
– Višina objektov: največ do kote 210 m n.v. oziroma ne sme presegati sedanje najvišje višine objekta RKC.
– Faktor zazidave sklopa: do 60%.
4. SKLOP D – proizvodni, servisni, skladiščni in poslovni (SZ del kompleksa):
– Namembnost: širitev površine za razvoj objektov v sklopu proizvodnih, servisnih, skladiščnih in poslovnih objektov.
– Kota pritličja: 176,50 m.n.v. oziroma se prilagodi koti pritličja obstoječega objekta.
– Višina objektov: največ do kote 210,00 m n.v..
5. SKLOP E – proizvodni, servisni, skladiščni (S, SV del kompleksa):
– Namembnost: širitev površine za razvoj objektov za namen proizvodne, servisne, skladiščne dejavnosti. V sklopu E ni dovoljena proizvodnja aktivnih farmacevtskih učinkovin (fermentacija, sinteza), kar velja tudi za kletne etaže.
– Kota pritličja: 176,50 m.n.v. (severni del), 174,25 m.n.v. (južni del) oziroma se prilagodi obstoječim objektom.
– Višina objektov: največ do 201,50 m.n.v. (severni del) in maks. kota 199,25 (južni del) m n.v.
– Faktor zazidave sklopa: do 75%.
6. SKLOP F – servisni, skladiščni (SV del kompleksa – notranjost območja):
– Namembnost: širitev površine za razvoj objektov izključno za namen servisne, skladiščne dejavnosti, pakiranje in pomožni prostori. Proizvodnja (izključena proizvodnja aktivnih farmacevtskih učinkovin) je dovoljena le v kletnih etažah. V sklopu F ni dovoljena postavitev tehnoloških naprav na strehah stavb, kot so hladilne, ventilacijske, prezračevalne in podobne naprave.
– Kota pritličja: 182 m n.v. oziroma se prilagodi obstoječim objektom.
– Faktor zazidave sklopa: do 60%.
– Višina objektov: največ do kote 197,00 m n.v.
7. SKLOP G – proizvodni, servisni, skladiščni (S, SV del kompleksa):
– Namembnost: širitev površine za razvoj logistične povezave.
– Kota pritličja: 178,20 m n.v. oziroma se prilagodi koti pritličij obstoječih objektov.
– Višina objektov: največ do kote 195,00 m n.v.

V 6. členu odloka se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek z naslednjim besedilom:
»Postavitev objektov znotraj površine za razvoj objektov je poljubna z upoštevanjem geometrije sosednjih obstoječih objektov in skrajnih linij, definiranih v grafičnem delu (list 5. Ureditvena situacija – sprememba), pri čemer se upoštevajo še naslednji pogoji:
– Dovoljene so gradnje novih objektov, njihove rekonstrukcije, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti, pri čemer mora biti spremenjena namembnost posameznega objekta znotraj sklopa skladna z namembnostjo, ki je definirana za celoten sklop.
– Horizontalni gabariti objektov se določijo glede na potrebe in tehnologijo z upoštevanjem maksimalnih linij površine za razvoj objekta.
– Pri vseh sklopih, razen pri E in F, je možna pogojna maksimalna (absolutna) kota 210 m n.v. glede na potrebe in tehnologijo. Nad maksimalno višinsko koto v sklopu F (197 m n.v.) tudi ni dovoljena postavitev tehnoloških naprav na strehah stavb, kot so hladilne, ventilacijske, prezračevalne in podobne naprave.
– Kote pritličij objektov so definirane v grafičnem delu, listu 5. Ureditvena situacija – sprememba; v primerih, ko ta v grafičnem delu ni določena, se kote določijo s smiselnim upoštevanjem končne ureditve ter obstoječega stanja terena oziroma kote pritličij obstoječih sosednjih objektov.
– Faktor zazidave sklopa velja enako tudi za kletne etaže.
– Na površinah za razvoj objektov se glede na končne postavitve objektov znotraj sklopa zagotovi vsa potrebna infrastruktura, dostopi do posameznih objektov, manipulativne površine ter požarni odmiki in interventne poti. Na območju v povezavi z objektom pa je potrebno zagotoviti tudi zadostno število parkirnih mest.
– Pri izvedbi objektov je potrebno zagotoviti ustrezne odmike od obstoječe javne infrastrukture oziroma v primeru tangenc le-te prestaviti skladno s pogoji upravljavca posamezne infrastrukture.
– Odmiki med novimi objekti so definirani kot ½ višine najvišjega sosednjega objekta.«

V 7. členu odloka se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek z naslednjim besedilom:
»Vse proste površine v območju ZN (vključno s površinami za razvoj objektov) se do izgradnje končnega stanja lahko uredijo za parkirišča, manipulativne površine in povezovalne ceste, razen na stičnem območju s stanovanjsko sosesko Ločna, kjer je predvidena zelena zasaditev.
Na površini za razvoj objekta(ov) je možno graditi in postavljati vse vrste objektov (poslovni, proizvodni, začasni, pomožni, infrastrukturni, parterni, zelenice …), razvijati objekt odvisno od potreb po prostoru z upoštevanjem pogojev predmetnega dokumenta in na površini za razvoj objekta (do izvedbe objekta) urediti manipulativne površine, parkirišča ter povezovalne dostopne ceste. Zunaj te površine je možno postaviti le nadstrešnice, začasne (šotore …) in infrastrukturne objekte (trafopostaje, plinske postaje, ekološke otoke, parkirišča, merilne omarice, ograje, oporne zidove, informacijske table …) ter izvesti parterne ureditve (tlakovanja, zelenice).
Površine za zunanje ureditve so namenjene parkiriščem, manipulaciji in dostopnim cestam in zelenim ureditvam. Na površinah za razvoj objektov, kjer so obstoječi objekti oziroma objekti predvideni po ZN v neskladju s predvidenimi ureditvami, se le-ti po potrebi odstranijo.«

V poglavju IV. Pogoji za prometno in komunalno ter drugo infrastrukturo se pred 8. členom odloka doda nov, 8.a člen, ki se glasi:
»Predvideni objekti znotraj posameznih sklopov se priključujejo na obstoječe notranje – interno infrastrukturno omrežje. Vse infrastrukturne ureditve, vezane na spremembe in dopolnitve, se izvedejo skladno s končno postavitvijo predvidenih objektov znotraj posameznega sklopa in hkrati zagotavljajo nemoteno priključevaje na že zgrajeno oziroma predvideno omrežje ob pravilni tehnični izvedbi. Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in objektov v fazi projektiranja, če se s tem zagotovi ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba prostora.
Javno infrastrukturno omrežje – novogradnje, prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit je potrebno projektno obdelati v skladu s smernicami ter veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti upravno dokumentacijo. Na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje na projektne rešitve s strani posameznega upravljavca infrastrukture.«

V 8. členu odloka se besedilo v posameznih podnaslovih spremeni oziroma dopolni, in sicer:
(1) Uvozi:
– vse definicije za cesto »magistralne ceste M 4« se spremenijo v »Šmarješko cesto«;
– na koncu besedila se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Od severnega dostopa v kompleks se cesta (JP 799256 oziroma cesta 1-1) omeji za tovorna vozila (razen dostave). Osrednji dostop do skladišča končnih izdelkov je namenjen za dostavo embalaže, severovzhodni pa izključno kot interventni dostop z ograjo in ne predvideva dnevnih prehodov.«
(2) Notranje ceste:
– na koncu besedila se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Predvideno notranje cestno omrežje se izvede skladno s končno postavitvijo objektov ter se naveže na obstoječe (že izvedeno) cestno omrežje ob pravilni tehnični izvedbi ter ob zagotavljanju požarne varnosti. Predvidena cesta 2-2 se v celoti opusti, vsi dostopi (dostava, intervencija …) do objektov pa se predvidijo s ceste 1-1 oziroma do njene izgradnje z javne poti JP 799256. Pri obeh cestah se upošteva režim, ki dovoljuje omejen dostop za potrebe Krke, d.d., za intervencijsko pot.«
(3) Zunanje ceste:
– besedilo drugega odstavka se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Sedanjo javno pot JP 799256 ob severozahodnem delu kompleksa je potrebno prestaviti. Cesta, označena z 1-1, ima značaj mestne napajalne ceste za dostop v predel stanovanjske soseske Ločna, za potrebe Krke d.d. pa se upošteva režim izključno intervencijske poti oziroma za namen dostave. Le-ta se izvede z voziščem širine 2 x 2,75 m ter bankinama po 0,50 m. Izvedba ceste naj bo v čim krajšem možnem času.«
(4) Parkirišča:
– na koncu besedila se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Parkirišča se izvedejo na območju sklopa C, kjer je v kletnih etažah predvidena tudi parkirna hiša. Parkirišča se lahko predvidijo na površinah za zunanje ureditve, na vseh prostih površinah in površinah za razvoj objektov, ki še niso pozidane z objekti. Število parkirišč se določi glede na potrebe posamezne dejavnosti, predvidene znotraj sklopa.
V sklopu A se površine namenijo tudi za parkiranja v podzemni parkirni hiši, odprte parkirne površine pa so namenjene kratkotrajnemu parkiranju tudi za potrebe izven območja urejanja.«
(5) Manipulativne površine:
– na koncu besedila se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Manipulativne površine se lahko začasno predvidijo na površinah za zunanje ureditve, na vseh prostih površinah in površinah za razvoj objektov, ki še niso pozidane z objekti, razen na stičnem območju s stanovanjsko sosesko Ločna, kjer je predvidena zelena zasaditev.«

V 9. členu odloka se za zadnjim odstavkom doda novo besedilo, ki glasi:
»Obstoječ primarni vodovod PVC fi 160, v južnem delu ZN ob Šmarješki cesti, se znotraj območja ZN prestavi in nadomesti z NL-DN 150 mm.
Ob rekonstrukciji obstoječih vodovodnih priključkov se odjemna mesta na vodovodnem sistemu prestavijo izven ograje kompleksa Krka, d.d., pri čemer se lokacije določijo skupaj z upravljavcem. Nova odjemna mesta se opremijo z električnim priključkom. Podatki pretoka in tlaka vode v priključkih se preko UKV postaje vodijo v dispečerski center na Cikavi.
Obstoječe vodovodne priključke stanovanjskih objektov znotraj ZN, ki so predvideni za rušenje, je na odcepu iz primarnega cevovoda potrebno izvesti odstranitev in začepitev na mestu priključka. Obstoječi priključki stanovanjskega objekta ob upravni stavbi se prevežejo na interno vodovodno omrežje Krke.
Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati tudi:
– Odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva z vodo v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 115/00),
– Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 115/00),
– Odloka o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85 in Uradni list RS, št. 64/95).«

V 10. členu odloka se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Pri izgradnji komunalnega omrežja je potrebno upoštevati projekt (PGD) spremembe zasnove primarnega omrežja Ločna in gradnja novega primarnega kanala do CČN Ločna (št. PR-R4/2007).
Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati tudi:
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 54/06),
– Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 77/06).«

V 11. členu odloka se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Skladno s povečanim odjemom električne energije je potrebno v fazi projektiranja in izvedbe objektov zagotoviti ustrezno transformacijo SN/NN in ustrezne prenosne zmogljivosti napajalnih kablovodov.«

V 12. členu odloka se predzadnji odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Pri projektiranju objektov v sklopu C morajo biti zagotovljeni minimalni odmiki od plinovoda po Pravilniku o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02). Pri izvedbi zunanjih ureditev v zaščitnem pasu plinovoda (2 x 5 m glede na os) mora izvajalec del upravljavca plinovodnega omrežja obvestiti najpozneje mesec dni pred pričetkom del zaradi ustrezne zaščite, v primeru posega v ožji zaščitni pas plinovoda (2 x 2 m glede na os) pa najmanj 5 dni pred posegom. V primeru spremembe nivelete cestišča nad obstoječim plinovodom je potrebno predvideti dodatne ukrepe za zaščito plinovoda, kar mora potrditi upravljavec plinovoda.«

V 13. členu odloka se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek z naslednjim besedilom:
»Za optimizacijo tk omrežja je v obstoječo kabelsko kanalizacijo med GATC Novo mesto in tovarniškim območjem uveden optični kabel. Obstoječa kabelska kanalizacija se ohranja, za potrebe novogradenj se izvedejo novi razvodi v kabelski kanalizaciji in energetskem mostu. Zračne linije v območju urejanja je potrebno kablirati.
Predvidi se dodatna zaščita obstoječih tk vodov ob glavni cesti G2 s kineto in kabelsko kanalizacijo. Za zaščito se izdelajo posebni projekti, ki jih predhodno potrdi upravljavec tk omrežja.
Za oskrbo novopredvidenih objektov z novimí telekomunikacijskimi priključki se predvidi dograditev interne tk kabelske kanalizacije in notranjih tk instalacij.«

V 15. členu odloka se:
– za besedilom prvega odstavka doda naslednje besedilo:
»Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati tudi:
– Odlok o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 1/02).«
– besedilo zadnjega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
»Nevarni odpadki:
Do določitve končne dispozicije se nevarni odpadki shranjujejo v območju urejanja pod posebnim režimom v za to predvidenem skladišču ob energetskem objektu. Zajem in odvoz odpadkov se mora izvajati v skladu z obstoječo zakonodajo, in sicer:
– Pravilnikom o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost (Uradni list RS, št. 42/04),
– Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 42/04),
– Pravilnikom o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/04),
– Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08),
– Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08),
– Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01),
– Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08),
– Uredbo o odstranjevanju odpadnih olj (Uradni list RS, št. 25/08),
– Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08),
– Uredbo o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06),
– Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06),
– Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07) ter
– Uredbo o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Uradni list RS, št. 101/04, 39/07).«

V 16. členu odloka se besedilo zadnjega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
»Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04).«

V 17. členu odloka se besedilo zadnjega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
»Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07), Uredbo o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 112/05 in 37/07) ter Uredbo o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 112/05 in 37/07).
Zaradi zmanjševanja hrupa morajo biti izpušne cevi prezračevalnih in hladilnih sistemov obrnjene stran od stanovanjskih hiš.«

V 18. členu odloka se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek z naslednjim besedilom:
»Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo morajo biti skladno s 14. in 37. členom ZV-1 odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine reke Krke najmanj 15 m. V primeru pridobitve soglasja za zmanjšanje priobalnega zemljišča se lahko odmik objekta od zgornjega roba brežine ustrezno zmanjša. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin (Uradni list RS, št. 94/07).«

V 18.a členu odloka se na koncu zadnjega odstavka doda naslednje besedilo:
»Glede na končno postavitev objektov znotraj posameznih sklopov (površin za razvoj objektov) je potrebno zagotoviti vse protipožarne ukrepe (odmiki, interventne poti ipd.).«

Za 18.a členom odloka se doda nov, 18.b člen, z naslednjim besedilom:
»Ohranjanje narave
Območje urejanja sega na naslednja območja: naravno vrednoto Krka (evid. št. 128), ekološko pomembno območje Krka (65100) in posebno varstveno območje Krka (S13000227). Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta tovarna zdravil Krka (ZRSVN, OE Novo mesto, oktober 2007).
Pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov v sklopih A in B je treba upoštevati naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– mesta novogradenj naj se proti reki Krki ogradi tako, da bo preprečeno drsenje in plazenje zemljine in gradbenega materiala po brežini in v reko,
– novogradnje naj bodo od roba brežine reke umaknjene toliko, da ne bo oviran dostop na breg reke oziroma dostop do reke,
– na brežini reke naj se ohranja strnjena primarna drevesna in grmovna zarast,
– v primeru odvodnjavanja z območij novogradenj naj se le-to uredi na način, da bo skalna in poraščena brežina kar najmanj prizadeta (odvodnjavanje se lahko uredi v smislu kamnite kanalete) ter
– meteorne vode iz novih objektov oziroma utrjenih površin ob njih naj se pred eventualnim izpustom v vodotok predhodno spelje preko lovilcev olj in maščob ter peskolovov.
Za načrtovane gradnje na območju naravnih vrednot je treba po določbi 105. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo.«

Za 18.a členom odloka se doda nov, 18.c člen, ki se glasi:
»Kulturna dediščina
Na območju nepozidanih površin je potrebno pri vseh posegih v času gradnje zagotoviti arheološki nadzor. Investitor mora v ta namen pred začetkom zemeljskih del pravočasno obvestiti Zavod za kulturno dediščino Slovenije, OE Novo mesto, zaradi zagotovitve prisotnosti arheologa konservatorja.«

V 21. členu odloka se v 1. točki za drugo alinejo doda naslednje besedilo:
»..., kar pa ne velja za posamezne sklope.«

Za 21.a členom odloka se doda nov, 21.b člen, ki se glasi:
»Obveznosti investitorja in izvajalcev:
– Investitor je dolžan financirati rekonstrukcije državnih cest in priključkov nanje, če se zaradi povečanja programa poveča tudi obremenitev le-teh. V ta namen se ciklično preverja obremenitev s štetjem prometa na teh križiščih, s kapacitetno analizo pa določi sposobnost propustnosti prometa in odloči o morebitni rekonstrukciji le-teh. Na podlagi potrjene projektne dokumentacije se določi delež sofinanciranja skupaj z upravljavcem ceste.
– Investitor objektov je dolžan naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, povzročene z gradnjami v območju urejanja. Investitor nosi tudi vse stroške priključitve posameznega objeta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje.
– Vse prestavitve in obnove vodovodnega omrežja in objektov morajo biti projektno obdelane na nivoju PGD, PZI. Investitor si mora na projektno dokumentacijo pridobiti pismeno soglasje, tudi na PZI še pred izdajo soglasja na PGD. Gradnja vodovoda mora biti nadzorovana tudi s strani upravljavca vodovoda.
– Če izvajalec gradnje naleti na del plinovodnega omrežja ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen, mora delo takoj prekiniti in obvestiti upravljavca plinovodnega omrežja, da se dogovorita za nadaljnje ukrepe. Upravljavca plinovodnega omrežja mora takoj obvestiti tudi ob morebitni poškodbi plinovodnih naprav. Po končani gradnji mora izvajalec del pridobiti pismeno izjavo upravljavca plinovodnega omrežja glede upoštevanja in izpolnitve pogojev upravljavca.«

V 22. členu odloka se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Gradnje in ureditve na območju urejanja se izvajajo fazno, pri čemer se mora najkasneje do pričetka izgradnje objektov v sklopih E in F urediti zelena bariera oziroma zasaditev dreves v smeri stanovanjske soseske Ločna. V času do izgradnje objektov je na prostih površinah dovoljeno urediti tudi platoje (za manipulacijo, parkirišča, dostopne ceste ipd.), kar pa ne velja za zaščitni pas ob stanovanjski soseski.«

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem teh SDZN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

SDZN so stalno na vpogled na Mestni občini Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.