Na podlagi 126. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08), druge alineje drugega odstavka 10. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 120/06 odl. US in 126/07) in 27. člena v zvezi s 23. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za gospodarstvo v soglasju z ministrom za okolje in prostor ter ministrico za obrambo

(1) Ta pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za gradnjo ter zagotavljanje ljudem varnega in zdravju ter okolju neškodljivega delovanja postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi.
(2) Postaje za preskrbo motornih vozil z gorivi morajo v celoti upoštevati zakonodajo s področja urejanja prostora, graditve objektov, varstva okolja, varstva pred požarom, zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, protieksplozijske zaščite in pogoje tega pravilnika.

(1) Za gradnjo in delovanje postaj za preskrbo motornih plovil z gorivi se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, razen druge alineje 10. točke 3. člena tega pravilnika.
(2) Na območju bencinskega servisa se lahko zgradi in obratuje naprava za oskrbo motornih vozil z električno energijo iz omrežja, pri čemer je potrebno upoštevati drugi odstavek prejšnjega člena.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. Postaja za oskrbo cestnih motornih vozil z gorivi (v nadaljnjem besedilu: bencinski servis) je določeno zemljišče oziroma območje, ki je opremljeno z ustreznimi nepremičnimi rezervoarji, točilnimi napravami za goriva in pripadajočo tehnološko napeljavo, objektom za zaposleno osebje in drugimi spremljajočimi objekti ter je namenjeno oskrbi cestnih vozil s tekočimi pogonskimi gorivi in utekočinjenim naftnim plinom ter oskrbi gospodinjstev s kurilnim oljem in utekočinjenim naftnim plinom.
2. Drugi spremljajoči objekti v smislu tega pravilnika so objekti za:
– skladiščenje in prodajo jeklenk utekočinjenega naftnega plina za gospodinjsko uporabo,
– pranje vozil,
– hitri servis vozil,
– gostinstvo,
– prodajo blaga široke potrošnje,
– opravljanje drugih dejavnosti, ki ne povečujejo požarnega tveganja.
Objekti od druge do šeste alineje te točke se lahko združujejo v en objekt.
3. Goriva po tem pravilniku so: motorni bencin, dizelsko gorivo, kurilno olje za gospodinjstva (ekstra lahko kurilno olje), utekočinjeni naftni plin (UNP), svetilni petrolej, motorni petrolej, biogorivo in mešanice z biogorivom. Ta pravilnik ne zajema drugih goriv, kot so etanol, zemeljski plin in vodik.
4. Interni servis za točenje goriv je bencinski servis, ki je namenjen izključno oskrbi lastnega parka vozil in strojev z dizelskim gorivom in ne javni uporabi. Kot interni servis se šteje tudi postaja za osnovno oskrbo novih, neregistriranih vozil.
5. Točilna naprava je naprava za točenje goriva, ki je pritrjena na tla. Vsi sestavni deli so obdani s skupnim zaščitnim ohišjem, ki ga pri uporabi ni treba odpirati.
6. Črpalno-merilna naprava za distribucijo goriva z razvozom s cisternami je fiksno postavljena naprava pritrjena na tla ali na rezervoar.
7. Območje delovanja točilnih naprav obsega vodoravno površino, ki jo v delovni višini opiše za 1,0 m povečan doseg gibke cevi s točilno pipo in sega do tal, kot je določeno s sliko 1 v Prilogi 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
8. Območje delovanja naprav za polnjenje rezervoarjev obsega vodoravno površino, v smeri od polnilne cevi med priključkom na avtocisterni do priključka za polnjenje rezervoarjev ter je bočno omejena do razdalje 2,5 m okoli polnilne cevi kot je določeno s sliko 2 v Prilogi 1 tega pravilnika.
9. Bencinski servis brez osebja je bencinski servis, pri katerem točilne naprave aktivirajo in uporabljajo uporabniki brez prisotnosti prodajnega osebja na bencinskem servisu. Bencinski servis lahko zunaj delovnega časa obratuje kot bencinski servis brez osebja, če je prilagojen za tako obratovanje in v celoti izpolnjuje tehnične zahteve za bencinski servis brez osebja, določene s tem pravilnikom.
10. Zaprt sistem pretakanja je sistem pretakanja goriv, pri katerem se:
– pri polnjenju rezervoarjev bencinskega servisa hlapi goriv iz rezervoarjev po posebni cevi vračajo v avtomobilsko cisterno ali
– pri točenju goriv skupine I, II in III v rezervoarje vozil hlapi goriv iz rezervoarjev vozil z vakuumskimi črpalkami po posebno izvedenih točilnih pipah posesajo in vrnejo v rezervoarje bencinskega servisa.
11. Plamenišče je najnižja temperatura, pri kateri izhlapi tekočina v zadostni količini, da nastane nad tekočino eksplozivna zmes hlapov z zrakom, ki je sposobna trenutnega vžiga pri vnosu učinkovitega vira vžiga.
12. Cone eksplozijske nevarnosti na bencinskih servisih so odprti ali zaprti prostori, v katerih se lahko zaradi lokalnih ali obratovalnih razmer pojavijo eksplozijsko nevarne koncentracije vnetljivih plinov oziroma hlapov ali megle goriv z zrakom. Ti prostori so glede na verjetnost in trajanje eksplozivne atmosfere razdeljeni v cone 0, 1 in 2 ter so lahko določeni trajno ali le za posebne režime obratovanja.
13. Cona 0 je prostor, v katerem je plinska eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle prisotna stalno, za daljša obdobja ali pogosto.
14. Cona 1 je prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane plinska eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle. Normalno delovanje pomeni razmere, v katerih se naprave uporabljajo v skladu z načrtovanimi parametri.
15. Cona 2 je prostor, v katerem se pri normalnem delovanju plinska eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle, ne pojavi, če pa se že, se le za kratek čas.
16. Spodnja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina, hlapov ali megle vnetljive tekočine z zrakom, pod katero atmosfera ni eksplozivna.
17. Zgornja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina ali hlapov oziroma par vnetljive tekočine z zrakom, nad katero atmosfera ni eksplozivna.
18. Zelo lahko vnetljive tekočine (skupina I) so tekočine, ki imajo plamenišče pod 0 ºC in vrelišče pod ali enako +35 ºC.
19. Lahko vnetljive tekočine (skupina II) so tekočine, ki imajo plamenišče pod +21 ºC in vrelišče nad +35 ºC.
20. Vnetljive tekočine (skupina III) so tekočine, ki imajo plamenišče med +21 ºC in +55 ºC ter vrelišče nad +35 ºC.
21. Dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje in mešanice goriv z biodizelskim gorivom se štejejo med vnetljive tekočine ne glede na svoje plamenišče.
22. Biodizelsko gorivo je čisto, 100-odstotno biodizelsko gorivo. Če gre za mešanico biodizelskega goriva z drugimi gorivi, mora biti to posebej navedeno. Določbe tega pravilnika za dizelsko gorivo, veljajo tudi za biodizelsko gorivo in mešanice z biodizelskim gorivom.
23. Centralna polnilna omara je namenjena daljinskemu polnjenju podzemnih rezervoarjev. Sestavljena je iz ohišja s pokrovom, ki ga je mogoče zakleniti, ter fiksnih priključkov rezervoarjev.
24. Protilomni ventil je ventil, ki ločuje posamezne dele naprave (rezervoarje ali cevovode), s tem, da zapre pretok goriva, če se pojavi lom pred njim, in se ne šteje za zaporni element.
25. Armature so sestavni del napeljav za pretok plinov ali tekočin in so namenjene za krmiljenje oziroma varovanje naprav.
26. Blodeči (izravnalni) tokovi so lahko:
– povratni tokovi postrojenj, ki uporabljajo enosmerno električno napajanje,
– tokovi zaradi napak v električnem omrežju,
– inducirani tokovi v bližini električnih postrojenj velikih moči ali visokih frekvenc in
– praznilni tokovi strel.
27. Plamenska zapora je naprava, ki preprečuje prehod plamena v rezervoarje in druge dele sistema za pretakanje in skladiščenje tekočih goriv.
28. Dihalni ventil je naprava, ki preprečuje nastanek nevarnega podtlaka ali nadtlaka v rezervoarju pri največjih volumskih pretokih polnjenja in praznjenja ter pri najhitrejših temperaturnih spremembah v rezervoarju.
29. Tehnološka kanalizacija bencinskega servisa je tisti del kanalizacije bencinskega servisa, ki je namenjen za odtok razlitih goriv. Sestavljena je iz lovilnih rešetk, kanalizacijskih cevi in lovilnik olj.
30. Lovilni bazen je tako zgrajena posoda, da zajame vso izteklo gorivo iz rezervoarja. Izdelan mora biti iz materiala nepropustnega za gorivo, in ne sme imeti vgrajenega odtoka.
31. Lovilni jašek ploščadi je zgrajena posoda brez odtoka (lovilna skleda) in mora imeti tako prostornino, da lahko zajame vse izteklo gorivo do zaprtja zapornega ventila na avtomobilski cisterni. Volumen lovilnega jaška (lovilne sklede) se izračuna kot zmnožek največjega mogočega pretoka goriva in predvidenega časa, v katerem se iztekanje goriva ustavi(6 minut). Pri volumnu lovilnega jaška (lovilne sklede) se upošteva seštevek prostornin jaška, cevi in lovilnega bazena.
32. Video nadzor rezervoarja je občasni pregled notranje površine rezervoarja s kamero skozi nadzorno odprtino.
33. Električna in neelektrična Ex-oprema so naprave, ki imajo lastne mogoče vire vžiga.

Lokacija za postavitev bencinskega servisa mora biti taka, da so nevarnost in posledice požara in eksplozije, ki bi ogrožale življenje in zdravje ljudi ter lastnino na bencinskem servisu in v njegovi okolici, glede na izbrano tehnologijo zmanjšane na najnižjo mogočo raven.

Postavitev bencinskega servisa mora biti takšna, da ob nevarnosti požara ali eksplozije omogoča vsem ljudem varen in hiter umik iz nevarnih območij.

Uvoz na bencinski servis in izvoz z njega morata biti taka, da omogočata preglednost ter varno vključevanje v promet in izključevanje iz njega skladno s predpisi o varnosti v cestnem prometu.

Na zemljišču bencinskega servisa so lahko na predpisanih razdaljah glede na cone nevarnosti postavljeni še drugi spremljajoči objekti.

Bencinski servis mora biti ločen od javne ceste z zaščitnim pasom. Najmanjša širina zaščitnega pasu je 0,5 m in mora varovati nevarna območja bencinskega servisa pred naleti vozil po celotni dolžini, za kar je treba zagotoviti ustrezne tehnične ukrepe, kot so ustrezno visoki robniki, odbojne jeklene ali betonske ograje, ali drug primeren način varovanja bencinskega servisa.

Promet na območjih delovanja točilnih naprav bencinskega servisa mora biti enosmeren.

Površine bencinskega servisa na območju delovanja točilnih naprav in naprav za polnjenje rezervoarjev morajo biti vodoravne. Dovoljen je naklon do 2%.

Površine bencinskega servisa na območju delovanja točilnih naprav in naprav za polnjenje rezervoarjev morajo biti tesnjene, odporne proti delovanju goriv in mehanskim obremenitvam ter zadostno elektrostatično prevodne. Njihova velikost mora biti enaka območju delovanja naprave za polnjenje rezervoarjev ali večja od njega oziroma večja od združenih območij delovanja točilnih naprav. Izdelane morajo biti kot lovilne sklede z odvodom v lovilnik olj.

Viri nevarnosti na bencinskem servisu, kot so točilne naprave, centralna polnilna omara, nadzemni rezervoarji, črpalno-merilne naprave za razvoz goriva in skladišče jeklenk utekočinjenega naftnega plina morajo biti oddaljeni vsaj 30 m od vhodov drugih objektov zunaj območja bencinskega servisa, v katerih je več kot 50 ljudi.

Vozni radiji morajo biti projektirani in izdelani tako, da je brez dodatnega manevriranja omogočena normalna vožnja vozil na bencinski servis, po in z njega.

(1) Razdalja med prometnimi otoki s točilnimi napravami morajo omogočati varen in neoviran izvoz vozil.
(2) Razdalja med zaporednimi prometnimi otoki mora biti vsaj 5,0 m. Razdalja med vzporednima prometnima otokoma mora biti vsaj 6,0 m, če je predvideno točenje goriva v dve vozili hkrati, oziroma vsaj 3,70 m, če je predvideno točilno mesto za eno vozilo.
(3) Pri hkratnem točenju goriva v dvostransko vgrajene rezervoarje tovornih vozil (iz točilne naprave in ločene enote) mora biti razdalja med vzporednimi otoki vsaj 4,0 m.
(4) Razdalja med prometnim otokom in zaščitnim pasom, na katerem se opravlja samo enostransko polnjenje rezervoarjev vozil, mora biti vsaj 3,5 m.

(1) Vhodi ali druge odprtine objekta za zaposleno osebje bencinskega servisa morajo biti vsaj 1,0 m oddaljene od mesta, do koder lahko zapelje vozilo, ki se oskrbuje s tekočim gorivom.
(2) Točilna naprava mora biti postavljena v oddaljenosti vsaj 2,0 m od vhoda ali drugih odprtin objekta za zaposleno osebje. Točilna naprava, ki je postavljena na navedeni najmanjši razdalji, mora biti obrnjena tako, da so točilne cevi in točilne pipe na strani, ki je bolj oddaljena od vhoda ali drugih odprtin. Objekt za zaposleno osebje bencinskega servisa mora imeti požarni izhod na zadnji strani objekta.
(3) Vhodi v objekt na bencinskih servisih brez osebja se ne štejejo za vhod iz prvega odstavka tega člena.

(1) Centralna polnilna omara rezervoarjev mora biti postavljena na takem mestu, da je omogočeno varovanje avtomobilske cisterne pred naleti vozil, ki vozijo po prometnih površinah bencinskega servisa.
(2) Ob nastanku požara mora biti avtomobilski cisterni omogočen neoviran umik.

Pokrovi jaškov električnih napeljav in javne kanalizacije v conah nevarnosti morajo biti za plin nepropustni ali pa morajo biti jaški zasuti s peskom. Prehodi kablov v zaščitne cevi morajo biti zatesnjeni z ustreznim materialom in na način, ki omogoča, da so ti prehodi trajno nepropustni za plin.

Zaščita točilnih naprav pred naleti vozil je zadostna, če točilne naprave varujejo robniki, odrivači, odbojniki ali podobni zaščitni elementi, visoki najmanj 0,15 m. Točilne naprave morajo biti od roba zaščitnih elementov bočno zamaknjene vsaj 0,20 m, kot je določeno s sliko 3 v Prilogi 1 tega pravilnika.

(1) Jeklenke z do 10 kg utekočinjenega naftnega plina se morajo skladiščiti v posebnih objektih bencinskega servisa. Skladišče jeklenk z zmogljivostjo do 3000 kg utekočinjenega naftnega plina, ki je izdelano kot montažni objekt s stenami iz kovinske mreže ali pločevine, mora biti oddaljen od parcelne meje vsaj 5,0 m.
(2) Zidani objekt skladišča jeklenk utekočinjenega plina z zmogljivostjo do 3000 kg utekočinjenega naftnega plina, katerega stene so požarno odporne REI 120, in ima odprtino obrnjeno od parcelne meje ter ima lahko streho, mora biti od parcelne meje oddaljen vsaj 1,5 m. Cona eksplozijske nevarnosti ne sme segati zunaj območja bencinskega servisa.

Na bencinskem servisu se sme skladiščiti največ 300 m3 tekočih goriv. V tej količini je lahko največ 150 m3 goriv skupine I, II in III, kamor se ne vštevajo: dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje in mešanice goriv z biodizelskim gorivom.

Goriva so na bencinskem servisu lahko skladiščena v podzemnih ali nadzemnih rezervoarjih.

(1) Polnjenje skladiščnih rezervoarjev bencinskega servisa iz avtomobilske cisterne hkrati s točenjem goriva v rezervoarje vozil je mogoče, če:
– prometne površine bencinskega servisa omogočajo hkratno točenje goriv v skladiščne rezervoarje in v rezervoarje vozil,
– prometne površine bencinskega servisa omogočajo nemoten promet in umik vozil ter dostop gasilnih vozil v primeru požara,
– je mogoče okoli aktivnih priključkov avtomobilskih cistern za pretakanje goriva zavarovati petmetrski varovalni pas, na katerega je med pretakanjem prepovedan dostop vozilom in nepooblaščenim osebam,
– je varovalni pas ograjen s prenosnimi zaprekami in označen z dobro vidnimi znaki za prepoved ter z opozorilnimi znaki ali napisi, ki opozarjajo na nevarnosti.
(2) Varovalni pas je mogoče zmanjšati na polovično razdaljo, če je zavarovan s požarno odpornim zidom REI 120 v velikosti, ki ustreza določeni coni eksplozijske nevarnosti.
(3) Pri polnjenju podzemnih rezervoarjev iz avtomobilskih cistern mora biti bencinski servis zaprt, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena. Ne glede na pogoje iz prvega odstavka je mogoče podzemne rezervoarje polniti iz avtomobilskih cistern tudi zunaj obratovalnega časa bencinskega servisa.
(4) Pred vsakim pretakanjem goriva iz avtomobilske cisterne v rezervoar mora odgovorna oseba preveriti, če je lovilni jašek prazen. Pretakanje goriva se ne sme izvajati, če lovilni jašek ni prazen.

(1) Podzemni rezervoarji morajo biti z vseh strani prekriti z zemljo debeline vsaj 0,8 m. Če je nad rezervoarji vozna površina, morajo biti podzemni rezervoarji za tekoča goriva zavarovani z ustrezno razbremenilno konstrukcijo.
(2) Če so rezervoarji nameščeni v neprepustnem lovilnem bazenu se takšni rezervoarji, tudi če so zasuti z zemljo ali obsuti s peskom, skladno s tem pravilnikom štejejo za nadzemne rezervoarje.

Podzemni rezervoarji morajo biti medsebojno oddaljeni vsaj 0,4 m.

Podzemni rezervoarji morajo biti od objektov in parcelne meje oddaljeni vsaj 1,0 m, merjeno od gabarita rezervoarja.

(1) Podzemni rezervoarji morajo biti oddaljeni vsaj 1,0 m od vodov javne infrastrukture. Vodi javne infrastrukture so: plinovod, vodovod, kanalizacijski vod, telekomunikacijski in električni kabli.
(2) Če so vodi javne infrastrukture izvedeni v ločenih betonskih kinetah je najmanjši odmik rezervoarjev od kinete 0,30 m, vendar mora izvedba kinete omogočati morebitne zamenjave ali druge posege na rezervoarjih, ne da bi se pri tem kineta poškodovala.

(1) Podzemni rezervoarji morajo biti postavljeni na nosilno ležišče in zavarovani pred izplavanjem zaradi morebitnega vzgona talne vode, kot to zahteva geomehansko poročilo.
(2) Izdelava geomehanskega poročila je za vgradnjo podzemnih rezervoarjev obvezna.

Podzemni rezervoarji morajo biti zaščitno električno izolirani. Obdani morajo biti z vsaj 0,15 m debelim slojem finega materiala, ki ščiti izolacijo rezervoarja pred mehanskimi poškodbami.

Jaški podzemnih rezervoarjev morajo biti za goriva neprepustni tako, da je mogoče zajeti, ugotoviti in odstraniti že majhno razlitje goriv.

Jaški podzemnih rezervoarjev ne smejo biti v conah eksplozijske nevarnosti naprav z utekočinjenim naftnim plinom.

Jaški podzemnih rezervoarjev s kurilnim oljem lastne rabe ne smejo biti:
– na območju delovanja točilnih naprav za goriva skupin I, II in III,
– na območju delovanja naprav za polnjenje skladiščnih rezervoarjev,
– v vseh drugih conah eksplozijske nevarnosti bencinskega servisa.

Na notranji strani pokrova jaška podzemnega rezervoarja mora biti vidna oznaka vrste goriva, ki se skladišči v rezervoarju. Pokrov jaška mora imeti ključavnico ali drug mehanizem za zaklepanje in varovalo pred padcem.

Podzemni rezervoar mora imeti dvojno steno in mora biti opremljen z nadzorno napravo, ki z zvočnimi in svetlobni znaki na delovnem mestu bencinskega servisa ali v nadzornem centru opozarja, če rezervoar ne tesni. Za rezervoar z dvojno steno in s prostornino do 100 m3 lovilni bazen ni potreben.

Pri podzemnem rezervoarju so priključni nastavki lahko nameščeni samo na dostopnem delu temena rezervoarja oziroma na pokrovu vstopne odprtine rezervoarja.

Podzemni rezervoarji z gorivi skupin I, II in III se lahko polnijo samo tako, da se pri tem uporablja centralna polnilna omara.

Priključki gibkih polnilnih cevi na priključke stalne napeljave bencinskega servisa morajo biti neprepustni. Priključki morajo biti zunaj časa polnjenja zaprti s pokrovi, ki zagotavljajo popolno tesnost. Priključki morajo biti iz neiskrečega se materiala. Vsi priključki morajo biti zavarovani pred nepooblaščenim dostopom.

Vsi rezervoarji morajo imeti vgrajena varovala pred prepolnitvijo. Varovala dovoljujejo prost pretok goriv do nivojev, ki ustrezajo 95 vol% prostornine rezervoarja in popolnoma zaprejo dotok goriv pri nivoju, ki ustreza 97 vol% prostornine rezervoarja. Omogočeno mora biti, da gorivo iz polnilne cevi odteče v rezervoar kljub popolnoma zaprtemu varovalu pred prepolnitvijo.

Rezervoarji morajo imeti vstopno ali nadzorno odprtino za vstop v rezervoar oziroma njegov pregled. Vstopne odprtine morajo imeti svetli premer 600 mm. Nadzorna odprtina za video nadzor notranjosti rezervoarja mora imeti svetli premer vsaj 120 mm. Nadzorne odprtine za video nadzor notranjosti rezervoarja morajo biti na medsebojnih razdaljah, ki omogočajo videonadzor.

(1) Podzemni cevovodi za pretakanje goriva morajo biti iz materiala, neprepustnega za goriva, zaščiteni pred korozijo in brez razstavljivih zvez. Položeni morajo biti vsaj 0,8 m pod površino zemljišča. Pred mehanskimi poškodbami morajo biti zavarovani z 0,15 m debelo plastjo finega materiala.
(2) Pri določanju globine polaganja cevovoda se morajo upoštevati vse predvidene obremenitve. Izjemoma se s posebnimi varnostnimi ukrepi varnostni odmiki in globina polaganja cevovodov lahko zmanjšajo, pri čemer mora biti razbremenilna rešitev projektantsko obdelana in potrjena.

(1) Na bencinskem servisu se lahko tekoča goriva skladiščijo v nadzemnih rezervoarjih z dvema stenama, vgrajenih v popolnoma zaprta ohišja. Rezervoarji morajo biti opremljeni z nadzornimi napravami, ki z zvočnimi in svetlobnimi znaki opozorijo na iztekanje skladiščene tekočine zaradi netesnosti rezervoarjev.
(2) Največja dovoljena zmogljivost posameznega rezervoarja za posamezno vrsto goriva je 100 m3. Od objektov, v katerih so ljudje, in sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni vsaj 5,0 m.

Vsak nadzemni rezervoar mora imeti svoje lastno ohišje. Sosednja nadzemna rezervoarja imata lahko skupno steno ohišja. Stene in tla ohišja nadzemnega rezervoarja morajo biti izdelana iz vsaj 0,15 m debelega armiranega betona, ki vzdrži predvideni tlak zaradi eksplozije v rezervoarju.

Ohišje nadzemnega rezervoarja mora zagotoviti požarno zaščito rezervoarja. Streha ohišja mora biti izdelana iz lahkega materiala, da deluje kot odprtina za sprostitev tlaka ob eksploziji v rezervoarju in preprečuje nabiranje deževnice v ohišju rezervoarja.

Med ohišjem in nadzemnim rezervoarjem mora biti vsaj 0,8 m prostora, da sta omogočena nadziranje in vzdrževanje rezervoarja ter priključene opreme. Med rezervoarjem in ohišjem mora biti vsaj 0,1 m prostora, če je prostor zasut s peskom. Nadzor nad zasutim rezervoarjem se opravlja na enak način kot nadzor nad podzemnim rezervoarjem.

Vse odprtine na nadzemnem rezervoarju morajo biti nad največjim dovoljenim nivojem goriva.

(1) Zaprt prostor okoli rezervoarja mora biti prisilno prezračevan z zmogljivostjo 0,3 m3/min/m2, vendar ne z manj kot 4 m3/min. Prezračevanje mora biti stalno ali pa ga mora samodejno vklopiti detektor hlapov goriva. Ob izpadu prisilnega prezračevanja se mora samodejno izklopiti sistem za točenje goriva iz tega rezervoarja.
(2) Odprtine odsesovalnih kanalov morajo biti največ 0,3 m od tal. Prezračevanje poteka preko strehe.
(3) Prezračevanje ni potrebno, če je prostor okoli rezervoarja zasut s peskom. Vse armature rezervoarja morajo biti kljub zasutju rezervoarja stalno dostopne.

V zračnem prostoru med nadzemnim rezervoarjem in ohišjem mora biti vgrajen senzor za odkrivanje nevarnih koncentracij hlapov goriv, ki pri dosegu 25% spodnje meje eksplozivnosti sproži zvočni in svetlobni znak na delovnem mestu bencinskega servisa, od koder se opravlja nadzor, oziroma v nadzornem centru bencinskega servisa brez osebja.

V prostoru z nadzemnim rezervoarjem mora biti vgrajen senzor za prisotnost vode, če je ohišje z rezervoarjem postavljeno na mestu, na katerem bi lahko prišlo do vdora vode.

Cevne napeljave od nadzemnega rezervoarja do točilnih naprav morajo biti položene podzemno.

(1) Nadzemni cevovodi ne smejo imeti razstavljivih zvez med črpalno enoto za pogonsko gorivo in zapornim ventilom, ki ga krmili točilna naprava.
(2) Nadzemni cevovodi morajo biti zavarovani pred toplotnim sevanjem tako, da temperatura goriva ne more preseči 50 ºC.

(1) Ohišje točilne naprave mora vzdržati pričakovane mehanske obremenitve, staranje in vplive ognja. Pokrovi ohišja točilne naprave se smejo odpreti le s pomočjo orodja ali ključa.
(2) Točilne naprave morajo biti izdelane v skladu z veljavnim standardom za točilne naprave.

(1) Točilne pipe za iztekanje goriv morajo imeti vgrajene samodejne zaporne ventile za zaustavitev točenja goriv, ko so rezervoarji vozil polni.
(2) Med gibko cevjo in točilno pipo za iztekanje goriv mora biti vgrajen protilomni ventil.

Z vgradnjo plamenskih zapor v vse cevovode s hlapi goriv skupin I, II in III je treba preprečiti vdor plamena v rezervoar in obenem zagotoviti pretok hlapov.

Rezervoarji morajo biti opremljeni z napravami, ki preprečujejo nevarni podtlak in nadtlak v notranjosti rezervoarjev.

(1) Oddušni vodi rezervoarjev morajo biti narejeni iz materiala, ki je odporen proti hlapom skladiščenih tekočin, staranju, vplivu plamena, in morajo biti tako trdni, da pri namenski rabi ohranjajo obliko.
(2) Oddušni vodi rezervoarjev, ki so izvedeni zunaj zemlje, morajo biti kovinski. Speljani morajo biti tako, da izstopajoče eksplozivne zmesi zraka in hlapov goriv ne ogrožajo življenja in zdravja oseb, ki so na bencinskem servisu. Izstopne odprtine oddušnih vodov rezervoarjev z gorivi skupine I, II in III oziroma z dizelskim gorivom, ali kurilnim oljem morajo biti najmanj 4,0 m nad nivojem zemljišča.
(3) Pri skupni postavitvi oddušnih vodov morajo biti izpustne odprtine oddušnih vodov rezervoarjev z dizelskim gorivom ali kurilnim oljem postavljene najmanj 0,5 m višje od izpustnih odprtin oddušnih vodov rezervoarjev z gorivi skupine I, II in III.

Izpustne odprtine oddušnih vodov rezervoarjev se morajo končati vsaj 2,0 m od zidu (od odprtin) z odprtinami kateregakoli objekta bencinskega servisa.

Svetli premer oddušnega voda mora znašati polovico svetle širine polnilne cevi. Če je največja dovoljena zmogljivost polnjenja rezervoarjev do 1200 l/min, mora znašati najmanjša svetli premer oddušnega voda najmanj 40 mm.

Več rezervoarjev ima lahko skupni oddušni vod, če se v njih skladiščijo goriva istega nevarnostnega razreda.

(1) Oddušni vodi rezervoarjev ne smejo imeti vgrajenih zapornih armatur.
(2) V oddušnih vodih morajo biti vgrajeni dihalni ventili in plamenske zapore.

(1) Pri polnjenju skladiščnih rezervoarjev bencinskega servisa in točenju goriv v rezervoarje vozil je potrebno zadostiti zahtevam o dovoljenih mejnih vrednostih izpustov hlapnih organskih spojin v zrak.
(2) Črpalna in merilna enota črpalno-merilne naprave mora biti izvedena tako, da je onemogočen poseg nepooblaščenih oseb.

Oprema za polnjenje rezervoarjev na bencinskih servisih in točenje goriv skupin I, II in III v rezervoarje vozil mora zagotavljati, da ciljna vrednost letnih izgub ne presega predpisanih vrednosti.

(1) Rezervoarji se morajo polniti v zaprtem sistemu pretakanja goriv.
(2) Dihalni ventili v oddušnih vodih rezervoarjev, ki so speljani na prosto, morajo biti nastavljeni tako, da so med pretakanjem goriva iz avtomobilske cisterne v rezervoarje zaprti. To ne velja za odprtine, ki jih določajo varnostne zahteve.

Pri odvajanju tehnoloških odpadnih voda s površin iz 11. člena tega pravilnika je treba zagotoviti, da se odpadne vode pred izpustom zunaj območja bencinskega servisa odvajajo po predpisano izvedeni tehnološki kanalizaciji in preko predpisanih čistilnih naprav za odstranjevanje mineralnih olj in bencina (v nadaljnjem besedilu: lovilniki olj), katerih čistilni učinek mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje ali neposredno v vode.

Lovilnik olj preko katerega se odvajajo tehnološke odpadne vode iz bencinskega servisa mora biti izveden in mora obratovati v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje tehnološke odpadne vode iz bencinskih servisov. Vrsta, velikost in pretočna zmogljivost lovilnika olj mora biti natančno določena in opisana v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja bencinskega servisa.

Vstopne odprtine kanalizacije za odvod fekalnih in padavinskih vod ne smejo biti v conah eksplozijske nevarnosti. Za plin neprepustni pokrovi revizijskih jaškov so lahko v conah eksplozijske nevarnosti.

Bencinski servis lahko obratuje le pod stalnim nadzorom. Za stalni nadzor se šteje, če je med obratovanjem bencinskega servisa prisotno osebje ali če so točilne naprave na bencinskem servisu stalno daljinsko nadzorovane z video napravami z nadzornega mesta. Nadzorno mesto mora biti organizirano v skladu s predpisom, ki ureja požarno varovanje. Pravna oseba mora imeti pripravljene postopke v skladu s predpisom, ki ureja požarno varovanje.

Na bencinskih servisih brez osebja je dovoljena le namestitev točilnih naprav, ki so prirejene za tovrstno uporabo.

(1) Točilna naprava na bencinskih servisih v režimu »bencinski servis brez osebja«, mora biti oddaljena vsaj 5,0 m od objekta za zaposleno osebje bencinskega servisa in 10,0 m od skladišča jeklenk utekočinjenega naftnega plina ter mora biti vidno (svetlobno) označena.
(2) Vhod v tehnološki prostor se ne šteje med vhode za zaposleno osebje.

Na območju delovanja točilnih naprav na bencinskem servisu brez osebja mora biti dobro vidna, lahko dosegljiva in razumljivo označena naprava za alarmiranje, ki omogoča neposredno alarmiranje stalno zasedenega nadzornega centra. Naprava za alarmiranje mora biti pod prozornim pokrovom.

Pri vsaki točilni napravi na bencinskem servisu brez osebja mora biti nameščena in jasno vidna tipka za izklop točilne naprave v sili.

Točilna naprava, ki je nameščena na bencinskem servisu brez osebja, sme delovati le s črpalko v točilni napravi, ki sesa gorivo iz rezervoarja. Uporaba črpalke pri rezervoarju za potisk goriva iz rezervoarja do točilne naprave ni dovoljena.

Točilna pipa točilne naprave za bencin na bencinskem servisu brez osebja ne sme imeti zaskočnega elementa. Točilna pipa za dizelsko gorivo lahko ima zaskočni element.

Točilne naprave na bencinskih servisih brez osebja morajo izklopiti motor sesalne črpalke najpozneje 6 minut po začetku točenja goriva. Na točilni napravi mora biti dobro vidno opozorilo o časovni omejitvi točenja goriva.

Točilna naprava mora delovati na način, da samodejno prekine točenje goriva skladno s prejšnjim členom ali po iztočenih največ 60 l goriva skupin I, II in III oziroma največ 480 l dizelskega goriva.

Krmiljenje točilne naprave na bencinskem servisu brez osebja mora biti izdelano tako, da se v primeru odpovedi varnostnih omejitev iz 72. in 73. člena tega pravilnika točilna naprava samodejno izklopi. Skladnost z zahtevami za dele krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo dokazuje dobavitelj z izjavo o skladnosti izvedbe z izbranim primernim standardom.

Pri vsaki točilni napravi na bencinskem servisu brez osebja mora biti navodilo za uporabo v več jezikih, ki je dobro vidno in lahko razumljivo. Vsebovati mora navodilo za varen način uporabe točilne naprave in navodilo o pravilnem ukrepanju ob nezgodi.

Prekinitvi delovanja video nadzora mora slediti takojšna samodejna prekinitev delovanja vseh točilnih naprav na bencinskem servisu brez osebja.

Območja delovanja točilnih naprav za utekočinjeni naftni plin se lahko prekrivajo z območji delovanja točilnih naprav za tekoča goriva skupin I, II in III oziroma za dizelsko gorivo ali kurilno olje.

Točilne naprave za utekočinjeni naftni plin se lahko postavijo na območjih delovanja točilnih naprav za tekoča goriva skupin I, II in III oziroma za dizelsko gorivo ali kurilno olje.

Nadzemni rezervoarji za utekočinjeni naftni plin morajo biti postavljeni zunaj območij delovanja točilnih naprav za tekoča goriva.

Točilna naprava utekočinjenega naftnega plina mora imeti vgrajeno hitro dosegljivo in stalno dostopno stikalo za izklop v sili, ki prekine električni tok v tehnološkem delu bencinskega servisa, namenjenemu za utekočinjeni naftni plin.

Točilna naprava za utekočinjeni naftni plin mora biti postavljena na prostem in ne sme biti postavljena v poglobljenem delu zemljišča.

Točilna naprava utekočinjenega naftnega plina se ne sme postavljati v conah eksplozijske nevarnosti 1 rezervoarjev in črpalk za utekočinjeni naftni plin. Črpalke za utekočinjeni naftni plina so lahko postavljene v conah eksplozijske nevarnosti rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin.

Cone eksplozijske nevarnosti 1 in 2 okrog rezervoarjev in črpalk za utekočinjeni naftni plin ne smejo segati na vozne površine bencinskega servisa.

Cone eksplozijske nevarnosti okrog rezervoarjev in črpalk za utekočinjeni naftni plin se ne smejo prekrivati z drugimi conami eksplozijske nevarnosti.

(1) V conah eksplozijske nevarnosti naprav za utekočinjeni naftni plin ne sme biti nobenih odtokov in odprtin do podzemnih prostorov, kot so kleti, kinete, jaški in kanali, ki niso sestavni del točilnih naprav za utekočinjeni naftni plin in naprav, ki so namenjene skladiščenju utekočinjenega naftnega plina.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, so v conah eksplozijske nevarnosti lahko postavljeni jaški, če imajo vgrajene za plin neprepustne pokrove. Za take jaške je treba pripraviti poslovnik, s katerim se zagotavljajo redni pregledi takih jaškov glede neprepustnosti za plin.
(3) Najmanjša razdalja od mogočih virov puščanja naftnega plina do odtokov in odprtin podzemenih prostorov, ki niso neprepustni za plin, mora znašati vsaj 5,0 m.

(1) Točilna pipa za utekočinjeni naftni plin mora samodejno prekiniti pretok utekočinjenega naftnega plina, če točilna pipa izpade iz polnilne odprtine rezervoarja vozila. Pred avtomatsko točilno pipo mora biti vgrajen protilomni ventil. Pred gibko polnilno cevjo s točilno pipo mora biti vgrajen ročni zaporni ventil.
(2) Točilne pipe morajo omogočati točenje utekočinjenega naftnega plina le, če so pravilno nameščene na vstopno odprtino plinskega rezervoarja vozil.
(3) Točenje je dovoljeno samo s točilnimi pipami, ki omogočajo točenje le v ob trdnem in za plin neprepustnem spoju točilne pipe z ustjem rezervoarja vozila. Pri samopostrežnem točenju utekočinjenega naftnega plina mora prodajalec zagotoviti, da je kupec seznanjen s pravilnim postopkom točenja goriva in vsemi potrebnimi varnostnimi ukrepi.
(4) Točenje utekočinjenega naftnega plina v prenosne jeklenke ni dovoljeno.

(1) Na bencinskem servisu je mogoče postaviti nadzemne rezervoarje utekočinjenega naftnega plina s skupno prostornino do 15 m3.
(2) Med nadzemnim rezervoarjem utekočinjenega naftnega plina velikosti nad 5 m3 in:
– objekti bencinskega servisa, kjer so ljudje,
– javnimi površinami,
– prometnimi površinami bencinskega servisa ter
– mejo sosednjega zemljišča,
mora biti razdalja vsaj 15 m, če rezervoar ni obdan z varovalnim zidom.
(3) Za rezervoarje utekočinjenega naftnega plina s prostornino do 5 m3 je razdalja iz prejšnjega odstavka vsaj 3 m.
(4) Rezervoar utekočinjenega naftnega plina s prostornino nad 5 m3, ki ni obdan z varovalnim zidom, mora biti ograjen z vsaj 2,0 m visoko žično ograjo postavljeno na razdalji najmanj 5,0 m od rezervoarja oziroma na razdalji 1,0 m od rezervoarja s prostornino do 5,0 m3. Tla znotraj ograje ne smejo biti obrasla s travo in rastlinjem. V ograjenem delu ne sme biti drugih gorljivih ali nevarnih snovi.
(5) Če je nadzemni rezervoar obdan z varovalnim zidom, ki mora biti minimalno požarno odporen REI 120 in ki je vsaj 0,5 m višji od temena rezervoarja, so razdalje iz drugega odstavka tega člena 5,0 m oziroma razdalje iz tretjega odstavka tega člena 1,5 m. Varovalni zid mora biti oddaljen od rezervoarja vsaj 1,0 m in mora vzdržati tlak zaradi eksplozije rezervoarja.

Gibka točilna cev za utekočinjeni naftni plin mora biti dolga vsaj 3,0 m in ne sme biti daljša od 5,0 m. Ustrezati mora zahtevam veljavnega standarda o tlačni trdnosti, elektrostatični prevodnosti in kemični obstojnosti.

(1) Vsa plinska napeljava mora biti izdelana, preizkušena in vzdrževana v skladu s predpisi, ki urejajo instalacije utekočinjenega naftnega plina.
(2) Za vse vgrajene sestavne dele točilnih naprav za točenje utekočinjenega naftnega plina morajo biti izdane izjave ali certifikati o skladnosti.

Na bencinskem servisu je lahko v podzemnih rezervoarjih skladiščenih do 30 m3 utekočinjenega naftnega plina. Odprtina oddušne cevi varnostnega ventila podzemnega rezervoarja mora biti vsaj 2,0 m nad nivojem tal.

Med rezervoarjem za utekočinjeni naftni plin in njegovimi polnilnimi priključki ter točilnimi napravami, vstopnimi jaški podzemnih rezervoarjev za tekoča goriva ali polnilno omaro tekočih goriv mora biti razdalja vsaj 7,5 m.

Med točilnimi napravami za utekočinjeni naftni plin in centralno polnilno omaro za tekoča goriva oziroma jaški podzemnih rezervoarjev za tekoča goriva mora biti razdalja vsaj 7,5 m.

(1) Interni servis za točenje goriv mora biti v sklopu zaprtega in varovanega območja uporabnika internega servisa, ki ima v posesti to zaprto območje.
(2) Interni servis za točenje goriv se ne sme uporabljati za prodajo tekočih goriv in se lahko uporablja izključno za točenje goriv v tista vozila lastnika internega bencinskega servisa, ki jih ta sam uporablja za opravljanje svoje registrirane dejavnosti. Lastnik internega servisa za točenje goriv mora izvesti ukrepe, ki zagotavljajo izpolnjevanje prvega in drugega odstavka tega člena ter nadzor nad njunim izpolnjevanjem. Dokazila o izpolnjevanju mora uporabnik hraniti najmanj tri mesece.

Na internem servisu za točenje goriv se lahko skladišči dizelsko gorivo v podzemnih ali v nadzemnih rezervoarjih.

Za postavitev podzemnih rezervoarjev veljajo enake zahteve kot pri bencinskih servisih za javno uporabo.

(1) Nadzemni rezervoar za dizelsko gorivo ima lahko do 40 m3 prostornine in je lahko premičen.
(2) Nadzemni rezervoar ima lahko dve steni z vgrajeno nadzorno napravo, ki z zvočnim in svetlobnim znakom opozarja na netesnost rezervoarja. Če ima nadzemni rezervoar eno steno mora biti postavljen v lovilni bazen. Lovilni bazen ne sme imeti vgrajenega odtoka.

Ploščad, ki je namenjena polnjenju nadzemnega rezervoarja oziroma točenju goriva v rezervoarje vozil mora biti ustrezne velikosti glede na območje delovanja. Tla ploščadi morajo biti narejena iz materiala, neprepustnega za dizelsko gorivo. Ploščad mora biti zgrajena kot lovilna skleda ustrezne zmogljivosti.

Interni servis za točenje goriv z nadzemnim rezervoarjem mora biti – merjeno od sten rezervoarja – od stavb oddaljen vsaj 10,0 m, od javnih cest in od mej zemljišča ali gradbišča vsaj 9,0 m ter od lokalnih poti na gradbišču vsaj 3,0 m.

Premični interni servis za točenje goriv mora biti postavljen na utrjenem zemljišču, ki ni na poplavnem področju in mora biti trdno pritrjen na podlago. Za ta namen se zgradi betonsko ploščad, na katero so podstavki rezervoarja fiksno pritrjeni. Ploščad mora biti zgrajena kot lovilna posoda ustrezne zmogljivosti, kar je treba računsko dokazati v projektni dokumentaciji.

Premični interni servis za točenje goriv mora biti zavarovan pred naleti vozil oziroma delovnih strojev s postavitvijo na vsaj 0,15 m visoko ploščad ali zaščiten z drugimi gradbenimi elementi, ki zagotavljajo enako stopnjo zaščite pred naleti vozil.

Na internem servisu za točenje goriv mora odgovorna oseba opravljati vsakodnevni nadzor nad nepoškodovanostjo vgrajenih naprav.

Pri točilni napravi na internem servisu za točenje goriv mora biti jasno vidno stikalo za zasilni izklop točilne naprave (tipka STOP).

Točilne naprave, ki so nameščene na internih servisih za točenje goriv, smejo delovati le s črpalko v točilni napravi, ki sesa gorivo iz rezervoarja. Uporaba črpalke pri rezervoarju za potisk goriva iz rezervoarja do točilne naprave ni dovoljena.

Točilne pipe točilnih naprav za dizelsko gorivo na internih servisih imajo lahko zaskočne elemente.

Aktiviranje točilne naprave na internem servisu za točenje goriv je mogoče le z uporabo posebne kartice ali ključa. Uporabniki internega servisa za točenje goriv morajo biti za delo s točilnimi napravami ustrezno usposobljeni.

(1) Cone eksplozijske nevarnosti je mogoče zmanjšati s konstrukcijskimi ali gradbenimi ukrepi, ki preprečujejo širjenje eksplozivnih zmesi plinov, hlapov oziroma megle z zrakom.
(2) Vrste zaščitnih ukrepov za preprečitev eksplozije se določajo glede na opredeljene cone eksplozijske nevarnosti.
(3) Cone eksplozijske nevarnosti ne smejo segati zunaj bencinskega servisa.
(4) Oprema in zaščitni sistemi, ki so namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah in zahteve za varnost in varovanje zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnih atmosfer ter ukrepe za varno obratovanje in delo v potencialno eksplozivnih atmosferah morajo biti v skladu z zahtevami iz pravilnika, ki ureja protieksplozijsko zaščito.

(1) Cona 0 je v notranjosti podzemnih rezervoarjev za tekoča goriva skupine I, II in III in v notranjosti cevovodov za polnjenje rezervoarjev, za vračanje hlapov, oddušnih vodov, armatur ter delov naprav, ki niso stalno napolnjene s temi gorivi kot je prikazano na sliki 4 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(2) Cona 1 je v notranjosti jaškov rezervoarjev z gorivi skupine I, II in III in v okolici izpustnih odprtin oddušnih vodov do razdalje 0,5 m, kot je prikazano na sliki 5 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(3) Cona 1 je v notranjosti jaškov s črpalkami za zaprt sistem pretakanja goriv skupine I, II in III, razdelilnih jaškov in drugih podzemnih prostorov, ki so na območjih delovanja točilnih naprav za tekoča goriva skupine I, II in III.
(4) Cona 2 je v okolici jaškov s polnilnimi armaturami podzemnih rezervoarjev za tekoča goriva skupine I, II in III do višine 0,8 m od tal in vodoravne oddaljenosti 2,0 m od roba jaškov.
(5) Cona 1 je v notranjosti podzemnih rezervoarjih za dizelsko gorivo in kurilno olje pod pogojem, da je temperatura goriva nižja od +30 °C, in v notranjost cevovodov, armatur in delov naprav, ki niso stalno napolnjene s tem gorivom, kot je prikazano na sliki 6 v Prilogi 1, tega pravilnika.
(6) Cona 2 je v okolici izpustnih odprtin oddušnih vodov iz rezervoarjev za dizelsko gorivo in kurilno olje do razdalje 0,5 m ter v notranjosti jaškov s polnilnimi priključki, kot je prikazano na sliki 5 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(7) Cona 1 je v notranjosti centralne polnilne omare ob ustrezno izvedenem naravnem prezračevanju, kot je prikazano na sliki 7 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(8) Cona 2 je med pretakanjem goriva skupine I, II in III v okolici centralne polnilne omare do višine 0,8 m od tal in vodoravne oddaljenosti 4,0 m, kot je prikazano na sliki 8 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(9) Cona 0 je v notranjosti cevovodov za vračanje hlapov pri točilnih napravah goriv skupine I, II in III.
(10) Cona 1 je v notranjosti ohišij s črpalkami in razvodnimi armaturami ter v notranjosti sedežev točilnih pip točilnih naprav za goriva skupine I, II in III, kot je določeno s slikama 9 in 10 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(11) Cona 2 je okolica ohišij točilnih naprav za goriva skupine I, II in III do višine 0,05 m nad zgornjim delom ohišja z napeljavami za gorivo in do vodoravne oddaljenosti 0,2 m, ki se nato od višine 0,5 m poševno razteza do razdalje 4,0 m od dela ohišja točilne naprave z gibkimi cevmi, kot je določeno s slikama 9 in 10 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(12) Cona 2 je v notranjosti ohišij točilnih naprav za dizelsko gorivo in kurilno olje, kot je določeno s sliko 11 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(13) Cona 2 je v notranjosti dela ohišij točilnih naprav, kjer so nameščene gibke cevi in točilne pipe za točenje tekočih goriv, kot je določeno s slikama 9 in 10 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(14) Cona 0 je v jaških, kanalih in lovilniku olj sistema za odvajanje tekočin s površin opredeljenih v 11. členu tega pravilnika, kot je določeno s sliko 12 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(15) Cona 2 je do razdalje 0,5 m od odprtin sistema za odvajanje tekočin s površin opredeljenih v 11. členu tega pravilnika, kot je določeno s sliko 12 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(16) Cone eksplozijske nevarnosti v kabelske kanalizacije ni, če so vse vstopne odprtine v conah eksplozijske nevarnosti nepredušno zatesnjene s tesnilno maso, na način, ki je trajno odporen proti vplivom goriv.
(17) Cona 0 je v notranjosti avtomobilske cisterne in cevi za povratek hlapov goriv skupin I, II in III, kot je določeno s slikama 13 in 14 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(18) Cona 1 je okolica uporabljenih priključkov avtomobilske cisterne z gorivi skupin I, II in III do oddaljenosti 1,0 m. Cona 1 sega do tal, vendar le, če se na pretakališču bencinskega servisa pokrovi cisterne ne odpirajo, kot je določeno s slikama 13 in 14 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(19) Cona 1 iz prejšnjega odstavka je povečana, če se na pretakališču bencinskega servisa jemljejo vzorci skozi vstopne odprtine posameznih prekatov avtomobilske cisterne. Obsega prostor do višine 2,0 m nad zgornjo steno avtomobilske cisterne do vodoravne oddaljenosti 1,0 m od odprtin, kot je določeno s slikama 13 in 14 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(20) Cona 2 je okolica dihalnega ventila avtomobilske cisterne do oddaljenosti 1,0 m in okolica omarice z uporabljenimi priključki za polnjenje rezervoarjev bencinskega servisa z gorivi skupine I, II in III in vračanje hlapov avtomobilske cisterne do višine 1,0 m od tal in do vodoravne oddaljenosti 4,0 m, kot je določeno s slikama 13 in 14 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(21) Cona 2 je v notranjosti zaklenjenega zbiralnika za odpadno motorno olje. Cona eksplozijske nevarnosti 1 je v notranjosti nezaklenjenega zbiralnika za odpadno motorno olje.
(22) Cona 1 je v okolici vseh izhodnih odprtin nadzemnega rezervoarja utekočinjenega naftnega plina s prostornino do 5 m3 do razdalje 1,0 m oziroma za rezervoarje s prostornino nad 5 m3 do razdalje, ki jo določajo lastnosti varnostnih ventilov, kot je določeno s sliko 15 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(23) Cona 2 je v okolici nadzemnega rezervoarja utekočinjenega naftnega plina s prostornino do 5 m3, ki se tangencialno dotika cone eksplozijske nevarnosti 1 rezervoarja in doseže tla na razdalji 3,0 m od priključkov rezervoarja oziroma za večje rezervoarje do oddaljenosti, ki jo določa velikost vgrajenega varnostnega ventila, kot je prikazano na sliki 15 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(24) Cona 2 je v notranjosti rezervoarja utekočinjenega naftnega plina v primeru, ko je rezervoar pod atmosferskim tlakom.
(25) Cona 1 je pri pretakanju utekočinjenega naftnega plina do razdalje 1,0 m od priključka gibke cevi na rezervoar.
(26) Cona 2 je pri pretakanju utekočinjenega naftnega plina v prostoru, ki se širi tangencialno na cono nevarnosti 1 okoli priključka gibke cevi na rezervoar in doseže tla na razdalji 3,0 m, kot je določeno s sliko 16 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(27) Cona 1 je v notranjosti ohišja točilne naprave z napravami za utekočinjeni naftni plin ter v notranjosti sedežev točilnih pip točilne naprave za utekočinjeni naftni plin, kot je določeno s sliko 17 v Prilogi 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(28) Cona 2 je v okolici ohišja točilne naprave z napeljavami za utekočinjeni naftni plin do višine 0,05 m nad zgornjim delom ohišja in do vodoravne oddaljenosti 0,2 m in se od te razdalje širi od višine 0,5 m pod kotom do tal, ki jih doseže na razdalji 6,0 m, kot je določeno s sliko 17 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(29) Cona 2 je v notranjosti skladiščnega prostora z jeklenkami utekočinjenega naftnega plina v celotni višini skladiščnega prostora ter v okolici skladišča od tal do višine 1,0 m in do razdalje 3 m od odprtin skladišča, kot je določeno s slikama 18 in 19 v Prilogi 1 tega pravilnika. Izjemoma se ta razdaja lahko zmanjša na podlagi elaborata požarne ogroženosti in elaborata eksplozijske ogroženosti z oceno tveganja.
(30) Cona 0 je v notranjosti nadzemnega rezervoarja z gorivom skupine I, II in III.
(31) Cona 1 je v notranjosti nezasutega lovilnega bazena nadzemnega rezervoarja za gorivo skupine I, II in III ob nadzorovani ventilaciji v odsesovalnem kanalu.
(32) Cona 1 je pri zaprtem sistemu pretakanja in vgrajenem dihalnem ventilu v okolici izpustnih odprtin oddušnih vodov nadzemnega rezervoarja z gorivi skupine I, II in III do razdalje 0,5 m.
(33) Cona 1 je na internem bencinskem servisu za točenje goriva v notranjosti nadzemnega rezervoarja z dizelskim gorivom, kot je določeno s sliko 20 v Prilogi 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(34) Cona 1 je na internem bencinskem servisu za točenje goriva v notranjosti lovilnega bazena nadzemnega rezervoarja za dizelsko gorivo.
(35) Cona 2 je okolica vseh odprtin nadzemnega rezervoarja za dizelsko gorivo do razdalje 0,5 m in se širi do tal. Če cona nevarnosti sega do rezervoarja, se cona eksplozijske nevarnosti širi ob rezervoarju do razdalje 0,5 m.
(36) Cona 1 je v notranjosti omarice avtomobilske cisterne z utekočinjenim naftnim plinom z bobnom za gibko cev, transportno črpalko ter tehnološkimi in varnostnimi armaturami. Cona eksplozijske nevarnosti 1 je tudi v okolici varnostnega ventila avtomobilske cisterne do razdalje 1,0 m in do stene avtomobilske cisterne, kot je določeno s sliko 16 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(37) Cona 2 je okolica omarice avtomobilske cisterne z bobnom za gibko cev do vodoravne razdalje 3,0 m in višine 1,0 m od tal, kot je določeno s sliko 16 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(38) Cona 2 je v notranjosti rezervoarja avtomobilske cisterne in cevne napeljave za utekočinjeni naftni plin v primeru, kadar je rezervoar pod atmosferskim tlakom.
(39) Cona 1 je pri pretakanju utekočinjenega naftnega plina v notranjosti vstopnega jaška podzemnega rezervoarja in v okolici vstopnega jaška do razdalje 1,0 m, če se utekočinjeni naftni plin pretaka v zaprtem sistemu, kot je določeno s sliko 21 v Prilogi 1 tega pravilnika.
(40) Cona 2 pri pretakanju utekočinjenega naftnega plina v podzemni rezervoar utekočinjenega naftnega plina je v prostoru, ki se širi tangencialno na cono nevarnosti 1 okoli vstopnega polnilnega jaška rezervoarja in sega do tal na razdalji 3,0 m od roba jaška, če se utekočinjen naftni plin pretaka v zaprtem sistemu, kot je določeno s sliko 21 v Prilogi 1 tega pravilnika.

(1) V prodajalni in v ločenih (priročnih) skladiščih se lahko skladiščijo in prodajajo živila in pijače ter kosovni izdelki široke potrošnje, vnetljive tekočine in pline, maziva, olja, sredstva proti zmrzovanju, izdelki avtomobilske kozmetike in podobno.
(2) Vnetljive tekočine so lahko v prodajalni le, če:
– so shranjene v prvotni nepoškodovani embalaži na predvidenih prostorih, policah ali regalih,
– so razstavljene v prirejenih regalih z dvignjenimi robovi polic,
– če z njihovo postavitvijo niso oteženi ali onemogočeni prehodi in dostopi do električne opreme in gasilske opreme,
– so razstavljene vsaj 0,2 m od električnih in drugih napeljav oziroma vsaj 0,75 m od svetilk ter drugih električnih in grelnih naprav,
– so razstavljene tako, da je ob požaru mogoče gašenje.

(1) Dovoljene količine vnetljivih tekočin in pločevink razpršilcev so:
– do 200 l vnetljivih tekočin skupine I, II in III, če se hranijo v sklopu prodajalne, vendar ne več kot 20 l v skupini posod na enem mestu v sklopu prodajalne in pod pogojem, da so oddaljene od drugega blaga vsaj 0,5 m;
– do 200 pločevink razpršilcev, ki vsebujejo vnetljive potisne pline pod pogojem, da so postavljene na enem mestu v sklopu prodajalne in da so oddaljene od drugega blaga vsaj 0,5 m;
(2) Vnetljive tekočine skupine I, II in III se smejo skladiščiti v posebnem prostoru v količini do 1000 l, če so zidovi požarno odporni vsaj REI 90, če je pod iz materiala, ki se ne iskri in če je streha iz lahkega materiala.
(3) Posode z vnetljivimi tekočinami morajo biti vidno označene z imenom tekočine in s simbolom za nevarnost. Posode in pločevinke razpršilcev z vnetljivimi tekočinami ali plini ne smejo biti izpostavljene sončnemu sevanju in ne smejo biti skladiščene ob vhodih ali drugih odprtinah prostora.

Električna napeljava in oprema na bencinskih servisih morata biti projektirani in izdelani ter vgrajeni v skladu s predpisi, ki urejajo električne instalacije.

Električna napeljava z električno opremo v conah eksplozijske nevarnosti mora biti projektirana in izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo protieksplozijsko zaščito.

Za električno in neelektrično Ex-opremo vgrajeno v conah eksplozijske nevarnosti morajo biti izdane ustrezne izjave o skladnosti.

Vsi kovinski deli na bencinskih servisih morajo biti medsebojno galvansko povezani in primerno ozemljeni.

Podzemni rezervoarji s pripadajočimi napeljavami se ne smejo uporabiti kot električna ozemljila.

Za električno ozemljilo se morajo uporabljati taki materiali, ki ne povzročajo korozije rezervoarjev in pripadajočih napeljav.

Nad conami eksplozijske nevarnosti ne smejo biti nameščeni električni vodi.

Splošna osvetlitev površin bencinskega servisa mora biti vsaj 20 luksov.

Rezervoarji s pripadajočo tehnološko opremo morajo biti izdelani in vgrajeni tako, da med napravami in zemljo ne more nastati električna napetost.

Če obstaja možnost pojava blodečih tokov, je treba izvesti katodno zaščito rezervoarjev. Sistem katodne zaščite je treba izvesti v skladu s predpisi, ki urejajo katodno zaščito podzemnih rezervoarjev.

Pred ločitvijo cevovodov se mora izvesti električna premostitev mesta ločitve. Vsi posegi na katodno ščitenih napeljavah morajo biti izvedeni v skladu z navodili za obratovanje in vzdrževanje teh napeljav.

Rezervoarji se morajo polniti z gorivi, ki so elektrostatično neprevodna tako, da ni nevarnosti zaradi elektrostatičnih nabojev.

Rezervoarji, cevovodi in točilne naprave morajo biti elektrostatično povezani in ozemljeni.
Odvodna upornost proti zemlji mora biti manjša od 10(na 6) Ohm.

Notranjost tehnološke kanalizacije, v kateri je določena cona eksplozijske nevarnosti 0, mora biti izdelana iz elektrostatično prevodnega materiala.

Gibke cevi za pretok goriv morajo biti izdelane iz trajno obstojnega in elektrostatično prevodnega materiala ter neprepustnega za goriva.

Tla v conah eksplozijske nevarnosti, morajo biti elektrostatično prevodna. Odvodna upornost tal proti zemlji v conah eksplozijske nevarnosti mora biti manjša od 10(na 8) Ohm.

Izpostavljene površine v conah eksplozijske nevarnosti morajo imeti površinsko upornost manjšo od 10(na 9) Ohm (pri 23 °C in 50-odstotni relativni vlažnosti). Dovoljena izpostavljena površina uporabljenih elektrostatično neprevodnih materialov je odvisna od vrste cone eksplozijske nevarnosti (0, 1, 2).

Pred začetkom pretakanja goriva iz avtomobilske cisterne v rezervoar se mora izvesti ustrezna medsebojna galvanska povezava avtomobilske cisterne z ozemljitvenim sistemom bencinskega servisa.

(1) Nadzemni rezervoarji in drugi nadzemni objekti bencinskega servisa morajo biti povezani s strelovodno napeljavo.
(2) Strelovodna napeljava mora biti izdelana in vgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito pred udarom strele.

Vse električne napeljave, ki so v conah eksplozijske nevarnosti morajo biti ustrezno zaščitene pred prenapetostjo zaradi udara strele.

(1) Požarne cone nevarnosti za goriva skupine I, II in III se prekrivajo s conami eksplozijske nevarnosti.
(2) Požarne cone nevarnosti za dizelsko gorivo in kurilno olje so enake požarnim conam goriva skupine I, II in III.

Za gradnjo vseh objektov na bencinskem servisu se upoštevajo predpisi, ki določajo katere zahteve varstva pred požarom je treba upoštevati pri gradnji objektov.

(1) Na bencinskem servisu mora biti na vidnem mestu ob točilni napravi izobešen izvleček požarnega reda, kot ga določa pravilnik, ki ureja požarni red.
(2) Na bencinskih servisih brez osebja in bencinskih servisih, ki zunaj delovnega časa osebja delujejo kot bencinski servisi brez osebja, je treba organizirati požarno varovanje, kot ga določa pravilnik, ki ureja požarno varovanje.

(1) Na bencinskem servisu, ki zunaj delovnega časa osebja deluje kot bencinski servis brez osebja, je treba nad delujočimi točilnimi napravami in nad površino, na kateri stoji vozilo ob točenju goriva, namestiti vgrajeni gasilni sistem, ki se samodejno vključi preko detektorja plamena ali drugega ustreznega detektorja, nameščenega nad točilno napravo. Vgrajeni gasilni sistem mora biti izveden tako, da ga je mogoče vključiti tudi ročno.
(2) V spremljajočih objektih bencinskega servisa je treba namestiti napravo za javljanje požara. Izvedena mora biti popolna zaščita objekta. Samodejni javljalniki morajo biti vgrajeni v vseh prostorih, razen v prostorih brez požarne obremenitve.
(3) Ročni javljalniki morajo biti vgrajeni na evakuacijskih poteh. Pri glavnem vhodu mora biti ročni javljalnik požara nameščen na zunanji strani objekta z ustrezno IP zaščito.
(4) Na bencinskih servisih brez osebja in bencinskih servisih, ki zunaj delovnega časa osebja delujejo kot bencinski servisi brez osebja, se pri prenosu alarmnega znaka in napake upoštevajo določbe pravilnika, ki ureja požarno varovanje.

Nadzemni rezervoar za tekoča ali plinasta goriva mora biti zavarovan pred čezmernim sevanjem zaradi sončnih žarkov in drugih toplotnih virov.

Na vsakem bencinskem servisu morajo biti nameščeni ročni in prevozni gasilniki za požarne razrede ABC, kot določajo predpisi, ki urejajo namestitev gasilnih aparatov.

(1) Ob vsaki drugi točilni napravi za tekoča goriva mora biti nameščen ročni gasilnik z najmanj 6 gasilnimi enotami.
(2) Ob točilni napravi za utekočinjeni naftni plin mora biti nameščen ročni gasilnik z najmanj 6 gasilnimi enotami.

Pri polnjenju skladiščnih rezervoarjev bencinskega servisa mora v neposredni bližini stati najmanj en prevozni gasilnik z 48 gasilnimi enotami.

Pri skladiščnem prostoru z do 10 kilogramskimi jeklenkami utekočinjenega naftnega plina morata biti nameščena najmanj dva ročna gasilnika, vsak s 6 gasilnimi enotami.

Na bencinskem servisu mora biti zaradi morebitnega razlitja naftnih derivatov na voljo vsaj 20 kg absorpcijskega sredstva.

V požarnih conah nevarnosti oziroma na požarno ogroženih območjih bencinskega servisa ne sme biti postavljeno ali razstavljeno prodajno blago, ki bi zaradi svoje narave ali količine lahko povzročilo ali širilo požar.

(1) Dela v zvezi z obratovanjem in čiščenjem in vzdrževanjem naprav in površin bencinskega servisa, ki so v conah eksplozijske nevarnosti, smejo opravljati le delavci, ki so starejši od 18 let in so ustrezno usposobljeni.
(2) Na bencinskem servisu, na katerem se prodaja utekočinjen naftni plin prek točilnih naprav, mora biti vsaj en delavec bencinskega servisa v posamezni izmeni usposobljen v skladu s pravilnikom, ki ureja preizkus znanja in usposobljenosti delavcev, ki upravljajo energetske naprave, kot za dela in naloge polnilca tehničnih plinov.

Delavci morajo biti poučeni o nevarnostih, o zaščitnih ukrepih in o načinih reševanja.

Pred začetkom del je treba na predpisani varnostni razdalji fizično in z znaki zavarovati območje dela. Cone eksplozijske nevarnosti bencinskega servisa se zaradi del lahko povečajo. Povečane cone eksplozijske nevarnosti zaradi vzdrževalnih del je treba določiti pred začetkom del.

Dela v conah eksplozijske nevarnosti se lahko začnejo šele po izvedenih pripravljalnih zaščitnih ukrepih. Med opravljanjem del se morajo izvajati vsi zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo varno delo ter požarno in eksplozijsko varnost.

Dela v conah eksplozijske nevarnosti se morajo opravljati po postopkih iz predpisov, ki urejajo protieksplozijsko zaščito.

Vzdrževalna dela v conah eksplozijske nevarnosti in na požarno ogroženih območjih bencinskega servisa se lahko opravljajo le s pisnim dovoljenjem odgovorne osebe po zahtevah predpisov, ki urejajo protieksplozijsko zaščito.

Po končanih delih je treba ponovno vzpostaviti predhodno varnostno stanje. Vzpostavitev varnega stanja je treba dokumentirati.

Upravljavec ali lastnik bencinskega servisa mora v skladu s predpisi, ki urejajo izpuste snovi pri odvajanju odpadnih vod, zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika lovilnika olj. Obratovalni dnevnik lovilnika olj mora biti izdelan in se mora voditi v skladu s tehničnimi zahtevami ter navodili za obratovanje lovilnika olj. Za nadzor nad delovanjem lovilnika olj in vodenjem obratovalnega dnevnika lovilnika olj skrbi s poslovnikom določena odgovorna oseba.

Po prenehanju obratovanja bencinskega servisa je treba rezervoarje, točilne naprave in pripadajočo tehnološko napeljavo zavarovati tako, da ne pomenijo nevarnosti za okolje, življenje in zdravje zaposlenih ali tretjih oseb.

Vse naprave in cevovode je treba izprazniti in toliko očistiti, da eksplozivna atmosfera ni več prisotna in da ne more več nastajati. Rezervoarje je treba ločiti od tehnološke napeljave.

Pred dokončno odstranitvijo je treba rezervoarje zaščititi pred nepooblaščenim dostopom.

Na bencinskih servisih se smejo goriva polniti le v prvotne rezervoarje vozil in v certificirane prenosne posode.

Naprave za točenje goriva morajo biti zunaj obratovalnega časa izključene in zaklenjene tako, da jih nepooblaščene osebe ne morejo uporabljati.

Na območju bencinskega servisa nista dovoljena kajenje in uporaba odprtega ognja.

Točenje pogonskih goriv je dovoljeno le pri izključenih motorjih vozil in njihovih napravah za dodatno ogrevanje. Vozila morajo biti zavarovana proti premiku.

Za vse naprave, ki se uporabljajo na bencinskem servisu mora lastnik oziroma najemnik bencinskega servisa hraniti navodila za uporabo na mestu, dostopnem osebju.

(1) Na bencinskem servisu mora lastnik oziroma najemnik bencinskega servisa zagotoviti vsakodnevni nadzor nad stanjem vgrajenih naprav. Za nadzor mora lastnik imenovati odgovorno osebo. Odgovorna oseba vodi pisno evidenco nadzora nad stanjem naprav.
(2) Nadzor nad stanjem vgrajenih naprav bencinskega servisa se lahko opravlja vsake tri dni, če je izveden daljinski nadzor nad napravami.

Med nevihto ni dovoljeno pretakanje goriva iz avtomobilske cisterne v rezervoarje.

Na bencinskem servisu morajo biti na vidnih mestih ogroženega območja v skladu s predpisi, ki urejajo znake, nameščeni opozorilni znaki, znaki obveznosti ter znaki ali napisi za prepoved, ki opozarjajo na:
– PREPOVEDANO UPORABO ODPRTEGA OGNJA;
– PREPOVEDANO TOČENJE GORIVA PRI DELUJOČEM MOTORJU ALI DELUJOČEM DODATNEM OGREVNEM AGREGATU;
– PREPOVEDANO TOČENJE GORIVA V NECERTIFICIRANE PRENOSNE POSODE;
– PREPOVEDANO PRETAKANJE GORIVA V SKLADIŠČNE REZERVOARJE BREZ UPORABE ZAPRTEGA SISTEMA PRETAKANJA;
– PREPOVED DOSTOPA NEPOOBLAŠČENIM OSEBAM;
– EKSPLOZIVNA SNOV;
– VNETLJIVOST;
– OBVEZNO UPORABO NEISKREČEGA ORODJA;
– OBVEZNOST POLNJENJA UNP LE V REZERVOARJE MOTORNIH VOZIL;
– NEVARNOST OZEBLIN PRI ODKLOPU TOČILNE PIPE ZA UNP;
– UPORABO MOBILNIH TELEFONOV LE POD POSEBNIMI POGOJI IZVEN CON NEVARNOSTI.

(1) Bencinske servise, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, je treba z zahtevami tega pravilnika uskladiti, najpozneje v 15 letih po njegovi uveljavitvi, vendar morajo ves čas obratovanja ustrezati predpisom, po katerih so bili zgrajeni.
(2) Gradnja bencinskih servisov, ki se je ob uveljavitvi tega pravilnika že začela, se lahko dokonča po do zdaj veljavnih predpisih.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 114/04 in 54/05).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.