Na podlagi drugega odstavka 19. člena in petega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 36. in 104. člena ter četrtega odstavka 157. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba zaradi izboljšanja okolju prijaznega delovanja baterij in akumulatorjev ter okoljevarstveno učinkovitega ravnanja vseh, ki so vključeni v življenjski krog baterij in akumulatorjev, od proizvajalcev in distributerjev do njihovih končnih uporabnikov ter zlasti tistih udeležencev, ki neposredno sodelujejo pri obdelavi in recikliranju odpadnih baterij in akumulatorjev določa:
1. pravila za dajanje baterij in akumulatorjev na trg, zlasti še prepoved dajanja na trg baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi,
2. posebna pravila za zbiranje, obdelavo, recikliranje in odstranjevanje odpadnih baterij in akumulatorjev na področju ravnanja z odpadki in
3. izhodišča za pripravo operativnih programov varstva okolja v zvezi s spodbujanjem zbiranja in recikliranja odpadnih baterij in akumulatorjev.
(2) Ta uredba vsebinsko povzema Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L št. 266 z dne 26. 9. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/66/ES), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih glede dajanja baterij in akumulatorjev na trg (UL L št. 327 z dne 5. 12. 2008, str. 7).
(3) S to uredbo se ureja izvajanje naslednjih odločb:
1. odločbe Komisije 2008/763/ES z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi skupne metodologije za izračun letne prodaje prenosnih baterij in akumulatorjev končnim uporabnikom v skladu z Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 262 z dne 1. 10. 2008, str. 39; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2008/763/ES);
2. odločbe Komisije 2009/603/ES z dne 5. avgusta 2009 o določitvi zahtev po registraciji proizvajalcev baterij in akumulatorjev v skladu z Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 206 z dne 8. 8. 2009, str. 13; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2009/603/ES) in
3. odločbe Komisije 2009/851/ES z dne 25. novembra 2009 o uvedbi vprašalnika za poročila držav članic o izvajanju Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (UL L št. 312 z dne 27. 11. 2009, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2009/851/ES).
(4) Za vprašanja v zvezi z zbiranjem, obdelavo, recikliranjem in odstranjevanjem odpadnih baterij in akumulatorjev in v zvezi s splošnimi pogoji ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za vse vrste baterij in akumulatorjev, ne glede na njihovo obliko, velikost, težo, snovno sestavo ali uporabo, pri tem pa ta uredba ne posega v izvajanje predpisa, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, in predpisa, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(2) Ta uredba se glede financiranja zbiranja, obdelave in recikliranja odpadnih baterij in akumulatorjev, zbranih v skladu s to uredbo, uporablja za vse odpadne baterije in akumulatorje, ne glede na datum njihovega dajanja na trg.
(3) Ta uredba se ne uporablja za baterije in akumulatorje v:
1. opremi, ki je povezana z zaščito bistvenih varnostnih interesov države, orožju, strelivu in vojaškem materialu, razen za proizvode, ki niso predvideni za izrecno vojaške namene;
2. opremi, namenjeni za uporabo v vesolju.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. baterija ali akumulator je kakršenkoli vir električne energije, ki nastane z neposredno pretvorbo kemične energije in je sestavljen iz ene ali več primarnih celic (ni možna ponovna polnitev) ali ene ali več sekundarnih celic (možna ponovna polnitev);
2. baterijski sklop je kakršenkoli niz baterij ali akumulatorjev, ki so medsebojno povezani oziroma zapečateni v zunanji ovoj, tako da tvorijo sklenjeno enoto, ki je končni uporabnik ne more razdeliti ali odpreti;
3. prenosna baterija ali akumulator je baterija, gumbasta celica, baterijski sklop ali akumulator, ki:
– je zapečaten,
– je ročno prenosljiv in
– ni niti industrijska baterija ali akumulator niti avtomobilska baterija ali akumulator;
4. gumbasta celica je majhna, okrogla prenosna baterija ali akumulator, katere premer je večji od njene višine in ki se uporablja za posebne namene, kakor je napajanje slušnih aparatov, ročnih ur, drobne prenosne opreme in varnostno napajanje;
5. avtomobilska baterija ali akumulator je baterija ali akumulator, ki se uporablja za avtomobilski zaganjalnik, osvetlitev ali napajanje za vžig;
6. industrijska baterija ali akumulator je baterija ali akumulator, ki je namenjen izključno za industrijsko ali profesionalno uporabo ali se uporablja v vseh vrstah električnih vozil;
7. odpadna baterija ali akumulator je baterija ali akumulator, ki se uvršča med odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
8. recikliranje je postopek predelave odpadkov, pri katerem se odpadni materiali v proizvodnem procesu predelajo za njihov prvotni ali kakšen drug namen, razen za pridobivanje energije, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
9. odstranjevanje je katerikoli postopek odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnaje z odpadki;
10. obdelava je katerakoli dejavnost, opravljena na odpadnih baterijah in akumulatorjih po oddaji v objekt za sortiranje ali v objekt za pripravo sortiranih baterij in akumulatorjev za recikliranje ali odstranjevanje;
11. naprava je električna ali elektronska oprema v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, v celoti ali delno napajana iz baterij ali akumulatorjev ali pa jo je možno tako napajati;
12. proizvajalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s prodajo preko svetovnega spleta v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, na ozemlju Republike Slovenije zaradi izvajanja svoje dejavnosti daje prvič v promet baterije ali akumulatorje, vključno s tistimi, ki so vgrajeni v naprave ali vozila. Za proizvajalca se šteje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki na ozemlju Republike Slovenije daje prvič v promet baterije ali akumulatorje, pridobljene v drugih državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), uvožene iz tretjih držav ali proizvedene na ozemlju Republike Slovenije, vključno s tistimi baterijami in akumulatorji, ki so vgrajeni v naprave ali vozila;
13. izvorni proizvajalec je oseba, ki proizvaja in prodaja baterije ali akumulatorje pod svojo znamko. Za izvornega proizvajalca se šteje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki na ozemlju Republike Slovenije daje prvič v promet baterije ali akumulatorje, vgrajene v naprave ali vozila pod svojo znamko;
14. distributer je oseba, ki končnemu uporabniku v okviru izvajanja svoje dejavnosti dobavlja baterije in akumulatorje;
15. dajanje v promet je dobava ali dajanje baterij in akumulatorjev iz 2. člena te uredbe na voljo bodisi proti plačilu ali brezplačno tretji osebi znotraj območja Skupnosti in vključuje uvoz v carinsko območje Skupnosti;
16. brezžično električno orodje je ročno orodje, ki se napaja iz baterije ali akumulatorja in je namenjeno za vzdrževanje, gradbena dela ali vrtna opravila;
17. stopnja zbiranja za posamezno koledarsko leto je odstotek, dobljen kot količnik med maso odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, zbranih v tem koledarskem letu v skladu s to uredbo in v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, in povprečno letno maso prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so jih proizvajalci prodali neposredno končnim uporabnikom ali tretjim osebam, da bi jih te prodale končnim uporabnikom na ozemlju Republike Slovenije v tistem koledarskem letu in v dveh poprejšnjih koledarskih letih (v nadaljnjem besedilu: stopnja zbiranja);
18. končni uporabnik je fizična ali pravna oseba, pri kateri zaradi uporabe baterij ali akumulatorjev nastajajo odpadne baterije ali akumulatorji;
19. končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sam uporabi baterije in akumulatorje, katere sam pridobi v drugi državi članici EU ali uvozi iz tretje države ali proizvede, vključno z vgrajenimi v naprave ali vozila;
20. zbiralec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v skladu s to uredbo in v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, zbira odpadne baterije in akumulatorje;
21. najboljše razpoložljive tehnike so najboljše razpoložljive tehnike v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
22. izvajalec občinske javne službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je izvajalec občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
23. zbirni center odpadnih baterij in akumulatorjev (v nadaljnjem besedilu: zbirni center) je objekt ali prostor v objektu, ki ga upravlja zbiralec odpadnih baterij in akumulatorjev ter je urejen za zbiranje, razvrščanje in predhodno skladiščenje odpadnih baterij in akumulatorjev pred njihovo oddajo v obdelavo in recikliranje;
24. zbiralnica odpadnih baterij in akumulatorjev je zabojnik za prepuščanje odpadnih baterij in akumulatorjev, ki je nameščen na kraju, dostopnem končnim uporabnikom baterij in akumulatorjev, in ga upravlja zbiralec odpadnih baterij in akumulatorjev;
25. nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, s katerim se proizvajalci, ki pristopajo k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, dogovorijo o njihovem zastopanju pri izvajanju posameznih opravil pri ravnanju z odpadnimi baterijami in akumulatorji v skladu s skupnim načrtom ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji in o drugih zadevah v zvezi z njegovim izvajanjem;
26. pošiljka odpadnih baterij in akumulatorjev je celotna količina odpadnih baterij in akumulatorjev, ki jih pri istem distributerju ali istem izvajalcu javne službe prevzame zbiralec v največ 30 dneh. Pošiljka odpadnih baterij in akumulatorjev je tudi celotna količina odpadnih baterij in akumulatorjev, ki jih zbiralec prevzame pri končnem uporabniku ali ki jih zbiralec odda istemu predelovalcu ali odstranjevalcu odpadnih baterij in akumulatorjev v enem dnevu;
27. gospodarski subjekti so vsi proizvajalci, distributerji, zbiralci, izvajalci recikliranja in drugi izvajalci obdelave odpadnih baterij in akumulatorjev;
28. vrsta baterij in akumulatorjev so prenosne baterije in akumulatorji, industrijske baterije in akumulatorji ali avtomobilske baterije in akumulatorji.

(1) V izračun stopnje zbiranja je, ne glede na določbe predpisa, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, potrebno vključiti tudi količine zbranih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ter količine prodanih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so vgrajeni v naprave.
(2) Stopnja zbiranja ne sme biti manjša od:
– 25% do 26. septembra 2012;
– 45% do 26. septembra 2016.
(3) Stopnjo zbiranja je treba vrednotiti na podlagi izračuna iz preglednice »Spremljanje skladnosti s cilji zbiranja« iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, pri čemer se letna prodaja prenosnih baterij in akumulatorjev končnim uporabnikom v posameznem letu izračuna v skladu z Odločbo 2008/763/ES.
(4) Ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), o stopnji zbiranja iz prejšnjega odstavka poroča Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, za katero poročilo velja, pri tem pa je treba navesti tudi način pridobivanja podatkov, potrebnih za izračun stopnje zbiranja.

(1) Ne glede na določbe predpisa, ki ureja vsebnost nevarnih snovi v materialih in sestavnih delih motornih vozil, je prepovedano dajati v promet:
– baterije ali akumulatorje, ne glede na to, ali so vgrajene v naprave ali ne, ki vsebujejo več kakor 0,0005% živega srebra glede na celotno maso, in
– prenosne baterije ali akumulatorje, vključno z vgrajenimi v naprave, ki vsebujejo več kakor 0,002% kadmija glede na celotno maso.
(2) Prepoved iz prve alinee prejšnjega odstavka se ne uporablja za gumbaste celice, ki vsebujejo največ 2% živega srebra glede na celotno maso.
(3) Prepoved iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ne uporablja za prenosne baterije in akumulatorje, namenjene za:
1. varnostne in alarmne sisteme, vključno z zasilno razsvetljavo;
2. medicinsko opremo ali
3. brezžično električno orodje.
(4) Proizvajalec na zahtevo pristojnega inšpektorja omogoči vpogled v dokumentacijo o izpolnjevanju zahtev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena za baterije in akumulatorje, ki jih daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije.
(5) Če se baterije in akumulatorji uvažajo iz tretje države ali pridobivajo v drugi državi članici EU, proizvajalec, ki daje baterije ali akumulatorje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, pridobi dokumentacijo iz prejšnjega odstavka od izvornega proizvajalca baterij ali akumulatorjev iz države uvoza ali pridobitve in jo posreduje pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.
(6) Baterije in akumulatorje, ki niso skladni z zahtevami te uredbe, je prepovedano dajati v promet. Tiste baterije in akumulatorji, ki niso skladni z zahtevami te uredbe in so dani v promet po 26. septembru 2008, se umakne iz prometa.

(1) Pri proizvodnji baterij in akumulatorjev je treba zagotavljati okolju prijaznejše delovanje v njihovi celotni življenjski dobi, vključno s sodelovanjem v sistemu EU za okoljevarstveno vodenje organizacij (EMAS). Pri razvoju in trženju baterij in akumulatorjev je treba z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, ki prispevajo k zmanjševanju nevarnih snovi v njih ali k nadomeščanju teh snovi z manj škodljivimi za okolje, zagotoviti predvsem nadomestilo za živo srebro, kadmij in svinec.
(2) Pri obdelavi in recikliranju odpadnih baterij in akumulatorjev je treba slediti razvoju novih tehnologij ter raziskavam na področju okolju prijaznih in stroškovno učinkovitih metod recikliranja.

(1) Izvorni proizvajalec, ki na ozemlju Republike Slovenije daje prvič v promet baterije ali akumulatorje, vgrajene v naprave pod svojo znamko, pri načrtovanju in proizvodnji teh naprav zagotovi, da se lahko odpadne baterije in akumulatorje vzame iz naprave in jih nadomesti z drugimi.
(2) Izvorni proizvajalec iz prejšnjega odstavka zagotovi, da so k tej napravi priložena navodila, ki prikazujejo način varnega jemanja baterij ali akumulatorjev iz naprave, in kjer je to primerno, obvešča končnega uporabnika o vrsti vgrajenih baterij in akumulatorjev.
(3) Proizvajalec, ki daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije baterije ali akumulatorje, vgrajene v naprave, zagotovi, da so izpolnjene zahteve iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljata, kadar je treba zaradi varnostnih razlogov, zaradi delovanja ali iz razlogov medicinske ali podatkovne celovitosti stalno dovajati energijo, ki zahteva neprekinjeno povezavo med napravo in baterijo ali akumulatorjem.

(1) Končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek.
(2) Končni uporabnik odpadne prenosne baterije in akumulatorje v skladu z 9., 10. in 17. členom te uredbe ter predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki:
– prepušča distributerju prenosnih baterij in akumulatorjev,
– prepušča izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premičnih zbiralnicah ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, ali
– oddaja zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(3) Končni uporabnik odpadne prenosne baterije ali akumulatorje, preden jih prepusti distributerju ali izvajalcu javne službe ali odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, hrani ločeno od drugih odpadkov.

(1) Če so v mešanih komunalnih odpadkih odpadne prenosne baterije ali akumulatorji, izvajalec javne službe prevzame takšne mešane komunalne odpadke od povzročitelja odpadkov kot nevarne komunalne odpadke.
(2) Izvajalec javne službe omogoči končnim uporabnikom za odpadne prenosne baterije in akumulatorje brezplačno prepuščanje v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premični zbiralnici ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izvajalcu javne službe ni treba brezplačno prevzemati odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki nastajajo pri pravnih osebah ali samostojnih podjetnikih posameznikih zaradi izvajanja gospodarske dejavnosti:
– proizvodnje, popravljanja in vzdrževanja naprav, v katere so vgrajene prenosne baterije ali akumulatorji, ali
– predelave odpadnih naprav, v katere so vgrajene prenosne baterije ali akumulatorji, vključno s predelavo odpadnih naprav v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(4) Izvajalec javne službe vse zbrane odpadne prenosne baterije in akumulatorje odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev brez zahteve za plačilo zaradi morebitne vrednosti materialov v njih.

(1) Distributer na prodajnem mestu brezplačno prevzema odpadne prenosne baterije in akumulatorje od kateregakoli končnega uporabnika, ki mu jih želi prepustiti, tudi če končni uporabnik prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje drugega proizvajalca, kakor je proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih distributer prodaja na svojem prodajnem mestu, ali če končni uporabnik nima namena kupiti prenosnih baterij ali akumulatorjev.
(2) Distributer na prodajnem mestu uredi posebne zabojnike za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Zabojniki morajo biti ustrezne kakovosti in oblike in vidno označeni, da so namenjeni za prepuščanje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(3) Distributer na vidnem mestu namesti obvestilo končnim uporabnikom o možnosti brezplačnega prepuščanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev na prodajnem mestu.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena distributerju ni treba brezplačno prevzemati odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki nastajajo pri pravnih osebah ali samostojnih podjetnikih posameznikih, pri katerih nastajajo odpadne baterije in akumulatorji zaradi izvajanja gospodarske dejavnosti iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(5) Distributer prevzete odpadne prenosne baterije in akumulatorje odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev brez zahteve za plačilo zaradi morebitne vrednosti materialov v njih.
(6) Izpolnjevanje obveznosti distributerja do oddaje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev in zbiralca odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev do prevzema teh odpadkov se ugotavlja na podlagi pregleda podatkov iz evidenčnih listov, ki morajo biti priloženi k vsaki pošiljki odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ko jo distributer odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(7) Evidenčne liste o pošiljkah odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev distributer in zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev predložita ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.

(1) Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev, ki daje prenosne baterije in akumulatorje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, na svoje stroške zagotovi zbiranje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe ter obdelavo in recikliranje tako zbranih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(2) Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev pripravi načrt ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ali pristopi k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, s čimer dokazuje izpolnjevanje obveznosti iz prejšnjega odstavka. Posamezen proizvajalec lahko izpolnjuje svoje obveznosti le na podlagi enega načrta ali enega skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.
(3) Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev lahko zbiranje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev zagotavlja sam kot zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ali s pogodbo prenese svoje obveznosti zbiranja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev na zbiralca odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(4) Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev, ki samostojno zagotavlja izpolnjevanje obveznosti iz prvega odstavka tega člena, zagotovi, da mu zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev redno pošilja podatke o zbranih odpadnih prenosnih baterijah in akumulatorjih ter oddanih v obdelavo in recikliranje. Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev, ki pristopi k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji iz 13. člena te uredbe, zagotovi, da zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev redno pošilja podatke o zbranih odpadnih prenosnih baterijah in akumulatorjih ter oddanih v obdelavo in recikliranje nosilcu skupnega načrta.
(5) Obveznost proizvajalca prenosnih baterij in akumulatorjev iz prvega odstavka tega člena ne velja za prenosne baterije in akumulatorje, ki jih proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije in so vgrajene v naprave, če zagotavlja zbiranje odpadnih naprav v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, ter za prenosne baterije in akumulatorje, ki se izvozijo v tretje države ali iznesejo v druge države članice EU, vključno s tistimi, vgrajenimi v naprave, ki se izvozijo ali iznesejo iz Republike Slovenije.

(1) Ministrstvo z odločbo potrdi skladnost načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji z zahtevami te uredbe in ga vpiše v evidenco teh načrtov iz 14. člena te uredbe, če:
– je proizvajalec vpisan v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme,
– je predloženi predlog načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji izdelan v skladu s to uredbo in je z njim zagotovljeno ravnanje z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v skladu z zahtevami iz te uredbe, in
– zbiralci odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so navedeni v načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev iz 16. člena te uredbe.
(2) Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev k vlogi za potrditev načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji priloži predlog tega načrta, ki vsebuje podatke o:
– firmi in sedežu ali osebnem imenu in naslovu proizvajalca prenosnih baterij in akumulatorjev,
– predvidenem načinu in obsegu prevzemanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe,
– imenu in sedežu oseb, ki nameravajo kot zbiralci prevzemati odpadne prenosne baterije in akumulatorje iz prejšnje alinee,
– vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme za predhodno skladiščenje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev pri izvajalcih javne službe v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov,
– vrsti in zmogljivosti zbiralnic odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih nameravajo upravljati oziroma uporabljati osebe iz druge alinee tega odstavka,
– vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme oseb iz druge alinee tega odstavka za prevzemanje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ter za njihovo oddajo in skladiščenje v zbirnih centrih ter oddajo v obdelavo in recikliranje,
– predvideni letni količini prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, izraženi v kilogramih in ocenjeni iz podatkov o letni količini prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih je dal proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev v promet v preteklem letu,
– predvidenih izvajalcih obdelave in recikliranja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, in
– predvidenih informacijskih kampanjah za obveščanje javnosti, zlasti končnih uporabnikov.
(3) Priloga k predlogu načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji so tudi izjave v načrtu navedenih zbiralcev odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, da bodo v skladu s tem načrtom zbirali odpadne prenosne baterije in akumulatorje in zagotavljali njihovo oddajo v obdelavo in recikliranje.

(1) Če več proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev zaradi izpolnjevanja obveznosti, določenih v tej uredbi, pripravi skupni načrt ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, podpišejo dogovor o pristopu k skupnemu načrtu.
(2) Proizvajalci prenosnih baterij in akumulatorjev, ki pristopijo k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, pooblastijo pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika kot nosilca izvajanja skupnega načrta za usklajevanje in vodenje vseh skupnih opravil, ki jih je treba izvesti v skladu s tem načrtom.
(3) Ministrstvo z odločbo potrdi skladnost skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji z zahtevami te uredbe in ga vpiše v evidenco teh načrtov iz 14. člena te uredbe, če:
− so vsi proizvajalci, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta vpisani v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme,
− so vsi proizvajalci, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta podpisali dogovor iz prvega odstavka tega člena,
– je predlog skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji in je z njim zagotovljeno ravnanje z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo, in
– zbiralci odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so navedeni v skupnem načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev iz 16. člena te uredbe.
(4) Nosilec izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v imenu proizvajalcev iz prvega odstavka tega člena k vlogi za potrditev skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji priloži predlog skupnega načrta, ki poleg podatkov iz druge do devete alinee drugega odstavka prejšnjega člena vsebuje tudi podatke o firmi in njenem sedežu ali osebnem imenu in naslovu nosilca izvajanja tega načrta.
(5) Priloge k predlogu skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji so tudi:
– izjave v skupnem načrtu navedenih zbiralcev odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, da bodo v skladu s skupnim načrtom zbirali odpadne prenosne baterije in akumulatorje in zagotavljali njihovo oddajo v obdelavo in recikliranje,
– seznam vseh proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev, ki pristopajo k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, in
– dogovor o pristopu k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, iz katerega so razvidna pooblastila nosilcu izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.

(1) Ministrstvo v evidenci načrtov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji vodi načrte iz 12. člena te uredbe in skupne načrte iz prejšnjega člena.
(2) V evidenci načrtov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji se vodijo podatki o zaporedni številki načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ter podatki o firmi in sedežu ali osebnem imenu in naslovu proizvajalca, zbiralca, predelovalca in nosilca izvajanja skupnega načrta.
(3) Nosilec načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji pisno prijavi ministrstvu vsako večjo spremembo načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ali spremembo firme, sedeža, imena ali naslova proizvajalca, kar izkazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(4) Za večjo spremembo iz prejšnjega odstavka se šteje vsaka sprememba, ki vpliva na izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev po tej uredbi, zlasti pa sprememba glede vključenih zbiralcev ali predelovalcev. V primeru skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji se odstop obstoječega ali pristop novega proizvajalca k izvajanju skupnega načrta šteje za večjo spremembo.
(5) Nosilec načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji lahko začne izvajati spremenjeni načrt ali skupni načrt takoj po pisni prijavi iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Če ministrstvo ugotovi, da je prijavljena sprememba načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji in je z njo zagotovljeno ravnanje z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo, spremembo z odločbo vpiše v evidenco načrtov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji iz prvega odstavka tega člena.
(7) Če ministrstvo v šestih mesecih od prejema prijave iz tretjega odstavka tega člena ugotovi, da sprememba načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ni v skladu s to uredbo in z njo ni zagotovljeno ravnanje z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v skladu z zahtevami iz te uredbe, nosilca načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji o tem pisno obvesti in ga pozove, da v določenem roku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti ter da o tem pisno obvesti ministrstvo.
(8) Če nosilec načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v določenem roku ministrstvu ne posreduje obvestila iz prejšnjega odstavka, se šteje, da pomanjkljivosti ni odpravil.
(9) Nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji vodi evidenco proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, in na zahtevo ministrstva ali pristojnega inšpektorja omogoči vpogled v to evidenco.

(1) Ministrstvo izbriše načrt oziroma skupni načrt ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji iz evidence iz prejšnjega člena in o tem nosilcu načrta izda odločbo, če:
– nosilec ne zagotavlja izpolnjevanja zahtev v zvezi z ravnanjem z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v skladu z načrtom oziroma skupnim načrtom ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji,
– nosilec v roku iz sedmega odstavka prejšnjega člena ne odpravi zahtevanih pomanjkljivosti načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji,
– nosilec ne zagotovi poročila o ravnanju s prevzetimi odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo ali
– to predlaga proizvajalec iz 12. člena te uredbe, proizvajalec iz 13. člena te uredbe ali nosilec skupnega načrta.
(2) V primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka se izbris iz evidence iz prejšnjega člena lahko opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpektorja, v primeru iz druge in tretje alinee pa po uradni dolžnosti.

(1) Zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev lahko začne zbiranje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ko pridobi odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) V evidenci iz prejšnjega odstavka se poleg podatkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, vodi tudi podatek o vrsti odpadnih baterij ali akumulatorjev v skladu s to uredbo.
(3) K vlogi za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov mora biti poleg načrta zbiranja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, izdelanega v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, priložena tudi navedba številke načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji iz evidence iz 14. člena te uredbe, ki ga zadeva načrt zbiranja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.

(1) Zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev zbira odpadne prenosne baterije in akumulatorje in zagotavlja oddajo tistih, ki se jih da identificirati, v obdelavo in recikliranje v obsegu in na način, ki je zanj določen v načrtu oziroma skupnem načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.
(2) Zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev prevzema odpadne prenosne baterije in akumulatorje od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe brez zahteve po plačilu zaradi morebitnih stroškov, ki nastanejo pri zbiranju ter oddaji v obdelavo in recikliranje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ni treba zagotavljati brezplačnega prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki nastajajo pri predelavi odpadnih naprav v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(4) Če zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev vzpostavi zbiralnico odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, mu za njeno obratovanje ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

Zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev za zbiranje, razvrščanje in predhodno skladiščenje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev uredi enega ali več zbirnih centrov, tako da upošteva:
1. gostoto poseljenosti in obseg nastajanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev,
2. porazdelitev prodajnih mest distributerjev ter količine nastajanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev na posameznem območju in
3. prostorsko razmestitev oziroma oddaljenost od objektov, v katerih zbrane odpadne prenosne baterije in akumulatorje obdelujejo ali reciklirajo.

(1) Ob prevzemu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev od izvajalca javne službe zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev in izvajalec javne službe pri določanju medsebojnega priznavanja stroškov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji upoštevata naslednja merila za ugotavljanje stroškov:
1. stroški izvajalca javne službe so stroški postavitve in vzdrževanja posebnega zabojnika za predhodno skladiščenje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v zbirnem centru ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov,
2. stroški zbiralca odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev so:
– stroški skladiščenja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov za čas skladiščenja, ki presega 30 dni,
– stroški prevzemanja odpadkov iz prejšnje alinee, in to za nakladanje in tehtanje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev in za podobna opravila,
– vsi drugi stroški, za katere se zaradi prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev dogovorita izvajalec javne službe in zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(2) Način določanja višine stroškov iz prejšnjega odstavka, ki jih plača zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev izvajalcu javne službe, določi minister, pristojen za varstvo okolja.
(3) Če prevzema odpadne prenosne baterije in akumulatorje od posameznega izvajalca javne službe več zbiralcev odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, objavi deleže prevzemanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev za posameznega zbiralca odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev in druge informacije v zvezi s prevzemanjem odpadnih prenosnih baterij ministrstvo na svojih spletnih straneh, pri tem pa upošteva količine prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih dajejo v promet proizvajalci, za katere izvaja prevzemanje odpadnih baterij in akumulatorjev posamezni zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.

(1) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev, ki daje industrijske baterije in akumulatorje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, na svoje stroške zagotovi zbiranje odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov ter obdelavo in recikliranje zbranih odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev.
(2) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev pripravi načrt ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji ali pristopi k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, s čimer dokazuje izpolnjevanje obveznosti iz prejšnjega odstavka. Posamezen proizvajalec lahko izpolnjuje svoje obveznosti le na podlagi enega načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji.
(3) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev lahko zbiranje odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev zagotavlja sam kot zbiralec odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev ali s pogodbo prenese svoje obveznosti zbiranja odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev na zbiralca odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev.
(4) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev, ki samostojno zagotavlja izpolnjevanje obveznosti iz prvega odstavka tega člena, zagotovi, da mu zbiralec odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev redno pošilja podatke o zbranih odpadnih industrijskih baterijah in akumulatorjih ter oddanih v obdelavo in recikliranje. Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev, ki pristopi k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji iz 22. člena te uredbe, zagotovi, da zbiralec odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev redno pošilja podatke o zbranih odpadnih industrijskih baterijah in akumulatorjih ter oddanih v obdelavo in recikliranje nosilcu skupnega načrta.
(5) Obveznost proizvajalca industrijskih baterij in akumulatorjev iz prvega odstavka tega člena ne velja za industrijske baterije in akumulatorje, ki jih proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije in so vgrajene v naprave, če zagotavlja zbiranje odpadnih naprav v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, in za industrijske baterije in akumulatorje, ki se izvozijo v tretje države ali iznesejo v druge države članice EU, vključno z vgrajenimi v naprave, ki se izvozijo ali iznesejo iz Republike Slovenije.

(1) Ministrstvo z odločbo potrdi skladnost načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji z zahtevami te uredbe in ga vpiše v evidenco teh načrtov iz 23. člena te uredbe, če:
– je predloženi predlog načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji izdelan v skladu s to uredbo in je z njim zagotovljeno ravnanje z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji v skladu z zahtevami iz te uredbe, in
– zbiralci odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev, ki so navedeni v načrtu ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev iz 16. člena te uredbe.
(2) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev k vlogi za potrditev načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji priloži predlog tega načrta, ki vsebuje podatke o:
– firmi in sedežu ali osebnem imenu in naslovu proizvajalca industrijskih baterij in akumulatorjev,
– predvidenem načinu in obsegu prevzemanja odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov,
– imenu in sedežu oseb, ki nameravajo kot zbiralci prevzemati odpadne industrijske baterije in akumulatorje iz prejšnje alinee,
– vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme oseb iz prejšnje alinee za prevzemanje odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev ter za njihovo oddajo in skladiščenje v zbirnih centrih ter oddajo v obdelavo in recikliranje,
– predvideni letni količini prevzetih odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev, izraženi v kilogramih in ocenjeni iz podatkov o letni količini industrijskih baterij in akumulatorjev, ki jih je dal proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev v promet v preteklem letu,
– predvidenih izvajalcih obdelave in recikliranja odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev, in
– predvidenih informacijskih kampanjah za obveščanje javnosti, zlasti končnih uporabnikov.
(3) Priloga k predlogu načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji so tudi izjave v načrtu navedenih zbiralcev odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev, da bodo v skladu s tem načrtom zbirali odpadne industrijske baterije in akumulatorje in zagotavljali njihovo oddajo v obdelavo in recikliranje.

(1) Več proizvajalcev industrijskih baterij in akumulatorjev lahko zaradi izpolnjevanja obveznosti, določenih v tej uredbi, pripravi skupni načrt ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji in podpiše dogovor o pristopu k temu skupnemu načrtu.
(2) Proizvajalci industrijskih baterij in akumulatorjev, ki pristopajo k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, pooblastijo pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika kot nosilca izvajanja skupnega načrta za usklajevanje in vodenje vseh skupnih opravil, ki jih je treba izvesti v skladu s tem načrtom.
(3) Ministrstvo z odločbo potrdi skladnost skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji z zahtevami te uredbe in ga vpiše v evidenco teh načrtov iz 23. člena te uredbe, če:
– so vsi proizvajalci, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta podpisali dogovor iz prvega odstavka tega člena,
– je predloženi predlog skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji izdelan v skladu s to uredbo in je z njim zagotovljeno ravnanje z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji v skladu z zahtevami iz te uredbe, in
– zbiralci odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev, ki so navedeni v skupnem načrtu ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev iz 16. člena te uredbe.
(4) Nosilec izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji v imenu proizvajalcev iz prvega odstavka tega člena k vlogi za potrditev skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji priloži predlog skupnega načrta, ki poleg podatkov iz druge do sedme alinee drugega odstavka prejšnjega člena vsebuje tudi podatke o firmi in njenem sedežu ali osebnem imenu in naslovu nosilca izvajanja tega načrta.
(5) Priloge k predlogu skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji so tudi:
– izjave v skupnem načrtu navedenih zbiralcev odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev, da bodo v skladu s tem skupnim načrtom zbirali odpadne industrijske baterije in akumulatorje in zagotavljali njihovo oddajo v obdelavo in recikliranje,
– seznam vseh proizvajalcev industrijskih baterij in akumulatorjev, ki pristopajo k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, in
– dogovor o pristopu k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, iz katerega so razvidna pooblastila nosilcu izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji.

(1) Ministrstvo v evidenci načrtov ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji vodi načrte iz 21. člena te uredbe in skupne načrte iz prejšnjega člena.
(2) V evidenci načrtov ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji se vodijo podatki o zaporedni številki načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji ter podatki o firmi in sedežu ali osebnem imenu in naslovu proizvajalca, zbiralca, predelovalca in nosilca izvajanja skupnega načrta.
(3) Nosilec načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji pisno prijavi ministrstvu vsako večjo spremembo načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji ali spremembo firme, sedeža, imena ali naslova proizvajalca, kar izkazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(4) Za večjo spremembo iz prejšnjega odstavka se šteje vsaka sprememba, ki vpliva na izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev po tej uredbi, zlasti pa sprememba glede vključenih zbiralcev ali predelovalcev. V primeru skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji se odstop obstoječega ali pristop novega proizvajalca k izvajanju skupnega načrta šteje za večjo spremembo.
(5) Nosilec načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji lahko začne izvajati spremenjeni načrt oziroma skupni načrt takoj po pisni prijavi iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Če ministrstvo ugotovi, da je prijavljena sprememba načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo in je z njo zagotovljeno ravnanje z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji v skladu z zahtevami iz te uredbe, spremembo z odločbo vpiše v evidenco načrtov ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji iz prvega odstavka tega člena.
(7) Če ministrstvo v šestih mesecih od prejema prijave iz tretjega odstavka tega člena ugotovi, da sprememba načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji ni v skladu s to uredbo in z njo ni zagotovljeno ravnanje z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji v skladu z zahtevami iz te uredbe, nosilca načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji o tem pisno obvesti in ga pozove, da v določenem roku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti ter da o tem pisno obvesti ministrstvo.
(8) Če nosilec načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji v določenem roku ministrstvu ne posreduje obvestila iz prejšnjega odstavka, se šteje, da pomanjkljivosti ni odpravil.
(9) Nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji vodi evidenco proizvajalcev industrijskih baterij in akumulatorjev, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, in na zahtevo ministrstva ali pristojnega inšpektorja omogočiti vpogled v to evidenco.

(1) Ministrstvo izbriše načrt oziroma skupni načrt ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji iz evidence iz prejšnjega člena in o tem nosilcu načrta izda odločbo, če:
– nosilec ne zagotavlja izpolnjevanja zahtev v zvezi z ravnanjem z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji v skladu z načrtom oziroma skupnim načrtom ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji,
– nosilec v roku iz sedmega odstavka prejšnjega člena ne odpravi zahtevanih pomanjkljivosti načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji,
– nosilec ne zagotovi poročila o ravnanju s prevzetimi odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo ali
– to predlaga proizvajalec iz 21. člena te uredbe, proizvajalec iz 22. člena te uredbe ali nosilec izvajanja skupnega načrta.
(2) V primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka se izbris iz evidence iz prejšnjega člena lahko opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpektorja, v primeru iz druge in tretje alinee pa po uradni dolžnosti.

(1) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev zagotovi, da se odpadne industrijske baterije in akumulatorji prevzemajo od končnih uporabnikov brezplačno ne glede na njihovo kemijsko sestavo ali izvor, prevzem pa ne sme biti pogojen z nakupom nove industrijske baterije ali akumulatorja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka proizvajalcu industrijskih baterij in akumulatorjev ni treba zagotavljati brezplačnega prevzema odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev, ki nastajajo pri predelavi odpadnih naprav v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(3) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev ali zbiralec, ki zanj zbira odpadne industrijske baterije in akumulatorje, lahko začne z zbiranjem odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev, ko pridobi odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Za vpis v evidenco iz 16. člena te uredbe ter za obveznosti zbiralca odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev se smiselno uporabljajo določbe 16., 17. in 18. člena te uredbe.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko proizvajalci industrijskih baterij in akumulatorjev in uporabniki industrijskih baterij in akumulatorjev sklenejo pogodbe, ki predvidevajo drugačno ureditev financiranja stroškov zbiranja, obdelave in recikliranja odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev.

(1) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki daje avtomobilske baterije in akumulatorje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, na svoje stroške zagotovi zbiranje odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov ter obdelavo in recikliranje zbranih odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev.
(2) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev pripravi načrt ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji ali pristopi k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, s čimer dokazuje izpolnjevanje obveznosti iz prejšnjega odstavka. Posamezen proizvajalec lahko izpolnjuje svoje obveznosti le na podlagi enega načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji.
(3) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev lahko zbiranje odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev zagotavlja sam kot zbiralec odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev ali s pogodbo prenese svoje obveznosti zbiranja odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev na zbiralca odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev.
(4) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki samostojno zagotavlja izpolnjevanje obveznosti iz prvega odstavka tega člena, zagotovi, da mu zbiralec odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev redno pošilja podatke o zbranih odpadnih avtomobilskih baterijah in akumulatorjih ter oddanih v obdelavo in recikliranje. Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki pristopi k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji iz 28. člena te uredbe, zagotovi, da zbiralec odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev redno pošilja podatke o zbranih odpadnih avtomobilskih baterijah in akumulatorjih ter oddanih v obdelavo in recikliranje nosilcu skupnega načrta.
(5) Obveznost proizvajalca avtomobilskih baterij in akumulatorjev iz prvega odstavka tega člena ne velja za avtomobilske baterije in akumulatorje, ki jih proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije in so vgrajene v motorna vozila v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, ter za avtomobilske baterije in akumulatorje, ki se izvozijo v tretje države ali iznesejo v druge države članice EU, vključno z vgrajenimi v vozila, ki se izvozijo ali iznesejo iz Republike Slovenije.

(1) Ministrstvo z odločbo potrdi skladnost načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji z zahtevami te uredbe in ga vpiše v evidenco teh načrtov iz 29. člena te uredbe, če:
– je predloženi predlog načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji izdelan v skladu s to uredbo in je z njim zagotovljeno ravnanje z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v skladu z zahtevami iz te uredbe in
– zbiralci odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki so navedeni v načrtu ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev iz 16. člena te uredbe.
(2) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev k vlogi za potrditev načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji priloži predlog tega načrta, ki vsebuje podatke o:
– firmi in sedežu ali osebnem imenu in naslovu proizvajalca avtomobilskih baterij in akumulatorjev,
– predvidenem načinu in obsegu prevzemanja odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov,
– imenu in sedežu oseb, ki nameravajo kot zbiralci prevzemati odpadne avtomobilske baterije in akumulatorje iz prejšnje alinee,
– vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme oseb iz prejšnje alinee za prevzemanje odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev ter za njihovo oddajo in skladiščenje v zbirnih centrih ter oddajo v obdelavo in recikliranje,
– predvideni letni količini prevzetih odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev, izraženi v kilogramih in ocenjeni iz podatkov o letni količini avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki jih je dal proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev v promet v preteklem letu,
– predvidenih izvajalcih obdelave in recikliranja odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev in
– predvidenih informacijskih kampanjah za obveščanje javnosti, zlasti končnih uporabnikov.
(3) Priloga k predlogu načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji so tudi izjave v načrtu navedenih zbiralcev odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev, da bodo v skladu s tem načrtom zbirali odpadne avtomobilske baterije in akumulatorje in zagotavljali njihovo oddajo v obdelavo in recikliranje.

(1) Več proizvajalcev avtomobilskih baterij in akumulatorjev lahko zaradi izpolnjevanja obveznosti, določenih v tej uredbi, pripravi skupni načrt ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji in podpiše dogovor o pristopu k temu skupnemu načrtu.
(2) Proizvajalci avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki pristopajo k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, pooblastijo pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika kot nosilca izvajanja skupnega načrta za usklajevanje in vodenje vseh skupnih opravil, ki jih je treba izvesti v skladu s tem načrtom.
(3) Ministrstvo z odločbo potrdi skladnost skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji z zahtevami te uredbe in ga vpiše v evidenco teh načrtov iz 29. člena te uredbe, če:
– so vsi proizvajalci, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta podpisali dogovor iz prvega odstavka tega člena,
– je predloženi predlog skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji in je z njim zagotovljeno ravnanje z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo, in
– zbiralci odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki so navedeni v skupnem načrtu ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev iz 16. člena te uredbe.
(4) Nosilec izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v imenu proizvajalcev iz prvega odstavka tega člena, k vlogi za potrditev skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji priloži predlog skupnega načrta, ki poleg podatkov iz druge do sedme alinee drugega odstavka prejšnjega člena vsebuje tudi podatke o firmi in njenem sedežu ali osebnem imenu in naslovu nosilca izvajanja tega načrta.
(5) Priloge k predlogu skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji so tudi:
– izjave v skupnem načrtu navedenih zbiralcev odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev, da bodo v skladu s tem skupnim načrtom zbirali odpadne industrijske baterije in akumulatorje in zagotavljali njihovo oddajo v obdelavo in recikliranje,
– seznam vseh proizvajalcev avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki pristopajo k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, in
– dogovor o pristopu k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, iz katerega so razvidna pooblastila nosilcu izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji.

(1) Ministrstvo v evidenci načrtov ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji vodi načrte iz 27. člena te uredbe in skupne načrte iz prejšnjega člena.
(2) V evidenci načrtov ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji se vodijo podatki o zaporedni številki načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji ter podatki o firmi in sedežu ali osebnem imenu in naslovu proizvajalca, zbiralca, predelovalca in nosilca izvajanja skupnega načrta.
(3) Nosilec načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji pisno prijavi ministrstvu vsako večjo spremembo načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji ali spremembo firme, sedeža, imena ali naslova proizvajalca, kar izkazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(4) Za večjo spremembo iz prejšnjega odstavka se šteje vsaka sprememba, ki vpliva na izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev po tej uredbi, zlasti pa sprememba glede vključenih zbiralcev ali predelovalcev. V primeru skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji se odstop obstoječega ali pristop novega proizvajalca k izvajanju skupnega načrta šteje za večjo spremembo.
(5) Nosilec načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji lahko začne izvajati spremenjeni načrt oziroma skupni načrt takoj po pisni prijavi iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Če ministrstvo ugotovi, da je prijavljena sprememba načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo in je z njo zagotovljeno ravnanje z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v skladu z zahtevami iz te uredbe, spremembo z odločbo vpiše v evidenco načrtov ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji iz prvega odstavka tega člena.
(7) Če ministrstvo v šestih mesecih od prejema prijave iz tretjega odstavka tega člena ugotovi, da sprememba načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji ni v skladu s to uredbo in z njo ni zagotovljeno ravnanje z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v skladu z zahtevami iz te uredbe, nosilca načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji o tem pisno obvesti in ga pozove, da v določenem roku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti ter da o tem pisno obvesti ministrstvo.
(8) Če nosilec načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v določenem roku ministrstvu ne posreduje obvestila iz prejšnjega odstavka, se šteje, da pomanjkljivosti ni odpravil.
(9) Nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji vodi evidenco proizvajalcev avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, in na zahtevo ministrstva ali pristojnega inšpektorja omogočiti vpogled v to evidenco.

(1) Ministrstvo izbriše načrt oziroma skupni načrt ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji iz evidence iz prejšnjega člena in o tem nosilcu načrta izda odločbo, če:
– nosilec ne zagotavlja izpolnjevanja zahtev v zvezi z ravnanjem z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v skladu z načrtom oziroma skupnim načrtom ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji,
– nosilec v roku iz sedmega odstavka prejšnjega člena ne odpravi zahtevanih pomanjkljivosti načrta oziroma skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji,
– nosilec ne zagotovi poročila o ravnanju s prevzetimi odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo ali
– to predlaga proizvajalec iz 27. člena te uredbe, proizvajalec iz 28. člena te uredbe ali nosilec izvajanja skupnega načrta.
(2) V primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka se izbris iz evidence iz prejšnjega člena lahko opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpektorja, v primeru iz druge in tretje alinee pa po uradni dolžnosti.

(1) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev zagotovi, da se odpadne avtomobilske baterije in akumulatorji prevzemajo od končnih uporabnikov brezplačno ne glede na njihov izvor, prevzem pa ne sme biti pogojen z nakupom nove avtomobilske baterije ali akumulatorja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka proizvajalcu avtomobilskih baterij in akumulatorjev ni treba zagotavljati brezplačnega prevzema odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki nastajajo pri razgradnji izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili.
(3) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev ali zbiralec, ki zanj zbira odpadne avtomobilske baterije in akumulatorje, lahko začne zbiranje odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ko pridobi odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Za vpis v evidenco iz 16. člena te uredbe in za obveznosti zbiralca odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev se smiselno uporabljajo določbe 16., 17. in 18. člena te uredbe.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko proizvajalci avtomobilskih baterij in akumulatorjev ter uporabniki avtomobilskih baterij in akumulatorjev sklenejo pogodbe, ki predvidevajo drugačno ureditev financiranja stroškov zbiranja, obdelave in recikliranja odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev.

(1) Proizvajalec iz drugega odstavka 12., 21. ali 27. člena te uredbe ali nosilec skupnega načrta iz drugega odstavka 13., 22. ali 28. člena te uredbe vsaj enkrat letno obvesti javnost, zlasti končne uporabnike, o namenu in ciljih zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev, o pravilnem ravnanju z njimi, o možnostih njihovega brezplačnega prepuščanja oziroma oddajanja ter o načinih njihove obdelave in recikliranja.
(2) Z informacijskimi kampanjami proizvajalec ali nosilec skupnega načrta iz prejšnjega odstavka zagotovi, da so končni uporabniki v celoti obveščeni o:
1. možnih učinkih snovi, uporabljenih v baterijah in akumulatorjih, na okolje in zdravje ljudi;
2. tem, da odpadne baterije in akumulatorji ne sodijo med mešane komunalne odpadke in da naj sodelujejo pri njihovem ločenem zbiranju, saj to olajša obdelavo in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev;
3. razpoložljivih sistemih zbiranja in recikliranja odpadnih baterij in akumulatorjev;
4. svojem doprinosu k recikliranju odpadnih baterij in akumulatorjev;
5. pomenu znaka s prečrtanim premičnim zabojnikom za odpadke iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, in kemijskih simbolov Hg, Cd in Pb.
(3) Proizvajalci baterij in akumulatorjev zagotovijo financiranje vseh stroškov, ki nastanejo zaradi informacijskih kampanj iz prejšnjega odstavka.
(4) Ne glede na prvi odstavek, informacijske kampanje iz drugega odstavka tega člena potekajo vsaj štirikrat letno, dokler niso doseženi okoljski cilji iz te uredbe.

(1) Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev zagotovijo, da so vse baterije, akumulatorji in baterijski sklopi označeni z znakom iz Priloge 2 te uredbe.
(2) Proizvajalci prenosnih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev zagotovijo, da je na prenosnih in avtomobilskih baterijah in akumulatorjih navedena zmogljivost električnega vira v vidni, čitljivi in neizbrisni obliki.
(3) Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev zagotovijo, da so baterije, akumulatorji in gumbaste celice, če vsebujejo več kakor 0,0005% živega srebra, več kakor 0,002% kadmija ali več kakor 0,004% svinca, označene s kemijskim simbolom za ustrezno kovino, in sicer Hg, Cd ali Pb. Simbol, ki označuje vsebnost težke kovine, mora biti natisnjen pod znakom iz Priloge 2 te uredbe, na površini, ki je enaka vsaj eni četrtini površine tega znaka.
(4) Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev zagotovijo, da znak iz Priloge 2 te uredbe pokriva najmanj 3% površine največje ploskve baterije, akumulatorja ali baterijskega sklopa in ne presega velikosti 5 × 5 cm. Pri valjastih celicah proizvajalci zagotovijo, da pokriva znak iz Priloge 2 te uredbe najmanj 1,5% površine telesa baterije ali akumulatorja, ne sme pa presegati velikosti 5 × 5 cm.
(5) Če je zaradi velikosti baterije, akumulatorja ali baterijskega sklopa površina znaka manjša od 0,5 × 0,5 cm, proizvajalci namesto označevanja baterij, akumulatorjev ali baterijskih sklopov zagotovijo označevanje z znakom s površino najmanj 1 × 1 cm, ki je natisnjen na embalaži.
(6) Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev zagotovijo, da so baterije, akumulatorji, gumbaste celice in baterijski sklopi označeni s čitljivo oznako, natisnjeno na vidnem mestu tako, da je ni mogoče izbrisati.
(7) Proizvajalci prenosnih baterij in akumulatorjev ne smejo ob prodaji prenosnih baterij in akumulatorjev končnemu uporabniku prikazovati stroškov zbiranja, obdelave in recikliranja ločeno od prodajne cene prenosnih baterij in akumulatorjev.

(1) Končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja baterije in akumulatorje, ki jih je sam pridobil ali uvozil, potem ko postanejo odpadne baterije in akumulatorji:
– v skladu s to uredbo prepušča distributerju, izvajalcu javne službe ali neposredno zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, če so to odpadne prenosne baterije in akumulatorji,
– samostojno zagotovi izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, če so to odpadne industrijske ali avtomobilske baterije ali akumulatorji, ali
– pristopi k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi ali avtomobilskimi baterijami in akumulatorji.
(2) Za končnega uporabnika brez predhodnega dobavitelja, ki samostojno zagotavlja ravnanje z odpadnimi industrijskimi ali avtomobilskimi baterijami ali akumulatorji v skladu z drugo ali tretjo alineo prejšnjega odstavka, se smiselno uporabljajo določbe 20., 21., 22. in 25. člena ali 26., 27., 28. in 31. člena te uredbe, ki veljajo za proizvajalca industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev.

(1) Zbiralec odpadnih prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev odpadne baterije in akumulatorje odda v obdelavo in recikliranje le osebam, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(2) Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev zagotovijo, da se:
1. omogoči obdelava in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in
2. odpadne baterije in akumulatorje, prevzete v skladu s to uredbo, ki se jih da identificirati, vključno s prevzetimi od izvajalcev obdelave odpadnih naprav v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, in s prevzetimi od izvajalcev razgradnje izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, obdelajo in reciklirajo na način, ki je v skladu s predpisi na področju zdravja ljudi, varnosti in ravnanja z odpadki.
(3) Pri obdelavi odpadnih baterij in akumulatorjev izvajalec obdelave zagotovi, da se:
1. iz odpadnih baterij in akumulatorjev odstranijo vse tekočine in kisline;
2. v objektih za obdelavo odpadne baterije in akumulatorji obdelujejo in skladiščijo, vključno z začasnim skladiščenjem, na površini z neprepustnimi tlemi in primernim prekritjem zaradi varstva pred vremenskimi vplivi, ali v posebnih zabojnikih.
(4) Pri zbiranju odpadnih naprav v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, je treba zagotoviti, da se med obdelavo zbranih odpadnih naprav, v katere so vgrajene baterije in akumulatorji, le-te vzamejo iz naprav.
(5) Okoljevarstveno dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se lahko izda le osebi, ki glede učinkovitosti recikliranja najpozneje do 26. septembra 2011 zagotovi izpolnitev naslednjih okoljskih ciljev:
1. stopnja recikliranja 65% glede na povprečno maso svinčevih baterij in akumulatorjev s kislino, vključno z recikliranjem svinca v baterijah in akumulatorjih v največjem možnem obsegu, ki je tehnično izvedljivo brez čezmernih stroškov;
2. stopnja recikliranja 75% glede na povprečno maso nikelj-kadmijevih baterij in akumulatorjev, vključno z recikliranjem kadmija v baterijah in akumulatorjih v največjem možnem obsegu, ki je tehnično izvedljivo brez čezmernih stroškov, in
3. stopnja recikliranja 50% glede na povprečno maso drugih odpadnih baterij in akumulatorjev.
(6) Ministrstvo poroča Komisiji o doseženih stopnjah recikliranja in o tem, ali so bili doseženi okoljski cilji glede učinkovitosti recikliranja iz prejšnjega odstavka, za vsako koledarsko leto najpozneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, za katero veljajo.

Odstranjevanje odpadnih industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev z odlaganjem na odlagališčih ali s sežiganjem je prepovedano, pri tem pa se lahko ostanki baterij in akumulatorjev, ki so obdelani in reciklirani v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, odstranijo z odlaganjem na odlagališčih ali s sežiganjem.

(1) Obdelava in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev se lahko izvedeta v drugi državi članici EU ali tretji državi pod pogojem, da je pošiljanje odpadnih baterij in akumulatorjev izvedeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L št. 190 z dne 12. 7. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1379/2007 z dne 26. novembra 2007 o spremembi prilog IA, IB, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov za namene upoštevanja tehničnega napredka in sprememb, dogovorjenih na podlagi Baselske konvencije (UL L št. 309 z dne 27. 11. 2007, str. 7; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1013/2006/ES).
(2) Za predelavo odpadnih baterij in akumulatorjev, izvoženih v tretje države v skladu z Uredbo 1013/2006/ES, velja, da izpolnjuje obveznost in učinkovitost recikliranja iz petega odstavka 35. člena te uredbe, če obstajajo dokazi, da se je recikliranje izvedlo pod pogoji, ki so enakovredni zahtevam iz te uredbe.

(1) Zbiralec odpadnih baterij in akumulatorjev v evidenci o zbiranju odpadnih baterij in akumulatorjev poleg podatkov, za to evidenco določenih v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki, vodi tudi podatke o:
– proizvajalcih iz drugega odstavka 12., 21. ali 27. člena te uredbe ali nosilcih skupnega načrta iz drugega odstavka 13., 22. ali 28. člena te uredbe, za katere zbira odpadne baterije in akumulatorje ter zagotavlja oddajo tistih, ki se jih da identificirati, v obdelavo in recikliranje,
– celotni masi zbranih odpadnih baterij in akumulatorjev ločeno po zbirnih centrih, ki jih upravlja, in po izvajalcih javne službe, od katerih prevzema odpadne baterije in akumulatorje, če gre za prenosne baterije in akumulatorje,
– celotni masi odpadnih baterij in akumulatorjev, oddanih v obdelavo, recikliranje in odstranjevanje, ločeno po izvajalcih obdelave, recikliranja in odstranjevanja, in
– stroških skladiščenja in prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih je plačal posameznemu izvajalcu javne službe.
(2) Zbiralec odpadnih baterij in akumulatorjev poroča ministrstvu v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(1) Ministrstvo vodi evidenco proizvajalcev baterij in akumulatorjev, v katero so vpisani vsi proizvajalci baterij in akumulatorjev.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke iz 2. člena Odločbe 2009/603/ES.
(3) Ministrstvo na podlagi vloge proizvajalca, ki vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka, proizvajalca z odločbo vpiše v evidenco iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh od prejetja popolne vloge.
(4) Proizvajalec baterij in akumulatorjev spremembe podatkov iz tretjega odstavka tega člena posreduje ministrstvu najkasneje v 30. dneh od nastale spremembe.
(5) Ministrstvo z odločbo vpiše spremembe iz prejšnjega odstavka v evidenco iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh od njihovega prejema.
(6) Proizvajalec baterij in akumulatorjev o opustitvi dejavnosti iz 12. točke 3. člena te uredbe obvesti ministrstvo najkasneje v 30 dneh od te opustitve.
(7) Ministrstvo z odločbo izbriše proizvajalca iz prejšnjega odstavka iz evidence iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh od prejema obvestila.
(8) Podatki iz evidence proizvajalcev baterij in akumulatorjev so dostopni javnosti na spletnih straneh ministrstva.

(1) Proizvajalec prenosnih, industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev najpozneje do 31. marca tekočega leta v elektronski obliki posreduje ministrstvu poročilo o ravnanju z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi oziroma avtomobilskimi baterijami in akumulatorji za preteklo koledarsko leto v obliki, ki jo objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj podatke o:
– celotni količini odpadnih prenosnih, industrijskih oziroma avtomobilskih baterij in akumulatorjev, izraženi v kilogramih in prevzeti od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe,
– količini, izraženi v kilogramih, in o deležu odpadnih prenosnih, industrijskih oziroma avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki so bili reciklirani,
– količini, izraženi v kilogramih, in o deležu odpadnih prenosnih, industrijskih oziroma avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki so bili drugače predelani, ločeno po postopkih predelave, in
– količini in deležu materialov odpadnih prenosnih, industrijskih oziroma avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki so bili odstranjeni, ločeno po postopkih odstranjevanja in obsegu predhodne predelave.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena posreduje poročilo za tiste proizvajalce, ki zagotavljajo svoje obveznosti iz te uredbe po skupnem načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi ali avtomobilskimi baterijami ali akumulatorji, nosilec izvajanja tega načrta v obliki skupnega poročila vseh proizvajalcev, ki so pristopili k temu načrtu.
(4) Skupno poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke o izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji.

(1) Ministrstvo pošlje Komisiji poročilo o izvajanju Direktive 2006/66/ES v skladu z Odločbo 2009/851/ES vsaka tri leta, pri tem pa prvo poročilo zajema obdobje do 26. septembra 2012.
(2) Ministrstvo poročilo iz prejšnjega odstavka pripravi na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo Komisija pošlje državam članicam šest mesecev pred začetkom prvega obdobja, zajetega v poročilu.
(3) Ministrstvo poroča tudi o vseh ukrepih, sprejetih za spodbujanje razvojnih dosežkov, ki zadevajo vpliv baterij in akumulatorjev na okolje, zlasti o:
1. razvojnih dosežkih, ki vključujejo prostovoljne ukrepe proizvajalcev za zmanjšanje količin težkih kovin in drugih nevarnih snovi v baterijah in akumulatorjih;
2. novih tehnologijah recikliranja in obdelave;
3. sodelovanju gospodarskih subjektov v sistemih okoljskega ravnanja;
4. raziskavah na teh področjih in
5. ukrepih za spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov.
(4) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora Komisija prejeti najpozneje v devetih mesecih po koncu triletnega obdobja, za katero velja, v primeru prvega poročila pa najpozneje do 26. junija 2013.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka opravljajo nadzor nad izvajanjem 5., 7. in 33. člena te uredbe tudi inšpektorji Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan proizvajalec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena te uredbe daje na trg baterije ali akumulatorje, ne glede na to, ali so vgrajene v naprave ali ne, ki vsebujejo več kakor 0,0005% živega srebra glede na celotno maso, ali prenosne baterije ali akumulatorje, vključno z vgrajenimi v naprave, ki vsebujejo več kakor 0,002% kadmija glede na celotno maso;
– ne zagotovi, da je v skladu s četrtim odstavkom 5. člena te uredbe na zahtevo pristojnega inšpektorja omogočen vpogled v dokumentacijo o izpolnjevanju zahtev iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 5. člena te uredbe;
– ne zagotovi, da je v skladu s petim odstavkom 5. člena te uredbe dokumentacija o izpolnjevanju zahtev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 5. člena te uredbe pridobljena od izvornega proizvajalca baterij ali akumulatorjev in posredovana pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo;
– ne zagotovi, da so v skladu s tretjim odstavkom 7. člena te uredbe izpolnjene zahteve iz prvega in drugega odstavka 7. člena te uredbe, če daje prvič na trg na ozemlju Republike Slovenije baterije ali akumulatorje, ki so vgrajeni v naprave;
– daje prenosne baterije in akumulatorje prvič na trg na ozemlju Republike Slovenije, ne da bi na svoje stroške zagotovil zbiranje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe ter obdelavo in recikliranje tako zbranih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu s prvim odstavkom 11. člena te uredbe,
– ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi le enega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ali le enega skupnega načrta ravnanja v skladu z drugim odstavkom 11. člena;
– ne zagotovi, da mu v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev redno pošilja podatke o zbranih ter oddanih v obdelavo in recikliranje odpadnih prenosnih baterijah in akumulatorjih oziroma da te podatke pošilja nosilcu skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, če je to skupni načrt ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji;
– ne prijavi ministrstvu v skladu s tretjim odstavkom 14. člena te uredbe vsake spremembe načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki ima vpliv na izpolnjevanje njegovih obveznosti po tej uredbi;
– ne zagotovi zbiranja odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov ter obdelave in recikliranja zbranih odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev v skladu s prvim odstavkom 20. člena te uredbe;
– ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi le enega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji ali le enega skupnega načrta ravnanja v skladu z drugim odstavkom 20. člena;
– ne zagotovi, da mu v skladu s četrtim odstavkom 20. člena te uredbe zbiralec odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev redno pošilja podatke o zbranih ter oddanih v obdelavo in recikliranje odpadnih industrijskih baterijah in akumulatorjih oziroma da te podatke pošilja nosilcu skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, če je to skupni načrt ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji;
– ne prijavi ministrstvu v skladu s tretjim odstavkom 23. člena te uredbe vsake spremembe načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, ki ima vpliv na izpolnjevanje njegovih obveznosti po tej uredbi;
– ne zagotovi, da se v skladu s prvim odstavkom 25. člena te uredbe odpadne industrijske baterije in akumulatorji prevzemajo od končnih uporabnikov brezplačno ne glede na njihovo kemijsko sestavo ali izvor, ali če prevzem odpadne industrijske baterije ali akumulatorja pogojuje z nakupom nove industrijske baterije ali akumulatorja;
– zbira odpadne industrijske baterije in akumulatorje, ne da bi pridobil odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s tretjim odstavkom 25. člena te uredbe;
– ne zagotovi zbiranja odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov ter oddaje v obdelavo in recikliranje zbranih odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev v skladu s prvim odstavkom 26. člena te uredbe;
– ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi le enega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji ali le enega skupnega načrta ravnanja v skladu z drugim odstavkom 26. člena;
– ne zagotovi, da mu v skladu s četrtim odstavkom 26. člena te uredbe zbiralec odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev redno pošilja podatke o zbranih ter oddanih v obdelavo in recikliranje odpadnih avtomobilskih baterijah in akumulatorjih oziroma da te podatke pošilja nosilcu skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, če je to skupni načrt ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji;
– ne prijavi ministrstvu v skladu s tretjim odstavkom 29. člena te uredbe vsake spremembe načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, ki ima vpliv na izpolnjevanje njegovih obveznosti po tej uredbi;
– ne zagotovi, da se v skladu s prvim odstavkom 31. člena te uredbe odpadne avtomobilske baterije in akumulatorji prevzemajo od končnih uporabnikov brezplačno ne glede na njihov izvor, ali če prevzem odpadne avtomobilske baterije ali akumulatorja pogojuje z nakupom nove avtomobilske baterije ali akumulatorja;
– zbira odpadne avtomobilske baterije in akumulatorje, ne da bi pridobil odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s tretjim odstavkom 31. člena te uredbe;
– ne zagotavlja obveščanja javnosti, zlasti končnih uporabnikov, v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 32. člena te uredbe;
– ne zagotavlja financiranja vseh stroškov, ki nastanejo zaradi informacijskih kampanj za obveščanje javnosti o zbiranju, obdelovanju in recikliranju odpadnih baterij in akumulatorjev v skladu s tretjim odstavkom 32. člena te uredbe;
– ne zagotovi, da so v skladu s prvim odstavkom 33. člena te uredbe baterije akumulatorji in baterijski sklopi označeni z znakom iz Priloge 2 te uredbe;
– ne zagotovi, da je v skladu z drugim odstavkom 33. člena te uredbe na prenosnih in avtomobilskih baterijah in akumulatorjih navedena zmogljivost električnega vira v vidni, čitljivi in neizbrisni obliki;
– ne zagotovi, da so v skladu s tretjim odstavkom 33. člena te uredbe baterije, akumulatorji in gumbaste celice, ki vsebujejo več kakor 0,0005% živega srebra, več kakor 0,002% kadmija ali več kakor 0,004% svinca, označene s kemijskim simbolom za ustrezno kovino, in sicer Hg, Cd ali Pb, pri čemer mora biti simbol, ki označuje vsebnost težke kovine, natisnjen pod znakom iz Priloge 2 te uredbe, na površini, ki je enaka vsaj eni četrtini površine tega znaka;
– ne zagotovi, da v skladu s četrtim odstavkom 33. člena te uredbe znak iz Priloge 2 te uredbe pokriva najmanj 3% površine največje ploskve baterije, akumulatorja ali baterijskega sklopa in ne presega velikosti 5 x 5 cm, pri tem pa mora pri valjastih celicah pokrivati znak iz Priloge 2 te uredbe najmanj 1,5% površine telesa baterije ali akumulatorja in ne sme presegati velikosti 5 x 5 cm;
– ne zagotovi, da so v skladu s petim odstavkom 33. člena te uredbe baterije, akumulatorji ali baterijski sklopi, katerih površina znaka je manjša od 0,5 x 0,5 cm, označeni z znakom s površino najmanj 1 x 1 cm, ki je natisnjen na embalaži;
– ne zagotovi, da so v skladu s šestim odstavkom 33. člena te uredbe baterije, akumulatorji, gumbaste celice in baterijski sklopi označeni s čitljivo oznako, natisnjeno na vidnem mestu tako, da je ni mogoče izbrisati;
– v nasprotju s sedmim odstavkom 33. člena te uredbe končnemu uporabniku prikazuje ob prodaji prenosnih baterij in akumulatorjev stroške zbiranja, obdelave in recikliranja ločeno od prodajne cene prenosnih baterij in akumulatorjev;
– ne zagotovi, da se v skladu z drugim odstavkom 35. člena:
1. omogoči obdelava in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in
2. baterije in akumulatorje, prevzete v skladu s to uredbo, ki se jih da identificirati, vključno s tistimi, prevzetimi od izvajalcev obdelave odpadnih naprav v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronske opreme, in tistimi, prevzetimi od izvajalcev razgradnje izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, obdelajo in reciklirajo na način, ki ni v skladu s predpisi na področju varstva okolja, predvsem glede zdravja ljudi, varstva in ravnanja z odpadki;
– ne posreduje poročila o ravnanju z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi oziroma avtomobilskimi baterijami ministrstvu za preteklo koledarsko leto v roku in obliki, ki jo objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh, v skladu s prvim odstavkom 40. člena te uredbe.
(2) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan izvorni proizvajalec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi, da se pri načrtovanju in proizvodnji naprav, v katero so vgrajene baterije ali akumulatorji, v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe odpadne baterije in akumulatorje lahko vzame iz naprave in jih nadomesti z drugimi;
– ne zagotovi, da so k napravi, v katero so vgrajene baterije ali akumulatorji, v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe priložena navodila, ki prikazujejo način varnega jemanja baterij ali akumulatorjev iz naprave, in kjer je to primerno, obvešča končnega uporabnika o vrsti vgrajenih baterij in akumulatorjev.
(3) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan končni uporabnik baterij ali akumulatorjev, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena te uredbe prepušča odpadne prenosne baterije in akumulatorje izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek;
– ne prepušča odpadnih baterij in akumulatorjev distributerju prenosnih baterij in akumulatorjev, izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premičnih zbiralnicah ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov ali jih ne oddaja zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe;
– ne hrani odpadnih prenosnih baterij ali akumulatorjev, preden jih prepusti distributerju ali izvajalcu javne službe ali odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ločeno od drugih odpadkov v skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe;
(4) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi, da se v skladu s prvim odstavkom 9. člena te uredbe mešani komunalni odpadki prevzamejo od povzročitelja odpadkov kot nevarni komunalni odpadki, če so v mešanih komunalnih odpadkih odpadne prenosne baterije ali akumulatorji;
– ne zagotovi, da je v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe končnim uporabnikom za odpadne prenosne baterije in akumulatorje, ki se razvrščajo med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, dana možnost brezplačnega prepuščanja v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premični zbiralnici ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov;
– ne oddaja zbranih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev brez zahteve za plačilo zaradi morebitne vrednosti materialov v njih v skladu s četrtim odstavkom 9. člena te uredbe;
– ne priznava stroškov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ob oddaji odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev zbiralcu prenosnih baterij in akumulatorjev in pri obračunu teh stroškov ne upošteva meril iz prvega odstavka 19. člena te uredbe.
(5) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne prijavi ministrstvu v skladu s tretjim odstavkom 14. člena te uredbe vsake spremembe skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki ima vpliv na izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev po tej uredbi;
– v skladu z devetim odstavkom 14. člena te uredbe ne vodi evidence proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ali na zahtevo ministrstva ali pristojnega inšpektorja ne omogoči vpogleda vanjo;
– ne prijavi ministrstvu v skladu s tretjim odstavkom 23. člena te uredbe vsake spremembe skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, ki ima vpliv na izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev industrijskih baterij in akumulatorjev po tej uredbi;
– v skladu z devetim odstavkom 23. člena te uredbe ne vodi evidence proizvajalcev industrijskih baterij in akumulatorjev, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, ali na zahtevo ministrstva ali pristojnega inšpektorja ne omogoči vpogleda vanjo;
– ne prijavi ministrstvu v skladu s tretjim odstavkom 29. člena te uredbe vsake spremembe skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, ki ima vpliv na izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev avtomobilskih baterij in akumulatorjev po tej uredbi;
– v skladu z devetim odstavkom 29. člena te uredbe ne vodi evidence proizvajalcev avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, ali na zahtevo ministrstva ali pristojnega inšpektorja ne omogoči vpogleda vanjo;
– ne zagotavlja obveščanja javnosti, zlasti končnih uporabnikov v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 32. člena te uredbe;
– ne posreduje v skladu s tretjim odstavkom 40. člena te uredbe poročila o ravnanju z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi oziroma avtomobilskimi baterijami ministrstvu za preteklo koledarsko leto v roku in obliki, ki ju objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh;
– ne zagotovi, da v skladu s četrtim odstavkom 40. člena te uredbe poročilo o ravnanju z odpadnimi baterijami in akumulatorji v okviru skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi ali avtomobilskimi baterijami ali akumulatorji vsebuje tudi podatke o izpolnjevanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji.
(6) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan distributer, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi v skladu s prvim odstavkom 10. člena te uredbe brezplačnega prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev na prodajnem mestu od kateregakoli končnega uporabnika, ki mu jih želi prepustiti, tudi če končni uporabnik prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje drugega proizvajalca, kakor je proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih distributer prodaja na svojem prodajnem mestu, ali če končni uporabnik nima namena kupiti prenosnih baterij ali prenosnih akumulatorjev;
– ne uredi na prodajnem mestu v skladu z drugim odstavkom 10. člena te uredbe posebnih zabojnikov za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, pri tem pa morajo biti zabojniki ustrezne kakovosti in oblikovani ter vidno označeni, da so namenjeni za prepuščanje odpadnih prenosnih baterij;
– ne namesti na vidnem mestu v skladu s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe obvestila kupcem o možnosti brezplačnega prepuščanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev na prodajnem mestu;
– ne oddaja prevzetih odpadnih baterij in akumulatorjev v skladu s petim odstavkom 10. člena te uredbe zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev brez zahteve za plačilo zaradi morebitne vrednosti materialov v njih;
– ne predloži evidenčnih listov o pošiljkah odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu s sedmim odstavkom 10. člena te uredbe ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.
(7) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan zbiralec odpadnih baterij in akumulatorjev, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne predloži evidenčnih listov o pošiljkah odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu s sedmim odstavkom 10. člena te uredbe ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo;
– v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena te uredbe zbira odpadne prenosne baterije in akumulatorje, ne da bi pridobil odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
– ne zbira odpadnih baterij in akumulatorjev ter ne zagotavlja oddaje tistih v obdelavo, ki se jih da identificirati, v obdelavo in recikliranje v obsegu in na način, ki je zanj določen v načrtu ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji ali v skupnem načrtu ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, v skladu s prvim odstavkom 17. člena te uredbe;
– ne prevzema odpadnih baterij in akumulatorjev v skladu z drugim odstavkom 17. člena te uredbe od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe brez zahteve po plačilu zaradi morebitnih stroškov, ki nastanejo pri zbiranju ter oddaji v obdelavo in recikliranje prevzetih odpadnih baterij in akumulatorjev;
– ne uredi enega ali več zbirnih centrov za zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadnih baterij in akumulatorjev v skladu z merili iz 18. člena te uredbe;
– ne priznava stroškov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ob prevzemu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev od izvajalca javne službe in pri obračunu teh stroškov ne upošteva meril iz prvega odstavka 19. člena te uredbe;
– v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena te uredbe zbira odpadne industrijske baterije in akumulatorje, ne da bi pridobil odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov;
– v nasprotju s tretjim odstavkom 31. člena te uredbe zbira odpadne avtomobilske baterije in akumulatorje, ne da bi pridobil odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov;
– odpadnih baterij in akumulatorjev ne odda v obdelavo in recikliranje v skladu s prvim odstavkom 35. člena te uredbe le osebam, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
– ne vodi evidence o zbiranju odpadnih baterij in akumulatorjev v skladu s prvim odstavkom 38. člena te uredbe.
(8) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja, ki je pravna oseba, ali samostojni podjetnik posameznik, če ne zagotovi za baterije in akumulatorje, ki jih je sam pridobil ali uvozil, potem ko postanejo odpadne baterije in akumulatorji, ravnanja v skladu s prvim odstavkom 34. člena te uredbe.
(9) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan izvajalec obdelave odpadnih baterij in akumulatorjev, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi, da se v skladu s tretjim odstavkom 35. člena te uredbe:
1. iz baterij in akumulatorjev odstranijo vse tekočine in kisline in
2. v objektih za obdelavo baterije in akumulatorji obdelujejo in skladiščijo, vključno z začasnim skladiščenjem, na površini z neprepustnimi tlemi in primernim prekritjem zaradi varstva pred vremenskimi vplivi, ali v posebnih zabojnikih;
– v nasprotju s 36. členom te uredbe odstranjuje odpadne industrijske in avtomobilske baterije in akumulatorje z odlaganjem na odlagališčih ali s sežiganjem.
(10) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov je za prekršek iz prvega do devetega odstavka tega člena kaznovana tudi odgovorna oseba proizvajalca, izvornega proizvajalca, končnega uporabnika, ki je pravna oseba, ali samostojni podjetnik posameznik, izvajalca javne službe, nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, distributerja, zbiralca odpadnih baterij in akumulatorjev, končnega uporabnika brez predhodnega dobavitelja, oziroma predelovalca ali odstranjevalca odpadnih baterij in akumulatorjev.

Osebe, ki so v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, pridobile potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov za zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev, lahko nadaljujejo zbiranje odpadnih baterij ali akumulatorjev do izteka roka veljavnosti potrdila.

Do sprejetja operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov in operativnega programa varstva okolja ravnanja z odpadnimi industrijskimi in avtomobilskimi baterijami in akumulatorji se uporabljajo smernice iz Operativnega programa ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji za obdobje od 2003 do konca 2006, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela 10. aprila 2003.

Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev, vpisani v evidenco proizvajalcev prenosnih, industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev v skladu z 12., 21. in 24. členom Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 78/08), se najpozneje do 30. aprila 2010 po uradni dolžnosti vpišejo v evidenco proizvajalcev baterij in akumulatorjev iz 39. člena te uredbe.

Postopki za vpis v evidenco proizvajalcev prenosnih, industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev v skladu z 12., 21. in 24. členom Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 78/08) ter postopki za vpis načrtov oziroma skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi ali avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v evidenco načrtov ravnanja z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi ali avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v skladu s 14., 21. in 24. členom Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list. RS, št. 78/08), začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se zaključijo v skladu s to uredbo.

Stopnja zbiranja se za Republiko Slovenijo prvič izračuna za koledarsko leto 2011.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 78/08).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.