Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. maja 2010.

S tem zakonom se opredeljuje mladinski sektor in določata javni interes v mladinskem sektorju ter način uresničevanja javnega interesa v mladinskem sektorju.

Izvajanje tega zakona temelji na načelih demokratičnosti, pluralnosti, integralnosti, medgeneracijske solidarnosti, enakopravnosti, nediskriminacije in pravičnosti, večkulturnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva, spodbujanja zdravega življenjskega sloga, spoštovanja življenja in okolja ter sodelovanja nevladnih organizacij pri upravljanju z javnimi zadevami.

Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
- »mladi« so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. do dopolnjenega 29. leta;
- »mladinski sektor« so področja, kjer poteka proces oblikovanja in uresničevanja mladinskih politik in mladinsko delo in so opredeljena v 4. členu tega zakona;
- »mladinsko delo« je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve;
- »mladinska politika« je usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter strokovnimi in drugimi organizacijami;
- »organizacija v mladinskem sektorju« je subjekt, ki deluje v mladinskem sektorju, in je organizirana kot mladinska organizacija ali organizacija za mlade ali mladinski svet;
- »mladinska organizacija« je avtonomno demokratično prostovoljno samostojno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju;
- »organizacija za mlade« je pravna oseba, ki izvaja programe za mlade, vendar ni mladinska organizacija, in je organizirana kot zavod, ustanova ali zadruga;
- »strukturirani dialog« je odprt, pregleden, dolgoročen, nenehen in sistematičen dialog med mladimi in nosilci oblasti na državni in lokalni ravni v mladinskem sektorju;
- »mladinska infrastruktura« je fizični prostor (zemljišče ali stavba oziroma del stavbe), namenjen predvsem mladim, za izvajanje mladinskega dela;
- »mladinski program« je skupek dejavnosti, ki ga izvaja mladinska organizacija, in poteka med vrstniki nepretrgoma skozi večji del leta ter vključuje večje število izvajalcev in aktivnih udeležencev;
- »program za mlade« je program ukrepov v mladinskem sektorju, ki ga izvajajo organizacije za mlade, z namenom zagotavljanja boljših pogojev za življenje, delovanje in organiziranost mladih, ter poteka nepretrgano skozi večji del leta in vključuje večje število aktivnih udeležencev.

Področja mladinskega sektorja se nanašajo na:
- avtonomijo mladih,
- neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,
- dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih,
- skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,
- prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,
- mobilnost mladih in mednarodno povezovanje,
- zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,
- dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in
- sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.

Javni interes na področju mladinskega sektorja se uresničuje z zagotavljanjem:
- normativnih in drugih pogojev za razvoj področij mladinskega dela in vključevanja mladinskega vidika v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade in
- finančne podpore mladinskim programom in programom za mlade, vključno s podporo mladinski infrastrukturi.

(1) Nosilci javnega interesa v mladinskem sektorju so država in samoupravne lokalne skupnosti ter na območjih, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, njihove samoupravne narodne skupnosti.
(2) Organ, pristojen za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju na državni ravni, je upravni organ, pristojen za mladino. Pri uresničevanju javnega interesa v mladinskem sektorju sodelujejo tudi drugi upravni organi, pristojni za posamezna področja mladinskega sektorja.
(3) Za sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju mladinske politike Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) imenuje posvetovalno telo za mladino.
(4) Za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju na lokalni ravni so pristojni organi samoupravne lokalne skupnosti.

Upravni organ, pristojen za mladino:
- pripravlja predpise in ukrepe na področju mladinskega sektorja;
- zagotavlja finančno podporo mladinskim programom in programom za mlade (v nadaljnjem besedilu: programi v mladinskem sektorju);
- skrbi za in izvaja nadzor nad uresničevanjem predpisov in ukrepov v mladinskem sektorju;
- spremlja položaj mladih in učinke ukrepov v mladinskem sektorju;
- sodeluje s pristojnimi organi in drugimi subjekti v mladinskem sektorju;
- sodeluje pri predstavljanju države v organih Evropske unije in Sveta Evrope ter na mednarodni ravni v zadevah, ki se nanašajo na mladino, in
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

(1) Vlada imenuje Svet Vlade Republike Slovenije za mladino kot posvetovalno telo, ki ji nudi pomoč pri odločanju o zadevah s področja mladih in mladinskega sektorja.
(2) Svet Vlade Republike Slovenije za mladino opravlja naslednje naloge:
- spremlja, ugotavlja in ocenjuje položaj mladih v družbi;
- spremlja in ocenjuje upoštevanje predlogov mladih na družbene spremembe;
- predlaga ukrepe v mladinskem sektorju in spremlja uresničevanje interesov mladine v drugih politikah na državni ravni;
- obravnava predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov vlade, ki se nanašajo na področje mladinskega dela, mladinskih politik in življenja mladih nasploh ter daje mnenje k predlogom zakonov;
- razpravlja o aktualnih vprašanjih mladih in daje mnenje pristojnim institucijam o teh vprašanjih;
- daje pobude in predloge za urejanje posameznih vprašanj na področju mladine;
- daje predloge in priporočila glede financiranja dejavnosti mladih;
- obravnava trende programskih in finančnih načrtov mladinskih organizacij ter drugih organizacij, ki sodelujejo v mladinskem sektorju;
- daje vladi ter pristojnim ministrstvom predloge, pobude in priporočila za uresničevanje zaveze po krepitvi mladinske razsežnosti v posameznih sektorskih javnih politikah;
- spodbuja sodelovanje mladih v različnih posvetovalnih in soodločevalskih telesih na državni in lokalni ravni.
(3) Svet Vlade Republike Slovenije za mladino sestavlja enako število predstavnikov in predstavnic Vlade in organizacij v mladinskem sektorju.
(4) Vlada imenuje člane Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino izmed predstavnikov in predstavnic organizacij v mladinskem sektorju, ki jih te same predlagajo.
(5) Mandat članov Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino je štiri leta. Svet Vlade Republike Slovenije za mladino vodi predsednik oziroma predsednica, ki ga oziroma jo imenuje vlada izmed ministrov oziroma ministric.
(6) Podrobnejšo sestavo in način dela ter druga vprašanja v zvezi z delovanjem Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino določi vlada.

(1) Subjekti javnega interesa v mladinskem sektorju so mladinske organizacije in organizacije za mlade, ki se organizirajo in delujejo v skladu z zakonom, na podlagi katerega so ustanovljene.
(2) Subjekti javnega interesa v mladinskem sektorju so tudi mladinski svet na državi ravni in mladinski sveti na lokalni ravni. V mladinski svet na državni ravni se združujejo nacionalne mladinske organizacije, v mladinske svete lokalnih skupnosti pa se združujejo mladinske organizacije na lokalni ravni. Status, pogoje združevanja in delovanje mladinskih svetov ureja poseben zakon.
(3) Država in samoupravne lokalne skupnosti pri uresničevanju javnega interesa v mladinskem sektorju sodelujejo med seboj in z organizacijami v mladinskem sektorju.

(1) Za izjemne dosežke v mladinskem sektorju minister oziroma ministrica, pristojen oziroma pristojna za mladino (v nadaljnjem besedilu: minister), podeljuje državna priznanja.
(2) Ministrstvo, pristojno za mladino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vodi evidenco podeljenih priznanj iz prejšnjega odstavka, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s podeljevanjem priznanj. Evidenca je javna.
(3) V evidenci se obdelujejo osebni podatki fizične osebe, ki je prejela priznanje: osebno ime, EMŠO ali datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, je javen le podatek o osebnem imenu.
(4) Ministrstvo lahko osebne podatke iz prejšnjega odstavka obdeluje samo za vodenje evidence in izvajanje nalog v zvezi s podelitvijo priznanja in za statistične namene.
(5) Merila in način podeljevanja priznanj ter način vodenja evidence priznanj podrobneje določi minister.

(1) Za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju morajo organizacije v mladinskem sektorju izpolnjevati naslednje pogoje:
- da redno izvajajo mladinske programe oziroma programe za mlade (v nadaljnjem besedilu: programe v mladinskem sektorju) na področjih iz 4. člena tega zakona;
- da izkazujejo pomembnejše dosežke pri razvoju in povezovanju mladinskega dela in
- da razpolagajo z ustreznimi materialnimi in človeškimi zmogljivostmi za delovanje.
(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo organizacije v mladinskem sektorju za pridobitev statusa iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi posebne pogoje glede na njihovo statusnopravno obliko, in sicer:
1. mladinska organizacija, ki je društvo oziroma zveza društev, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja društva:
- izpolnjuje splošne pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu v skladu z zakonom o društvih;
- ima najmanj 90 odstotkov članstva v starosti do 29 let in 70 odstotkov članov vodstva v starosti od 15. do dopolnjenega 29. leta;
2. mladinska organizacija, ki je organizirana kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, zveze društev, politične stranke ali sindikata:
- da ji je v temeljnem aktu zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju;
- ima najmanj 90 odstotkov članstva v starosti do 29 let in 70 odstotkov članov vodstva v starosti od 15. do dopolnjenega 29. leta;
- deluje v mladinskem sektorju neprekinjeno vsaj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa in
- da je zadnji dve leti pretežno izvajala programe iz prve alineje prvega odstavka tega člena;
3. druga pravna oseba zasebnega prava, in sicer zasebni zavod, ustanova ali zadruga:
- deluje v mladinskem sektorju neprekinjeno vsaj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa in
- je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljala za programe iz prve alineje prvega odstavka tega člena.
(3) Subjekti iz 1. točke prejšnjega odstavka si pridobijo status društva v javnem interesu v mladinskem sektorju, subjekti iz 2. točke prejšnjega odstavka si pridobijo status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, subjekti iz 3. točke prejšnjega odstavka pa si pridobijo status organizacije za mlade v javnem interesu v mladinskem sektorju.

(1) Mladinska organizacija, ki ima status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju v skladu s prvim odstavkom in 1. oziroma 2. točko drugega odstavka prejšnjega člena, pridobi status nacionalne mladinske organizacije, če ima najmanj 300 članic oziroma članov in je organizirana tako, da ima v statutu oziroma drugem internem aktu opredeljene notranje teritorialno organizirane enote, ki delujejo v večini statističnih teritorialnih enot v Republiki Sloveniji, določenih na ravni NUTS 3 v skladu s predpisi Evropske unije o skupni klasifikaciji teritorialnih enot.
(2) Mladinska organizacija iz prejšnjega odstavka, katere člani so pripadniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti, si pridobi status nacionalne mladinske organizacije, ne glede na pogoje glede članstva in teritorialne organiziranosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Za podelitev statusa nacionalne mladinske organizacije se uporabljajo določbe 13. in 14. člena tega zakona.

(1) O podelitvi statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju odloča ministrstvo.
(2) Za subjekte iz 2. in 3. točke drugega odstavka 11. člena tega zakona se glede podelitve, delovanja in odvzema statusa organizacije v javnem interesu smiselno uporablja zakon, ki ureja društva, če ta zakon ne določa drugače.
(3) Način izkazovanja in ugotavljanja izpolnjevanja pogojev ter podrobnejša merila za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu določi minister.

(1) Ministrstvo vodi evidenco organizacij v mladinskem sektorju, ki jim je na podlagi 11. člena tega zakona podeljen status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju.
(2) Evidenca je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o organizaciji v javnem interesu v mladinskem sektorju in pravni varnosti drugih oseb, varnosti pravnega prometa ter preglednosti delovanja teh organizacij. Evidenca je javna.
(3) V evidenci se obdelujejo naslednji osebni podatki zakonitega zastopnika oziroma zastopnice organizacije v mladinskem sektorju: osebno ime, EMŠO ali datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, je javen le podatek o osebnem imenu zakonitega zastopnika oziroma zastopnice organizacije v mladinskem sektorju.
(4) Ministrstvo lahko osebne podatke iz prejšnjega odstavka obdeluje samo za vodenje evidence in izvajanje nalog v zvezi s podelitvijo statusa organizacije v javnem interesu ter za statistične namene.
(5) Za vodenje evidence organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo društva, če s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanim podzakonskim predpisom ni urejeno drugače.

Mladinski svet na državni ravni in mladinski sveti na lokalni ravni si pridobijo status organizacije, ki deluje v javnem interesu v mladinskem sektorju z registracijo v skladu z zakonom iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.

(1) Nacionalni progam za mladino je temeljni programski dokument, ki v skladu s tem zakonom opredeljuje prednostne naloge in ukrepe, ki so v javnem interesu v mladinskem sektorju.
(2) Nacionalni program za mladino vsebuje: programe, finančni načrt s prikazom stroškov in virov, nosilce, pričakovane razvojne učinke in kazalnike merjenja učinkov, obdobje in roke uresničevanja tega programa. Pri oblikovanju nacionalnega programa se upoštevajo dolgoročne usmeritve, ki presegajo obdobje njegove veljavnosti.
(3) Nacionalni program za mladino sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog vlade za obdobje devetih let. Predlog Nacionalnega programa za mladino pripravi ministrstvo v sodelovanju z organizacijami v mladinskem sektorju.
(4) Na podlagi Nacionalnega programa za mladino vlada sprejme izvedbene načrte v skladu s sprejetim državnim proračunom.
(5) Za uresničevanje Nacionalnega programa za mladino so odgovorna pristojna ministrstva.
(6) Vlada predloži vsaka tri leta državnemu zboru delno poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za mladino z ovrednotenimi rezultati, po izteku obdobja veljavnosti Nacionalnega programa za mladino pa zaključno poročilo. Državni zbor poročilo obravnava in se do njega opredeli.

Programi v mladinskem sektorju se sofinancirajo na podlagi Nacionalnega programa za mladino.

(1) Sofinanciranje programov v mladinskem sektorju po tem zakonu se izvaja na podlagi javnega razpisa in javnega poziva.
(2) Javni razpis se uporabi takrat, ko je smotrno vnaprej določiti le merila za ocenjevanje in vrednotenje predlogov programov v mladinskem sektorju.
(3) Javni poziv se uporabi za programe v mladinskem sektorju, ki jih izvajajo:
- organizacije v mladinskem sektorju, ki imajo status organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju,
- mladinski sveti in
- javni zavodi, ki delujejo v mladinskem sektorju.
(4) Finančna sredstva se dodelijo za tiste programe, ki so v postopku izbire iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ocenjeni oziroma ovrednoteni višje.

(1) Besedilo javnega razpisa vsebuje:
- jasno navedbo, da gre za javni razpis za izbiro programov v mladinskem sektorju in da se sofinancirajo tisti, ki so ovrednoteni višje;
- področja programov v mladinskem sektorju, ki so predmet javnega razpisa;
- merila, po katerih se vrednotijo prijavljeni programi v mladinskem sektorju;
- pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji;
- okvirno vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet javnega razpisa;
- obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;
- prijavni rok in način pošiljanja prijave;
- dokazila o izpolnjevanju pogojev;
- navedbo uslužbencev, pristojnih za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom in
- informacijo o morebitni razpisni dokumentaciji, ki je na razpolago.
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se lahko objavijo tudi drugi podatki, glede na predmet javnega razpisa. Vsebina podrobnejše dokumentacije se posebej določi v besedilu javnega razpisa.

(1) Besedilo objave javnega poziva vsebuje:
- jasno navedbo, da gre za javni poziv k prijavi predlogov programov v mladinskem sektorju subjektov iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona in da se sofinancirajo tisti, ki so ocenjeni oziroma ovrednoteni višje;
- vrsto programov v mladinskem sektorju, ki so predmet javnega poziva;
- merila, ki jih mora izpolnjevati program v mladinskem sektorju za sofinanciranje;
- pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci;
- okvirno vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet javnega poziva;
- obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;
- prijavni rok in način pošiljanja prijave;
- dokazila o izpolnjevanju pogojev;
- navedbo uslužbencev, pristojnih za dajanje informacij v zvezi z javnim pozivom in
- informacijo o morebitni razpisni dokumentaciji, ki je na razpolago.
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se lahko objavijo tudi drugi podatki glede na predmet javnega poziva. Vsebina podrobnejše dokumentacije se posebej določi v besedilu javnega poziva.

(1) Javni poziv in javni razpis izvajajo upravni organ iz 7. člena tega zakona in ministrstva, pristojna za področja, določena v Nacionalnem programu za mladino (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
(2) O začetku postopka za izbiro programov v mladinskem sektorju, s katerim se določijo vrsta postopka, datum objave in besedilo razpisa, odloči pooblaščena oseba pristojnega organa.
(3) Prijavni rok na javni razpis in javni poziv trajata vsaj en mesec.
(4) Za izvedbo javnega razpisa in javnega poziva pooblaščena oseba pristojnega organa imenuje razpisno komisijo.
(5) Postopek javnega razpisa in javnega poziva se izvaja v skladu s tem zakonom in podzakonskim predpisom, s katerim minister podrobneje uredi postopek in pogoje za izbiro sofinanciranja programov v mladinskem sektorju. Za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju, ki jih izvajajo druga pristojna ministrstva, se uporabljajo določbe tega zakona, če z drugim zakonom ni urejeno drugače.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek, se za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti, uporabljajo predpisi, ki se nanašajo na izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike.
(7) V postopku izbire upravičencev za sofinanciranje programov na podlagi tega zakona se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni posebej določeno.

(1) Po poteku prijavnega roka, razpisna komisija pregleda prispele prijave ter ugotovi njihovo pravočasnost, popolnost in upravičenost prijavitelja.
(2) Prijava, ki je bila vložena po izteku prijavnega roka ali je ni vložila upravičena oseba, se zavrže.
(3) Prijavitelj nepopolne prijave, ki je bila vložena v prijavnem roku, se povabi, da svojo prijavo dopolni v osmih dneh po prejemu tega povabila. Če prijava ni dopolnjena v predpisanem roku, se zavrže kot nepopolna.

(1) Pravočasne in popolne prijave se razvrstijo glede na vsebine ter se ovrednotijo v skladu s pogoji in merili, določenimi v javnemu razpisu oziroma pozivu.
(2) Na podlagi ovrednotenja se sestavi zbirni seznam prijaviteljev, uvrščenih glede na doseženo število točk. Izid vrednotenja se evidentira na ocenjevalnem listu, ki je sestavni del zapisnika, v katerem se pojasnijo ugotovitve glede doseganja meril za vsako posamezno prijavo.
(3) Po zaključenem vrednotenju razpisna komisija pripravi predlog o izbiri upravičencev in deležu sredstev za sofinanciranje posameznega izbranega programa.
(4) Prijavitelji imajo pravico vpogleda v razpisno dokumentacijo, ki se nanaša na postopek vrednotenja in izbire prijaviteljev.

Na podlagi predloga iz tretjega odstavka prejšnjega člena pooblaščena oseba pristojnega organa sprejme sklep o izbiri.

(1) Na podlagi sklepa o izbiri pristojni organ izda vsakemu prijavitelju odločbo, v kateri se določi upravičenost do pridobitve finančnih sredstev in njihov obseg glede na izbrani program.
(2) V upravnem sporu odpravljena ali razveljavljena odločba iz prejšnjega odstavka ne vpliva na že sklenjene pogodbe z drugimi upravičenci.

(1) Ko odločba iz prejšnjega člena postane izvršljiva, se z upravičencem sklene pogodba o sofinanciranju izbranega programa v mladinskem sektorju.
(2) S pogodbo se uredijo vsa medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem državnih sredstev za sofinanciranje predmeta pogodbe, zlasti pa:
- cilji, ki bodo realizirani v obdobju veljavnosti pogodbe,
- merila, po katerih se bo spremljalo njihovo uresničevanje,
- roki, v katerih morajo biti cilji doseženi,
- obseg, roki in način izvrševanja pogodbenih obveznosti,
- način nadzora nad namensko porabo sredstev in
- druga vprašanja o predmetu pogodbe.

(1) Samoupravna lokalna skupnost izvaja mladinsko politiko na lokalni ravni skladno z lastnimi interesi, potrebami, zmožnostmi in okoliščinami, kot so število in struktura prebivalcev, ekonomska moč ter prostorske in kadrovske zmogljivosti v mladinskem sektorju.
(2) Samoupravna lokalna skupnost lahko uresničuje mladinsko politiko na lokalni ravni, tako da:
- sprejme lokalni program za mladino,
- ustanovi delovno ali posvetovalno telo za mladinska vprašanja,
- finančno podpira programe v mladinskem sektorju in
- izvaja druge ukrepe v mladinskem sektorju v skladu z zakonom.
(3) Za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju na lokalni ravni se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.

(1) Mladinski center je organizirano funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava oziroma fizična oseba, v katerem se izvajajo programi v mladinskim sektorju in mladinsko delo na lokalni ravni.
(2) Mladinski centri:
- skrbijo za pogoje delovanja, druženja in drugih dejavnosti mladih posameznikov, ne glede na to, ali so člani mladinskih organizacij ali ne, in mladinskih organizacij lokalnih skupnosti;
- skrbijo za mladinsko infrastrukturo;
- zagotavljajo ustrezne prostorske pogoje in opremo za izvajanje mladinskega dela ter zagotavljajo ustrezno usposobljenost kadrov za podporo mladinskemu delu;
- nudijo pogoje za razvoj ustvarjalnih in kritičnih mladih posameznikov;
- razvijajo in izvajajo programe na področju informiranja in svetovanja ter neformalnega učenja;
- sodelujejo pri izvajanju mobilnosti mladih, prostovoljnem mladinskem delu, aktivnem državljanstvu, raziskovalnem delu mladih in pri povezovanju na mednarodni ravni in
- dajejo podporo drugim programom v mladinskem sektorju v lokalnem okolju.

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov izvaja ministrstvo.

Naloge posvetovalnega telesa iz 8. člena tega zakona opravlja Svet Vlade Republike Slovenije za mladino, ki ima mandat ob uveljaviti tega zakona, do prenehanja njegovega tekočega mandata.

Podzakonski predpis iz petega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 13. člena in petega odstavka 21. člena tega zakona izda minister v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Vlada predloži Nacionalni program za mladino v sprejem državnemu zboru v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ne glede na določbe tega zakona, se javni razpisi in javni pozivi, ki so se začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo po predpisih, po katerih so se začeli.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.