Na podlagi drugega odstavka 19. člena ter petega in šestega odstavka 20. člena in za izvrševanje 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa preverjanje uhajanja in zajemanje ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, pogoje za vzdrževanje in namestitev opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi in fluorirane toplogredne pline, in pogoje za predelavo ter odstranjevanje zajetih ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov.
(2) Ta uredba določa tudi pogoje za minimalno usposobljenost osebja, ki izvaja preverjanje uhajanja, zajem, recikliranje, predelavo in uničenje, ter vzpostavlja sistem poročanja o uvozu, izvozu, proizvodnji in uporabi ozonu škodljivih snovi ter fluoriranih toplogrednih plinov, za izvajanje:
– Uredbe (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (UL št. L 161 z dne 14. 6. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulatornega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnem postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008 str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 842/2006/ES) in
– Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL št. L 286 z dne 31. 10. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1005/2009/ES).
(3) Za vprašanja v zvezi s predelavo in odstranjevanjem odpadnih ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov in v zvezi s splošnimi pogoji ravnanja z odpadki, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. ozonu škodljive snovi so nadzorovane in nove snovi iz Uredbe 1005/2009/ES;
2. fluorirani toplogredni plini so fluorirani toplogredni plini iz Uredbe 842/2006/ES;
3. oprema, ki je začasno zunaj uporabe, je oprema, ki je manj kakor 12 mesecev neprekinjeno zunaj uporabe;
4. oprema, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline (v nadaljnjem besedilu: oprema), je:
– nepremična oprema za hlajenje in klimatizacijo ter toplotne črpalke,
– oprema, ki vsebuje topila z vsebnostjo ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: oprema, ki vsebuje topila),
– vgrajeni gasilni sistem s plini in gasilni aparat,
– visokonapetostni stikalni mehanizem in
– klimatska naprava v motornih vozilih;
5. odpadni izdelki in oprema (v nadaljnjem besedilu: odpadna oprema) je odpadna oprema, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline, in se uvršča med odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
6. odpadna oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu (v nadaljnjem besedilu: odpadna oprema iz gospodinjstev), je odpadna električna oprema, ki je v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščena med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov;
7. nepremična oprema je oprema, ki se navadno ne premika, ko obratuje;
8. upravljavec opreme je fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki upravlja opremo z vsebnostjo ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov;
9. upravljavec nepremične opreme je upravljavec opreme, ki upravlja nepremično opremo za hlajenje in klimatizacijo in za toplotne črpalke, nepremično opremo, ki vsebuje topila, vgrajene gasilne sisteme s plini in gasilne aparate ali visokonapetostne stikalne mehanizme;
10. namestitev opreme je združitev dveh ali več delov opreme ali tokokrogov, ki vsebujejo ali naj bi vsebovali ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline, zaradi sestave opreme na kraju njene uporabe;
11. vzdrževanje ali servisiranje opreme (v nadaljnjem besedilu: vzdrževanje opreme) so vse dejavnosti, razen zajema in preverjanja uhajanja ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov, zlasti oskrba sistema z ozonu škodljivimi snovmi ali fluoriranimi toplogrednimi plini, odstranitev enega ali več delov tokokroga ali opreme, ponovna sestava dveh ali več delov tokokroga ali opreme in popravilo uhajanja ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov;
12. serviser je fizična oseba, ki izvaja eno ali več naslednjih dejavnosti: namestitev opreme, vzdrževanje opreme, zajem oziroma preverjanje uhajanja ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme;
13. pooblaščeno podjetje je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v skladu s to uredbo pridobi potrdilo o vpisu v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk ali v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev vgrajenih gasilnih sistemov s plini in gasilnih aparatov;
14. predelava je obdelava zajete ozonu škodljive snovi ali zajetega fluoriranega toplogrednega plina do stopnje, ki je v zvezi s kakovostjo ozonu škodljive snovi ali fluoriranega toplogrednega plina zahtevana za novo snov oziroma nov plin;
15. odpadne snovi so ozonu škodljive snovi ali fluorirani toplogredni plini, ki niso namenjeni recikliranju in se uvrščajo med odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki;
16. odstranjevanje odpadnih snovi so postopki razgradnje ali uničenja odpadnih ozonu škodljivih snovi ali odpadnih fluoriranih toplogrednih plinov, ki ne povzročajo škodljivih vplivov na okolje in pri katerih se vsa ozonu škodljiva snov ali ves fluorirani toplogredni plin ali njegov večji del trajno spremeni ali razgradi v eno ali več obstojnih snovi, ki niso ozonu škodljive snovi ali fluorirani toplogredni plini;
17. posoda je izdelek, ki je namenjen predvsem prevozu ali skladiščenju ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov;
18. distributer ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: distributer) je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki končnemu uporabniku v okviru izvajanja svoje dejavnosti dobavlja ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline za proizvodnjo opreme, ter za vzdrževanje ali namestitev te opreme.

(1) Pri namestitvi, obratovanju, vzdrževanju, razgradnji ali odstranjevanju opreme je prepovedano izpuščati v zrak ozonu škodljive snovi in fluorirane toplogredne pline.
(2) Pri namestitvi, obratovanju, vzdrževanju, razgradnji ali odstranjevanju opreme se morajo ozonu škodljive snovi in fluorirani toplogredni plini, preden se predelajo ali odstranijo, zajemati, zato da se reciklirajo na kraju samem ali skladiščijo v posodah.

Ozonu škodljive snovi in fluorirane toplogredne pline v opremi, ki ni oprema po tej uredbi, je treba pri njeni namestitvi, obratovanju, vzdrževanju, razgradnji ali odstranjevanju zajemati tako, da se reciklirajo na kraju samem ali skladiščijo, preden se predelajo ali odstranijo, če je to tehnično izvedljivo.

(1) Upravljavec opreme mora nepremično opremo, ki obratuje ali je začasno zunaj uporabe in vsebuje 3 kg ali več ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov, pisno ali v elektronski obliki prijaviti ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), najpozneje tri mesece po začetku obratovanja opreme.
(2) Upravljavec opreme mora ministrstvo najpozneje v enem mesecu od nastanka spremembe obvestiti o spremembah podatkov iz prijave iz prejšnjega odstavka.
(3) Oblika in vsebina prijave iz prvega odstavka tega člena sta določeni na obrazcu, objavljenem na spletni strani ministrstva.

(1) Upravljavec opreme mora v skladu z Uredbo 1005/2009/ES in Uredbo 842/2006/ES preverjati uhajanje ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: preverjanje uhajanja) za:
– nepremično opremo za hlajenje in klimatizacijo in za toplotne črpalke in
– vgrajene gasilne sisteme s plini in gasilne aparate.
(2) Upravljavec opreme iz prejšnjega odstavka mora za vsako preverjanje uhajanja od izvajalca preverjanja uhajanja pridobiti potrdilo o opravljenem preverjanju uhajanja.
(3) Obveznost preverjanja uhajanja iz prejšnjega odstavka velja za nepremično opremo, ki obratuje ali je začasno zunaj uporabe, in za novo opremo takoj po začetku uporabe.
(4) Upravljavec opreme mora potrdila o preverjanju uhajanja hraniti najmanj tri leta po opravljenem preverjanju uhajanja.
(5) Oblika in vsebina potrdila o opravljenem preverjanju uhajanja sta določeni na obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva.

(1) Postopke preverjanja uhajanja je treba izvajati v skladu s standardnimi zahtevami iz:
– Uredbe Komisije (ES) št. 1516/2007 z dne 19. decembra 2007 o določitvi standardnih zahtev za preverjanje uhajanj pri nepremični opremi za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalkah, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 335 z dne 20. 12. 2007, str. 10; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1516/2007/ES), če je to preverjanje uhajanja pri nepremični opremi za hlajenje in klimatizacijo in pri toplotnih črpalkah, in
– Uredbe Komisije (ES) št. 1497/2007 z dne 18. decembra 2007 o določitvi standardnih zahtev glede preverjanja uhajanja za nepremične protipožarne sisteme, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 333 z dne 19. 12. 2007, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1497/2007/ES), če je to preverjanje uhajanja iz vgrajenih gasilnih sistemov s plini in iz gasilnih aparatov.
(2) Upravljavec opreme iz prejšnjega člena mora v zvezi s preverjanjem uhajanja voditi evidence o opremi v skladu z 2. členom Uredbe 1516/2007/ES, če je to nepremična oprema za hlajenje in klimatizacijo ali toplotna črpalka, in evidenco sistema v skladu z 2. členom Uredbe 1497/2007/ES, če je to vgrajeni gasilni sistem s plini in gasilni aparati.
(3) Če preverjanje uhajanja pri upravljavcu opreme opravljajo pri njem zaposleni pooblaščeni serviserji, mora upravljavec opreme zagotoviti preverjanje uhajanja v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(4) Določbe Uredbe 1516/2007/ES in Uredbe 1497/2007/ES, ki veljajo za postopke preverjanja uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov, se za postopke preverjanja uhajanja iz prvega odstavka tega člena in za vodenje evidence o opremi in evidence sistema iz drugega odstavka tega člena smiselno uporabljajo tudi za ozonu škodljive snovi.

(1) Upravljavec nepremične opreme mora zagotoviti zajemanje ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov za:
– nepremično opremo za hlajenje in klimatizacijo in za toplotne črpalke,
– nepremično opremo, ki vsebuje topila,
– vgrajene gasilne sisteme s plini in gasilne aparate in
– visokonapetostne stikalne mehanizme.
(2) Obveznost zajemanja ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov iz prejšnjega odstavka velja za nepremično opremo, ki obratuje ali je zunaj uporabe.
(3) Zajemanje ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov mora zagotoviti tudi oseba, ki kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik v okviru izvajanja svoje dejavnosti popravlja, vzdržuje, razgrajuje ali odstranjuje (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec opreme):
– nepremično opremo za hlajenje in klimatizacijo ter toplotne črpalke,
– nepremično opremo, ki vsebuje topila,
– vgrajene gasilne sisteme s plini in gasilne aparate,
– visokonapetostne stikalne mehanizme ali
– klimatske naprave v motornih vozilih.

(1) Upravljavec nepremične opreme mora za opremo, ki je zunaj uporabe več kakor 12 mesecev in vsebuje 3 kg ali več ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov, zagotoviti zajem vse količine ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih ta oprema vsebuje, in pridobiti potrdilo o zajemu ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov.
(2) Oblika in vsebina potrdila iz prejšnjega odstavka sta določeni na obrazcu, objavljenem na spletnih straneh ministrstva.

(1) Upravljavec nepremične opreme, ki vsebuje 3 kg ali več ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov, in vzdrževalec opreme morata voditi evidenco o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, o njihovem recikliranju ter o oddaji v predelavo in odstranjevanje.
(2) Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so tudi evidenčni listi o oddaji zajetih ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov v predelavo ali odstranjevanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3) Oblika in vsebina evidence iz prvega odstavka tega člena sta določeni na obrazcu, objavljenem na spletnih straneh ministrstva.

(1) Upravljavec nepremične opreme, ki vsebuje 3 kg ali več ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov, in vzdrževalec opreme morata ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta predložiti letno poročilo o polnjenju in zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov za preteklo leto, v katerem je treba navesti tudi podatke o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini.
(2) Sestavni del letnega poročila iz prejšnjega odstavka so tudi podatki iz evidenčnih listov o oddaji odpadnih ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinih v predelavo in odstranjevanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3) Obliko letnega poročila iz prvega odstavka tega člena objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(4) Upravljavcu nepremične opreme, ki vsebuje 3 kg ali več ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov, in vzdrževalcu opreme kot povzročitelju odpadnih ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov ni treba poročati ministrstvu o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(5) Upravljavec nepremične opreme in vzdrževalec opreme morata pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo poslati podatke o pooblaščenih serviserjih, ki pri njima opravljajo zajem ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov.

(1) Upravljavec opreme mora zagotoviti, da preverjanje uhajanja iz 6. člena te uredbe, vzdrževanje nepremične opreme in zajemanje ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov iz 8. in 9. člena te uredbe opravljajo zaposleni, ki so pooblaščeni serviserji iz 34. člena te uredbe, če gre za:
– nepremično opremo za hlajenje in klimatizacijo in toplotne črpalke in
– vgrajene gasilne sisteme s plini in gasilne aparate.
(2) Če za upravljavca opreme preverjanje uhajanja, vzdrževanje nepremične opreme ali zajemanje ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov opravlja druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora upravljavec te opreme zagotoviti, da to opravi pooblaščeno podjetje.
(3) Vzdrževalec opreme mora zagotoviti, da zajemanje ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov opravlja pooblaščeni serviser iz 34. člena te uredbe.
(4) Proizvajalec, uvoznik ali pridobitelj nepremične opreme mora zagotoviti, da namestitev opreme iz prvega odstavka tega člena opravi pooblaščeni serviser iz 34. člena te uredbe.
(5) Če namestitev nepremične opreme iz prvega odstavka tega člena opravlja v imenu proizvajalca, uvoznika ali pridobitelja druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora proizvajalec, uvoznik ali pridobitelj te nepremične opreme zagotoviti, da to opravi pooblaščeno podjetje.
(6) Distributer mora zagotoviti, da dobavo ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov končnim uporabnikom opravlja pooblaščeni serviser iz 34. člena te uredbe.
(7) Distributer lahko dobavlja ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline upravljavcem opreme iz 5. člena te uredbe, proizvajalcem opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline, vzdrževalcem opreme in pooblaščenim podjetjem iz 13. člena te uredbe.

(1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik pridobi potrdilo o vpisu v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo in toplotnih črpalk ali za vzdrževanje in namestitev vgrajenih gasilnih sistemov s plini in gasilnih aparatov na podlagi vloge, ki jo vloži pri ministrstvu in iz katere mora biti razvidno, da:
1. ima registrirano dejavnost vzdrževanja opreme,
2. izpolnjuje tehnične pogoje za ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini,
3. ima zaposlenega enega ali več pooblaščenih serviserjev iz 34. člena te uredbe za tisto vrsto opreme, katero vzdržuje oziroma namešča.
(2) Ministrstvo izbriše pooblaščeno podjetje iz evidence pooblaščenih podjetij iz prejšnjega odstavka, če:
– je pooblaščeno podjetje prijavilo namero o prenehanju izvajanja dejavnosti vzdrževanja in namestitve opreme,
– ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka za vpis v evidenco iz prejšnjega odstavka,
– na podlagi pregleda letnih poročil o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov iz 11. člena te uredbe ni dokazil, da je pooblaščeno podjetje v zadnjih treh letih opravljalo vzdrževanje ali namestitev opreme, ali
– ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpekcijski organ odredil zaradi nepravilnega ravnanja z ozonu škodljivimi snovmi ali fluoriranimi toplogrednimi plini.
(3) V primerih iz druge in četrte alinee prejšnjega odstavka se izbris iz evidence pooblaščenih podjetij iz prvega odstavka tega člena opravi na podlagi predloga pristojnega inšpekcijskega organa.
(4) Pooblaščeno podjetje mora ministrstvo najpozneje v enem mesecu obvestiti o vseh spremembah podatkov o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena.

(1) Pooblaščeno podjetje izpolnjuje tehnične pogoje iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če razpolaga z:
– opremo za zajemanje ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov,
– opremo za skladiščenje ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov in
– merilnimi instrumenti za ugotavljanje uhajanja ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme.
(2) Če pooblaščeno podjetje tudi reciklira ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline, mora za izpolnjevanje tehničnih pogojev iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena razpolagati tudi z opremo za recikliranje ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov.
(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik mora k vlogi za pridobitev potrdila o vpisu v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo in toplotnih črpalk ali k vlogi za pridobitev potrdila o vpisu v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev vgrajenih gasilnih sistemov s plini in gasilnih aparatov priložiti seznam opreme iz prvega in drugega odstavka tega člena, s katero upravljajo.

(1) Pooblaščeno podjetje mora zagotoviti, da:
– so osebe, ki nameščajo opremo, in upravljavci opreme, za katere vzdržuje opremo in opravlja preverjanje uhajanja, seznanjene s podatki o pri njem zaposlenih pooblaščenih serviserjih iz 34. člena te uredbe, ki izvajajo te storitve,
– pri njem zaposleni pooblaščeni serviserji iz 34. člena te uredbe opravljajo preverjanje uhajanja v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe.
(2) Pooblaščeno podjetje mora o izvedenem preverjanju uhajanja upravljavcu opreme izdati potrdilo o preverjanju uhajanja v skladu s 6. členom te uredbe, na katerem so navedeni podatki o pooblaščenem serviserju iz 34. člena te uredbe, ki je v imenu pooblaščenega podjetja opravil preverjanje uhajanja.
(3) Pooblaščeno podjetje mora o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme, ki ni v uporabi, upravljavcu opreme izdati potrdilo o zajemu ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov v skladu z 9. členom te uredbe, na katerem so navedeni podatki o pooblaščenem serviserju iz 34. člena te uredbe, ki je v imenu pooblaščenega podjetja opravil zajem ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov.
(4) Pooblaščeno podjetje mora voditi evidenco o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov v skladu z 10. členom te uredbe.
(5) Pooblaščeno podjetje mora poročati ministrstvu o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov v skladu z 11. členom te uredbe.
(6) Pooblaščenemu podjetju kot povzročitelju odpadnih ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov ni treba poročati ministrstvu v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

Serviserji so se dolžni za opravljanje svoje dejavnosti strokovno usposobiti, da poznajo veljavne predpise in standarde, imajo znanja in veščine s področja preprečevanja emisij ter zajemanja ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov ter varnega ravnanja z opremo.

(1) Usposabljanje serviserjev in preverjanje usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: izpit) zagotavlja ministrstvo, ki:
– izdaja spričevala iz 31. člena te uredbe,
– izbira izvajalce usposabljanja serviserjev in izpitov (v nadaljnjem besedilu: izvajalce usposabljanja),
– vodi evidenco o pooblaščenih serviserjih iz 34. člena te uredbe in evidenco o pooblaščenih podjetjih,
– vodi evidenco o izvajalcih usposabljanja,
– imenuje predstavnike ministrstva, ki izvajajo naloge predsednika izpitne komisije,
– potrjuje in objavlja izpitni katalog,
– rešuje ugovore zoper izvajalca usposabljanja in delo izpitnih komisij,
– opravlja strokovni nadzor nad usposabljanjem serviserjev in nad delom izpitnih komisij.
(2) Ministrstvo izbere izpraševalce na podlagi javnega poziva, ki ga vsaj enkrat na leto objavi na svoji spletni strani.
(3) Ministrstvo objavi seznam izpraševalcev iz prejšnjega odstavka na svoji spletni strani.
(4) Izpraševalci morajo imeti enake reference, kot so zahtevane v 6. točki 18. člena te uredbe.

Izvajalec usposabljanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. je gospodarska družba, zbornica, zavod ali podružnica tujega podjetja;
2. razpolaga s prostori za usposabljanje serviserjev;
3. razpolaga z demonstracijsko opremo za usposabljanje serviserjev;
4. ima reference iz usposabljanja serviserjev na enem od področij usposabljanja iz prvega odstavka 20. člena te uredbe ali na področju vzdrževanja druge električne ali elektronske opreme;
5. ima reference iz preverjanja znanja po končanem usposabljanju serviserjev na enem od področij usposabljanja iz prvega odstavka 20. člena te uredbe ali na področju vzdrževanja druge električne ali elektronske opreme;
6. ima za vsako področje programa usposabljanja iz prvega odstavka 20. člena te uredbe, ki ga izvaja, zaposlene ali s pogodbo o sodelovanju povezane najmanj štiri fizične osebe, ki imajo za prijavljeno področje usposabljanja reference iz izobraževanja, usposabljanja, projektiranja ali načrtovanja (v nadaljnjem besedilu: predavatelj).

(1) Izvajalce usposabljanja izbere ministrstvo na podlagi javnega poziva k sodelovanju pri izvajanju usposabljanja serviserjev.
(2) Javni poziv iz prejšnjega odstavka je odprt, vse dokler za izvajanje usposabljanja in preverjanje usposobljenosti serviserjev na posameznih področjih niso izbrani vsaj trije izvajalci usposabljanja.
(3) Vloga na javni poziv iz prvega odstavka tega člena mora poleg podatkov in dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena vsebovati tudi osnutek programa usposabljanja in predlog izpitnega kataloga.
(4) Razmerja med ministrstvom in izvajalcem usposabljanja se uredijo v pogodbi.

(1) Vsebine programov usposabljanja serviserjev, ki jih izvajajo izvajalci usposabljanja, so določene:
– v prilogi Uredbe Komisije (ES) št. 303/2008 z dne 2. aprila 2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval podjetjem in osebju glede nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 92 z dne 3. 4. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 303/2008/ES), za serviserje opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk (v nadaljnjem besedilu: program A);
– v prilogi Uredbe Komisije (ES) št. 306/2008 z dne 2. aprila 2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval osebju, ki zajema nekatera topila na osnovi fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 92 z dne 3. 4. 2008, str. 21; v nadaljnjem besedilu: Uredba 306/2008/ES) za serviserje izdelkov, ki vsebujejo topila (v nadaljnjem besedilu: program B);
– v prilogi Uredbe Komisije (ES) št. 304/2008 z dne 2. aprila 2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval podjetjem in osebju glede nepremičnih protipožarnih sistemov in gasilnih aparatov, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 92 z dne 3. 4. 2008, str. 12; v nadaljnjem besedilu: Uredba 304/2008/ES) za serviserje gasilnih aparatov in nepremične opreme za gašenje požarov (v nadaljnjem besedilu: program C);
– v prilogi Uredbe Komisije (ES) št. 305/2008 z dne 2. aprila 2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval osebju, ki zajema določene fluorirane toplogredne pline iz visokonapetostnih stikalnih mehanizmov, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 92 z dne 3. 4. 2008, str. 17; v nadaljnjem besedilu: Uredba 305/2008/ES) za serviserje visokonapetostnih stikalnih mehanizmov (v nadaljnjem besedilu: program D);
– v prilogi Uredbe Komisije (ES) št. 307/2008 z dne 2. aprila 2008 o določitvi minimalnih zahtev za programe usposabljanja in pogojev za vzajemno priznavanje potrdil o usposabljanju za osebje glede klimatskih naprav v nekaterih motornih vozilih, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 92 z dne 3. 4. 2008, str. 25; v nadaljnjem besedilu: Uredba 307/2008/ES) za serviserje klimatskih naprav v motornih vozilih (v nadaljnjem besedilu: program E).
(2) Usposabljanje serviserjev v programih A in C zajema tudi postopke za ravnanje s fluoriranimi toplogrednimi plini, ki so določeni v Uredbi 1497/2007/ES in Uredbi 1516/2007/ES.
(3) O udeležbi v programu usposabljanja izda izvajalec usposabljanja slušatelju potrdilo.

(1) Za posamezen program usposabljanja iz prejšnjega člena izvajalec usposabljanja pripravi izpitni katalog, ki podrobneje določa izpitne vsebine, način izvajanja izpita in njegov obseg (izdelek, storitev, delovni preizkusi), trajanje izpita, merila za ocenjevanje, minimalne pogoje za uspešno opravljen del izpita ter priporočeno literaturo.
(2) Izpitne kataloge iz prejšnjega odstavka potrdi ministrstvo in jih objavi na svoji spletni strani.

(1) Strokovna usposobljenost serviserjev se preverja z izpitom.
(2) Izpit iz prejšnjega odstavka obsega:
– teoretični del, pri katerem se preverja uporaba strokovno-teoretičnega znanja, in
– praktični del, pri katerem se preverja povezovanje strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja za opravljanje nalog.
(3) Izpitna vprašanja za teoretični in praktični del izpita oblikuje izpitna komisija na podlagi izpitnega kataloga.

(1) Izpit iz prejšnjega člena izvaja izpitna komisija, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana, ki sta lahko le izpraševalca, uvrščena na seznam iz tretjega odstavka 17. člena te uredbe. Največ en izpraševalec je lahko predstavnik izvajalca usposabljanja, pri čemer se za predstavnika šteje oseba, ki je pri izvajalcu usposabljanja zaposlena ali povezana s pogodbo o sodelovanju pri izvajanju usposabljanja. Za izvajanje praktičnega ali teoretičnega dela izpita se lahko določijo različni izpraševalci.
(2) Za opravljanje funkcije predsednika izpitne komisije ministrstvo pooblasti enega ali več uslužbencev ministrstva.
(3) Izpitno komisijo imenuje izvajalec usposabljanja.
(4) Pri odločanju izpitne komisije sodelujejo predsednik in vsi člani. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov. Če je število glasov neodločeno, odloča glas predsednika.
(5) Član izpitne komisije ne more biti oseba, ki je:
– v času izpita delodajalec, sodelavec ali lastnik podjetja, kjer je kandidat za opravljanje izpita (v nadaljnjem besedilu: kandidat) zaposlen,
– s kandidatom v krvnem sorodstvu do vključno 4. kolena ali 2. kolena v svaštvu ne glede na to, ali gre za veljavno sklenjeno zakonsko zvezo ali za zunajzakonsko skupnost.
(6) Izvajalec usposabljanja hrani dokumentacijo o poteku izpita najmanj pet let.
(7) Predsednik in člani izpitne komisije so upravičeni do plačila za delo v izpitni komisiji iz naslova stroškov izpita.

(1) Stroške usposabljanja serviserjev in stroške izpita krijejo kandidati neposredno izvajalcu usposabljanja.
(2) Stroške izdaje spričeval iz 31. člena te uredbe, vodenje evidenc iz 37., 38. in 39. člena te uredbe, izbire izvajalcev usposabljanja ter strokovnega nadzora nad izvajanjem usposabljanja serviserjev in izpitov krije ministrstvo.
(3) Stroške izpita plača kandidat po ceniku, ki ga določi ministrstvo in ga objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Stroški izpita iz prejšnjega odstavka obsegajo stroške:
– uporabe prostorov, opreme in orodja za izvajanje izpitov,
– dela članov izpitne komisije in materialne stroške izpitne komisije,
– izvajalca usposabljanja v zvezi z izvajanjem administrativnih, organizacijskih in drugih pomožnih nalog v zvezi z razpisi, izvedbo izpitov, vodenjem in hrambo dokumentacije.
(5) Izvajalec usposabljanja je poleg plačila za izvajanje izpita upravičen do plačila za izvedbo usposabljanja po ceni, ki jo določi sam. Kandidat plača stroške izvajanja izpita izvajalcu usposabljanja najkasneje do začetka opravljanja izpita.
(6) Ob ponavljanju dela izpita plača kandidat sorazmeren del stroškov izpita, ki se določi v ceniku iz tretjega odstavka tega člena.

(1) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– starost najmanj 18 let in
– končana najmanj srednja poklicna izobrazba tehnične smeri ali
– končana najmanj srednja poklicna izobrazba druge smeri in eno leto delovnih izkušenj na področju vzdrževalnih del opreme, za servisiranje katere se usposablja, ali
– končana najmanj srednja strokovna izobrazba drugih smeri in eno leto delovnih izkušenj na področju vzdrževalnih del opreme, za servisiranje katere se usposablja, ali
– končana najmanj višja strokovna izobrazba.
(2) Kadar kandidat opravlja izpit prvič, se mora pred opravljanjem izpita udeležiti tudi ustreznega programa usposabljanja iz prvega odstavka 20. člena uredbe in predložiti potrdilo o udeležbi v skladu s tretjim odstavkom 20. člena te uredbe.
(3) Kandidat, ki pristopi k izpitu, se identificira z osebnim dokumentom.

(1) Izvajalec usposabljanja najmanj enkrat letno razpiše rok za opravljanje izpitov iz 22. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: izpitni rok).
(2) Razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
– pravne podlage, ki določajo pogoje, način, strošek in postopek opravljanja izpita,
– pogoje iz prejšnjega člena,
– rok, v katerem je treba vložiti prijavo, in obrazec prijave, ter
– datum izpitnega roka.
(3) Obliko in vsebino obrazca za opravljanje izpita za programe iz prvega odstavka 20. člena te uredbe objavi ministrstvo na svojih spletni strani.
(4) Izvajalec usposabljanja mora ministrstvu poslati razpis iz drugega odstavka tega člena najkasneje en mesec pred datumom izpitnega roka, ministrstvo pa ga objavi na svoji spletni strani.

(1) Prijavo za opravljanje izpita vloži kandidat pisno na obrazcu iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) Rok za prijavo se zaključi najkasneje 15 dni pred objavljenim izpitnim rokom.
(3) Če kandidat pisno prekliče prijavo na opravljanje izpita najpozneje tri dni pred datumom izpita, mu izvajalec usposabljanja povrne že vplačane stroške izpita.
(4) Izpit se organizira, če je na posamezen izpitni rok prijavljenih najmanj pet kandidatov. Če se drugič zaporedoma na izpitni rok ne prijavi vsaj pet kandidatov, se izpit izvede tudi za manj kandidatov.
(5) Če izvajalec usposabljanja v razpisanem izpitnem roku izpita ne izvede, o tem obvesti prijavljene kandidate najmanj en dan pred izpitnim rokom in jim povrne že vplačane stroške izpita.

(1) Če izvajalec usposabljanja ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izpita, o tem pisno obvesti kandidata v sedmih dneh od prijave na izpit.
(2) Kandidat, ki ne soglaša z odločitvijo izvajalca usposabljanja iz prejšnjega odstavka, poda pri njem pisni ugovor v sedmih dneh od prejetega obvestila.
(3) Če izvajalec usposabljanja meni, da je ugovor kandidata iz prejšnjega odstavka utemeljen, mu omoči opravljanje izpita najkasneje na naslednjem izpitnem roku, sicer odstopi njegov ugovor v nadaljnje reševanje na ministrstvo.

(1) Znanje kandidata se oceni z oceno »uspešno« ali »neuspešno«. Z oceno »uspešno« je ocenjeno znanje kandidata, ki pozitivno reši vsaj 50 odstotkov vsebine vprašanj posameznega dela izpita.
(2) Za skupno pozitivno oceno izpita mora biti znanje teoretičnega in praktičnega dela izpita ocenjeno »uspešno«.
(3) Podrobneje se način ocenjevanja znanja določi v izpitnem katalogu.

(1) O poteku izpita se za vsakega kandidata posebej vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani izpitne komisije.
(2) Kandidat, ki ne soglaša z oceno komisije, lahko poda takoj po razglasitvi ocene ugovor ustno na zapisnik. Komisija ugovor nemudoma preuči in o svoji odločitvi obvesti kandidata.
(3) Če se ugovoru ne ugodi, se o tem napravi pisni zaznamek na zapisnik.
(4) Če se ugovoru ugodi, se kandidatu omogoči ponovitev opravljanja celotnega izpita ali le njegovega dela na prvem naslednjem izpitnem roku. Zoper oceno na ponovljenem izpitu ugovor ustno na zapisnik ni več mogoč, možen pa je ugovor na ministrstvo.
(5) Zapisnik iz prvega odstavka tega člena hrani izvajalec usposabljanja.

(1) Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, ministrstvo izda spričevalo o usposobljenosti za ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini (v nadaljnjem besedilu: spričevalo) za eno od naslednjih dejavnosti in opreme:
– preverjanje uhajanja in zajem plinov ter namestitev, vzdrževanje ali servisiranje nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline ali ozonu škodljive snovi;
– namestitev in vzdrževanje gasilnih aparatov in vgrajenih gasilnih sistemov ter preverjanje uhajanja in zajem;
– zajem fluoriranih toplogrednih plinov pri visokonapetostnih stikalnih mehanizmih;
– zajem iz nepremične opreme, ki vsebuje topila z vsebnostjo ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov;
– zajem fluoriranih toplogrednih plinov pri klimatskih napravah v motornih vozilih.
(2) Glede na zahtevnost dejavnosti in velikost opreme se spričevala iz prve alinee prejšnjega odstavka izdajajo za štiri kategorije zahtevnosti, kot so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Spričevalo podpiše predsednik komisije.
(4) Vzorec oblike in vsebine spričevala je določen v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Spričevalo se kandidatu izroči najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je izpit uspešno opravil. Kandidatu, ki izpita ni uspešno opravil, izda izpitna komisija obvestilo o neuspešno opravljenem izpitu.
(6) Kandidat, ki izpita ni uspešno opravil, lahko ponovno opravlja celoten izpit ali le tisti del, za katerega je bil ocenjen z »neuspešno«.
(7) Veljavnost spričevala je pet let.

(1) Kandidat ima pravico ugovora na ministrstvo zoper obvestilo o neuspešno opravljenem izpitu iz prejšnjega člena v osmih dneh po prejemu tega obvestila.
(2) Ministrstvo odloči o utemeljenosti ugovora iz prejšnjega odstavka in tretjega odstavka 28. člena te uredbe s sklepom.
(3) Če ministrstvo ugotovi, da je ugovor zoper odločitev iz 28. člena te uredbe utemeljen, napoti kandidata na opravljanje izpita v prvem naslednjem izpitnem roku.
(4) Če ministrstvo ugotovi, da je ugovor zoper oceno iz obvestila o neuspešno opravljenem izpitu iz prejšnjega člena utemeljen, izvajalec usposabljanja imenuje za ponovno ocenitev znanja kandidata drugo izpitno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik prejšnje in vsaj dva nova izpraševalca. Če je ugovor utemeljen, krije stroške ponovitve izpita izvajalec usposabljanja, če pa ugovor ni utemeljen, krije stroške ponovitve izpita kandidat.

Izvajalec usposabljanja kandidatu na podlagi pisnega zahtevka omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo, če je zahtevek vložen v osmih dneh po objavi rezultatov oziroma vročitvi spričevala oziroma obvestila o neuspešno opravljenem izpitu. Ministrstvo ima pravico do vpogleda v izpitno dokumentacijo.

(1) Pooblaščeni serviser je serviser, ki ima za izvajanje svoje dejavnosti veljavno spričevalo.
(2) Za pooblaščenega serviserja šteje tudi oseba, ki je pridobila spričevalo za ravnanje s fluoriranimi toplogrednimi plini v drugi državi članici Evropske unije v skladu z Uredbo 842/2006/ES.

(1) O izvajanju usposabljanja serviserjev in izvajanju izpitov mora izvajalec usposabljanja poročati letno ministrstvu najpozneje do 31. januarja za preteklo leto.
(2) Izvajalec usposabljanja v letnem poročilu iz prejšnjega odstavka podrobneje poroča o vsebini programov usposabljanja, času in kraju usposabljanja, razpisanih učnih mestih, številu slušateljev in predavateljih ter o razpisanih izpitnih rokih, dejanskih stroških izvedbe izpitov, številu prijavljenih kandidatov.
(3) Za izvajanje programa usposabljanja in organizacijo izpitov, izdelavo letnega poročila iz prvega odstavka tega člena ter za dajanje drugih vsebinskih informacij ministrstvu je odgovoren vodja usposabljanja, ki ga imenuje izvajalec usposabljanja.

Ministrstvo pripravi vsako leto do 31. marca poročilo o izvajanju usposabljanja serviserjev in izpitov v preteklem letu in ga objavi na svoji spletni strani.

(1) Ministrstvo vodi evidenco o pooblaščenih podjetjih iz 13. člena te uredbe.
(2) V evidenci pooblaščenih podjetij ministrstvo poleg identifikacijskih podatkov o pooblaščenem podjetju vodi tudi evidenčno številko pooblaščenega podjetja, dejavnost, za katero je pooblaščen, ter podatke o pooblaščenih serviserjih iz drugega odstavka 38. člena te uredbe, ki za pooblaščeno podjetje opravljajo storitve.

(1) Ministrstvo vodi evidenco o pooblaščenih serviserjih iz 34. člena te uredbe kot evidenco oseb, ki imajo pooblastila za opravljanje dejavnosti varstva okolja, v skladu zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) V evidenco iz prejšnjega odstavka se poleg osebnih podatkov (ime in priimek, naslov serviserja) vpiše tudi številka in datum izdaje spričevala ter vrsta dejavnosti in opreme, za katero je serviser pridobil spričevalo.

Ministrstvo vodi evidenco o izvajalcih usposabljanja, ki vsebuje podatke o:
1. imenu in sedežu izvajalca usposabljanja in
2. področju izvajanja usposabljanja in preverjanja usposobljenosti serviserjev.

Upravljavec nepremične opreme, vzdrževalec opreme ter pooblaščeno podjetje morajo zajete odpadne ozonu škodljive snovi in fluorirane toplogredne pline oddati predelovalcu ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov v predelavo ali odstranjevalcu ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov v odstranitev.

(1) Predelovalec odpadnih ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov lahko začne predelavo teh snovi oziroma plinov, ko pridobi okoljevarstveno dovoljenje ministrstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Odstranjevalec odpadnih ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov lahko začne odstranjevati te snovi oziroma pline, ko pridobi okoljevarstveno dovoljenje ministrstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3) Predelovalec in odstranjevalec odpadnih ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov morata voditi evidenco o predelanih ali odstranjenih odpadnih ozonu škodljivih snoveh in fluoriranih toplogrednih plinih v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Ne glede na količine predelanih ali odstranjenih odpadnih ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov morata predelovalec in odstranjevalec iz prejšnjega odstavka posredovati ministrstvu poročilo o predelavi oziroma odstranjevanju ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov za preteklo koledarsko leto v elektronski obliki najpozneje do 31. marca tekočega leta.
(5) Obliko poročila iz prejšnjega odstavka objavi ministrstvo na svoji spletni strani.

Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo o programu usposabljanja in podeljevanja spričeval za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 5. člena Uredbe 842/2006/ES v skladu z Uredbo 308/2008/ES.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec opreme, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 3. člena te uredbe pri namestitvi, obratovanju, vzdrževanju, razgradnji ali odstranjevanju opreme izpušča v zrak ozonu škodljive snovi in fluorirane toplogredne pline,
– v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena te uredbe pri namestitvi, obratovanju, vzdrževanju, razgradnji ali odstranjevanju opreme ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov ne zajema zato, da se reciklirajo na kraju samem ali skladiščijo v posodah, preden se predelajo ali odstranijo,
– ne prijavi ministrstvu nepremične opreme, ki vsebuje 3 kg ali več ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov, v skladu s prvim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne obvesti ministrstva o vseh spremembah podatkov iz prijave v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne pridobi potrdila o opravljenem preverjanju uhajanja za opremo, za katero je treba v skladu z Uredbo 1005/2009/ES ali Uredbo 842/2006/ES izvajati preverjanje uhajanja, v skladu z drugim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ne hrani potrdil o preverjanju uhajanja najmanj tri leta po preverjanju uhajanja v skladu s četrtim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ne zagotovi preverjanja uhajanja v skladu s standardnimi zahtevami iz Uredbe 1516/2007/ES, če je to preverjanje uhajanja pri nepremični opremi za hlajenje in klimatizacijo in pri toplotnih črpalkah, in v skladu s standardnimi zahtevami iz Uredbe 1497/2007/ES, če je to preverjanje uhajanja iz vgrajenih gasilnih sistemov s plini in gasilnih aparatov, v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe,
– ne vodi evidence o opremi v skladu z 2. členom Uredbe 1516/2007/ES, če je to nepremična oprema za hlajenje in klimatizacijo in toplotne črpalke, in evidenco sistema v skladu z 2. členom Uredbe 1497/2007/ES, če so to vgrajeni gasilni sistemi s plini in gasilni aparati, v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe,
– ne zagotovi, da se opravlja preverjanje uhajanja v skladu s tretjim odstavkom 7. člena te uredbe, če preverjanje uhajanja opravljajo pri upravljavcu opreme zaposleni pooblaščeni serviserji,
– ne zagotovi zajemanja ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov pri opremi iz prvega odstavka 8. člena te uredbe,
– ne zagotovi v skladu s prvim odstavkom 9. člena te uredbe za opremo, ki je zunaj uporabe več kakor 12 mesecev in vsebuje 3 kg ali več ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov, zajema vse količine ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih ta oprema vsebuje, ali ne pridobi potrdila o zajemu ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov,
– ne vodi evidence o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, njihovem recikliranju in o oddaji v predelavo in odstranjevanje v skladu s prvim odstavkom 10. člena te uredbe,
– ne predloži letnega poročila o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s prvim odstavkom 11. člena te uredbe,
– ne pošlje pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo podatkov o pooblaščenih serviserjih, ki pri njem opravljajo zajem ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, v skladu s petim odstavkom 11. člena te uredbe;
– ne zagotovi, da za nepremično opremo opravlja preverjanje uhajanja, vzdrževanje nepremične opreme in zajemanje ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov pri njem zaposleni pooblaščeni serviser v skladu s prvim odstavkom 12. člena te uredbe,
– ne zagotovi, da opravlja preverjanje uhajanja, vzdrževanje nepremične opreme ali zajemanje ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov pooblaščeno podjetje v skladu z drugim odstavkom 12. člena te uredbe,
– ne odda zajetih odpadnih ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov predelovalcu ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov v predelavo ali odstranjevalcu ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov v odstranitev v skladu s 40. členom te uredbe.
(2) Z globo od 4.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje vzdrževalec opreme, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi zajemanja ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe,
– ne vodi evidence o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, njihovem recikliranju in o oddaji v predelavo in odstranjevanje v skladu s prvim odstavkom 10. člena te uredbe,
– ne predloži letnega poročila o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s prvim odstavkom 11. člena te uredbe,
– ne pošlje pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo podatkov o pooblaščenih serviserjih, ki pri njem opravljajo zajem ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, v skladu s petim odstavkom 11. člena te uredbe,
– ne zagotovi, da zajemanje ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov opravlja pooblaščeni serviser v skladu s tretjim odstavkom 12. člena te uredbe,
– ne odda zajetih odpadnih ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov predelovalcu ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov v predelavo ali odstranjevalcu ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov v odstranitev v skladu s 40. členom te uredbe.
(3) Z globo od 4.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje proizvajalec, uvoznik ali pridobitelj nepremične opreme, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi, da namestitev nepremične opreme opravi pooblaščeni serviser v skladu s četrtim odstavkom 12. člena te uredbe.
– ne zagotovi, da namestitev nepremične opreme opravi v imenu proizvajalca, uvoznika ali pridobitelja pooblaščeno podjetje v skladu s petim odstavkom 12. člena te uredbe.
(4) Z globo od 4.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje distributer, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi, da dobavo ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov opravi pooblaščeni serviser v skladu s šestim odstavkom 12. člena te uredbe,
– v nasprotju s sedmim odstavkom 12. člena te uredbe dobavlja ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline osebam, ki niso upravljavci opreme iz 5. člena te uredbe, proizvajalci opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline, vzdrževalci opreme ali pooblaščena podjetja iz 13. člena te uredbe.
(5) Z globo od 4.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeno podjetje, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi, da so v skladu s prvo alineo prvega odstavka 15. člena te uredbe osebe, ki jim namešča opremo, in upravljavci opreme, za katere vzdržuje opremo in opravlja preverjanje uhajanja, seznanjene s podatki o pri njem zaposlenih pooblaščenih serviserjev, ki izvajajo te storitve,
– ne zagotovi, da v skladu z drugo alineo prvega odstavka 15. člena te uredbe pri njem zaposleni pooblaščeni serviserji opravljajo preverjanje uhajanja v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe,
– ne izda o izvedenem preverjanju uhajanja upravljavcu opreme potrdila o preverjanju uhajanja v skladu z drugim odstavkom 15. člena te uredbe,
– ne izda o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov upravljavcu opreme potrdila o zajemu ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s tretjim odstavkom 15. člena te uredbe,
– ne vodi evidence o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s četrtim odstavkom 15. člena te uredbe,
– ne poroča ministrstvu o zajemu ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s petim odstavkom 15. člena te uredbe.
(6) Z globo od 4.000 eurov do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki predeluje ali odstranjuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline, če:
– v nasprotju s prvim odstavkom 41. člena te uredbe kot predelovalec odpadnih ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov začne predelavo ne da bi pridobil okoljevarstveno dovoljenje,
– v nasprotju z drugim odstavkom 41. člena te uredbe kot odstranjevalec odpadnih ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov začne odstranjevati, ne da bi pridobil okoljevarstveno dovoljenje,
– ne vodi evidence kot predelovalec ali odstranjevalec odpadnih ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s tretjim odstavkom 41. člena te uredbe,
– ne posreduje ministrstvu letnega poročila o predelavi oziroma odstranjevanju ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s četrtim odstavkom 41. člena te uredbe.
(7) Z globo od 300 eurov do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, če:
– v nasprotju s prvim odstavkom 3. člena te uredbe pri obratovanju, vzdrževanju, razgradnji ali odstranjevanju opreme izpušča v zrak ozonu škodljive snovi in fluorirane toplogredne pline,
– v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena te uredbe pri razgradnji ali odstranjevanju opreme ne zagotovi zajemanja ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov,
– ne zagotovi za opremo, ki ne obratuje več kakor 12 mesecev, preverjanja uhajanja v skladu s 6. in 7. členom te uredbe, ali najpozneje eno leto po prenehanju njenega obratovanja zajema vse količine ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih ta oprema vsebuje, ali ne pridobi potrdila o zajemu ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s prvim odstavkom 9. člena te uredbe.
(8) Z globo od 1.300 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega do šestega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba:
– upravljavca opreme, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
– vzdrževalca opreme, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
– proizvajalca, uvoznika, pridobitelja nepremične opreme,
– distributerja,
– pooblaščenega podjetja,
– predelovalca odpadnih ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov in odstranjevalca odpadnih ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov.

Dokazilo o končanem programu usposabljanja in izpopolnjevanja za pridobitev ustreznega znanja za varno ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi, ki ga je fizična oseba pridobila v skladu s 33. členom Uredbe o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 78/08), se do 31. decembra 2010 šteje za potrdilo o udeležbi v programu usposabljanja po tej uredbi.

(1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima kot vzdrževalec opreme veljavno potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadnih ozonu škodljivih snovi v skladu s 13. in 14. členom Pravilnika o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi (Uradni list RS, št. 42/03 in 41/04 – ZVO-1), mora pridobiti potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco pooblaščenih podjetij do izteka veljavnosti potrdila oziroma najpozneje do 31. decembra 2010.
(2) Potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadnih ozonu škodljivih snovi, izdano v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi (Uradni list RS, št. 42/03 in 41/04 – ZVO-1), velja za potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco pooblaščenih podjetij do izteka veljavnosti potrdila oziroma najpozneje do 31. decembra 2010.

Fizična oseba, ki je kot serviser opreme do uveljavitve te uredbe pridobila dokazilo, da je v skladu s 15. členom Pravilnika o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi (Uradni list RS, št. 42/03 in 41/04 – ZVO-1), končala program usposabljanja in izpopolnjevanja za pridobitev ustreznega znanja za varno ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi, mora pridobiti spričevalo o uspešno končanem programu usposabljanja za pridobitev ustreznega znanja za varno ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2010.

(1) Izvajalci usposabljanja, ki so bili izbrani na podlagi določb Uredbe o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 78/08), se štejejo za izvajalce usposabljanja po tej uredbi.
(2) Postopki, začeti na podlagi določb Pravilnika o strokovnem usposabljanju serviserjev opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline (Uradni list RS, št. 17/09), se dokončajo po določbah te uredbe.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Uredba o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 78/08) in Pravilnik o strokovnem usposabljanju serviserjev opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline (Uradni list RS, št. 17/09).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.