KOLEKTIVNA POGODBA
za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Stranke kolektivne pogodbe
To kolektivno pogodbo sklepata Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije (v nadaljevanju: izvršni svet) in sindikalne centrale, ki združujejo sindikate negospodarskih dejavnosti, ter samostojni sindikati dejavnosti za posamezna področja dejavnosti, organizirani za območje Republike Slovenije, ki zajemajo tipične poklice posamezne dejavnosti.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
a) Krajevna: Za območje Republike Slovenije
b) Stvarna: Za vse organizacije, delodajalce in druge pravne osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki so razvrščene v negospodarske dejavnosti in za katere ne velja splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ter za državne organe, če posamezna vprašanja, ki jih ureja ta kolektivna pogodba, niso z zakonom drugače urejena.
c) Osebno: Za vse delavce, zaposlene v organizacijah in pri delodajalcih ter drugih pravnih osebah s področja negospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: "zavod"). Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi. Izraz "delavci" v Smislu te pogodbe pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
Kolektivna pogodba ne velja za predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije ter druge funkcionarje in delavce državnih organov, ki jih volijo ali imenujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, njihovi izvršni sveti oziroma v skladu z zakonom drugi državni organi.
d) Časovno: Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja eno. leto.
Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, ni sklenjena nova kolektivna pogodba, in če nobena od pogodbenih strank ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove kolektivne pogodbe.
II. OBLIGACIJSKI DEL
Pozitivna izvedbena dolžnost
1. člen
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
Negativna izvedbena dolžnost
2. člen
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne pogodbe.
Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
3. člen
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti te kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe nastopajo sindikati kot ena stranka na strani delavcev.
Vsak sindikat lahko s soglasjem ostalih sindikatov samostojno zahteva spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.
4. člen
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Nasprotna stranka se je do predloga dolžna opredeliti v 30 dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka.
V primeru, da nasprotna stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
Reševanje kolektivnih sporov
5. člen
Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovita komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Šteje se, da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.
Sestava komisije za pomirjevanje
6. člen
Vsaka stranka imenuje v komisijo za pomirjevanje po dva člana. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih strokovnih in znanstvenih delavcev.
Začetek postopka
7. člen
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
Učinki pomirjevanja
8. člen
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen. Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe in jo dopolnjuje ali spreminja.
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Imenovanje arbitražnega sveta
9. člen
Arbitražni svet ima tri člane in prav toliko namestnikov. Vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika pa stranki določita sporazumno.
V primeru, če ne pride do sporazuma o določitvi predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje republiško sodišče, pristojno za delovne spore.
Organ za razlago kolektivne pogodbe
10. člen
Stranki kolektivne pogodbe sporazumno imenujeta sedemčlanski organ za razlago kolektivne pogodbe.
Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
11. člen
V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
III. NORMATIVNI DEL
Obveščanje
12. člen
Poslovodni organ – direktor oziroma predstojnik (v nadaljnjem besedilu: direktor) in organi upravljanja zagotavljajo obveščanje delavcev o vseh zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
Delavce se obvešča zlasti o:
– spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda,
– spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkov,
– letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju,
– spremembah obstoječih zakonov, o novih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo delavce v dejavnosti,
– predvidenih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivno odpuščanje) in razlogih zanje,
– letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa,
– kriterijih in merilih za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti, specifičnih za zavod,
– kriterijih in merilih za spodbujanje inovativnosti,
– ukrepih za zdravo in varno delovno okolje.
O zadevah iz prejšnjega odstavka se delavce obvesti pred sprejemom odločitev, kadar jih sprejemata organ upravljanja ali direktor zavoda.
Sodelovanje delavcev pri odločanju o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja
13. člen
Kadar organ upravljanja oziroma direktor odloča o pravicah in obveznostih delavcev iz dela, si mora predhodno pridobiti njihovo mnenje o:
– zaposlovanju in odpuščanju delavcev (sklepanju in prenehanju delovnega razmerja) ne glede na razloge,
– zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev,
– začetku in koncu dnevnega delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa,
– času, kraju in načinu izplačil osebnih dohodkov (v nadaljnjem besedilu: plača) in drugih osebnih prejemkov,
– uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju plač in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,
– ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,
– določanju delovnega reda in discipline ter uvajanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.
Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločitvi ni upošteval mnenja delavcev, mora le-te obvestiti o razlogih, zaradi katerih njihovih stališč ni mogel upoštevati.
Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka tega člena, če delavci ne posredujejo svojega mnenja v 8 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni.
14. člen
Določbe tega poglavja ne veljajo za zaposlene v državnih organih.
Pogoji za delovanje sindikata
15. člen
S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov v zavodu.
16. člen
Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatom podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
17. člen
Direktor in strokovne službe zagotavljajo sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov zavoda in omogoča sodelovanje njihovih predstavnikov na teh sejah. Pristojni organi so dolžni sindikatom omogočiti sodelovanje na sejah organov, ko odločajo o reševanju individualnih sporov.
18. člen
Za delo sindikatov mora biti zagotovljeno:
– sindikalnim zaupnikom najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca v zavodu, vendar ne manj kot 50 letno, za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central (združenj) in v organih sindikatov dejavnosti. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (to je za delo vseh zaupnikov skupaj) ne sme biti manjše, kot je število delavcev v zavodu, in ne manjše kot 50 ur na leto. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovorita sindikat in direktor zavoda. Pri tem upoštevata potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v zavod na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svoboda sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska;
– strokovna pomoč in drugi pogoji (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
– tehnična izvedba obračuna in plačevanja članarine sindikatom za člane sindikata.
Direktor in sindikati sklenejo pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.
19. člen
Sindikati lahko organizirajo in vodijo stavko v skladu z zakonom o stavki in drugimi predpisi ter akti, ki urejajo stavkovna pravila za posamezno dejavnost.
20. člen
Sindikalni zaupniki uživajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih še dve leti po preteku njihovih funkcij.
Sistemizacija
21. člen
Z aktom o sistemizaciji se za posamezno delovno mesto ali področje dela določijo aktivnosti in posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja, če niso določeni s posebnimi predpisi.
Pogodba o zaposlitvi
22. člen
S pogodbo o zaposlitvi delavec in zavod pisno uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa, s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmor, počitek in dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavca,
– izobraževanje,
– plačo in nadomestila plače,
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti zavoda ter delavca.
Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Delavcu je potrebno omogočiti vpogled v vsebino kolektivne pogodbe, kadarkoli to zahteva.
V primeru, da že zaposlen delavec predloga pogodbe o zaposlitvi ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če je zahteval presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca organ, pristojen za izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja.
Objava delovnega mesta
23. člen
V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:
– čas (nedoločen ali določen), za katerega se sklepa delovno razmerje,
– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
– trajanje poskusnega dela, če je zahtevano,
– rok za prijavo kandidata,
– rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v gradivo, na podlagi katerega je bila opravljena izbira.
Razporejanje delavcev
24. člen
Delavca je mogoče razporediti v drug zavod, organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog, in sicer:
– če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela;
– če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave.
O razporeditvi delavca v smislu prvega odstavka tega člena sporazumno odločita pristojna organa v zavodih.
Delavca ni mogoče brez njegove privolitve razporediti v zavod v drugem kraju:
– če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo možnosti za varstvo in šolanje otrok, prevoz, stanovanjski in drugi življenjski pogoji delavca in njegove družine, ali
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, ali
– če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri, za mater delavko z otrokom do treh let starosti pa več kot eno uro.
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela
25. člen
Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane delovne dokumentacije.
Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.
O začetku postopka se obvesti tudi sindikate. Delavec ima pravico do vpogleda v delovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ni možen.
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti je javen.
Direktor opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja. O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja, se vodi zapisnik.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, sprejme organ, določen s statutom.
Organ, določen s statutom, delavcu ne sme izreči sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec vloži ugovor.
O ugovoru delavca odloča organ, določen s statutom.
26. člen
Postopek iz prejšnjega člena se uporablja, če s posebnimi predpisi oziroma kolektivnimi pogodbami dejavnosti ni določen drugačen postopek oziroma način ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov.
Delovni čas
27. člen
Polni delovni čas je največ 42 ur tedensko.
Izvedejo se priprave za prehod na 40-urni teden.
S kolektivno pogodbo za posamezno dejavnost oziroma za posamezen zavod se določi rok oziroma datum, v katerem dejavnost oziroma zavod preide na 40-urni teden.
Dopusti in odsotnosti z dela
28. člen
V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote, ko zavod ne dela, dnevi tedenskega počitka oziroma praznični dnevi, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi.
Delovna doba oziroma določena starost se pri določanju dolžine letnega dopusta delavca upošteva, če je izpolnjena v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
29. člen
Delavec je lahko v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače, in sicer:
– do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila osebnega dohodka za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, ter zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah;
– tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in selitve v drugo stanovanje;
– en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov.
30. člen
Delavec je lahko odsoten z dela brez pravice do nadomestila plače zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organizaciji, ustanovi in zavodu, zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške in v primerih iz prejšnjega člena, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost.
Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov
31. člen
Kriteriji za določanje delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno se določijo po naslednjem vrstnem redu:
1. Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
2. Drugi kriterij so delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
3. Tretji kriterij je delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
4. Četrti kriterij je zdravstveno stanje delavca (v poštev pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci; ki so zboleli za poklicno boleznijo, delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v organizaciji, ustanovi in zavodu, oziroma delavci s slabšim zdravstvenim stanjem.
5. Peti kriterij je socialno stanje. Upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem. Pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Zavod mora delavce obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.
Izobraževanje
32. člen
Delavci imajo pravico izobraževati se v svojem interesu ali v interesu zavoda, zavod pa ima pravico delavce napotiti na izobraževanje.
Delavec, ki je razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba, ima na leto pravico do najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja v zvezi z delom, ki ga opravlja. Stroške strokovnega izobraževanja, vključno z nadomestilom plače, plača zavod.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga zavod napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripada delavcu:
– trije delovni dnevi za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
– deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
– deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petindvajset delovnih dni za magistrski izpit,
– petintrideset delovnih dni za doktorat.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu zavoda, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripadajo poleg plačanih delovnih dni iz petega odstavka tega člena še povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški bivanja.
Delavec nima pravice do povračila stroškov iz prejšnjega odstavka, če zavod sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi, medsebojne odnose pa delavec in zavod uredita s pogodbo.
Zavod mora delavca, ki ga je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju, delavca, ki se je izobraževal v interesu zavoda pa v času, določenem s pogodbo o izobraževanju.
Plače
33. člen
1. V pogodbi o zaposlitvi zavod in delavec določita osnovno plačo delavca.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v 2. točki tega člena, razen v primerih, ki so posebej določeni s to kolektivno pogodbo.
2. Izhodiščne bruto plače za posamezni tarifni razred so določene v razmerjih od povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije.
+----------+------------------------------------------------------+
|Tarifni |Izhodiščna mesečna bruto |
|razred | | plača za|
| | | poln|
| | | delovni|
| | | čas|
+----------+--------------------------------------------+---------+
|I. |Enostavna dela (osemletno osnovno šolanje) | |
| | | 0,58|
+----------+--------------------------------------------+---------+
|II. |Manj zahtevna dela (osemletno | |
| |osnovno šolanje s priučitvijo) | 0,64|
+----------+--------------------------------------------+---------+
|III. |Srednje zahtevna dela (2-letna srednja | |
| |šola) | 0,72|
+----------+--------------------------------------------+---------+
|IV. |Zahtevna dela (3-letna srednja šola) | 0,80|
+----------+--------------------------------------------+---------+
|V. |Bolj zahtevna dela (4- in 5-letna | |
| |srednja šola) | 0,90|
+----------+--------------------------------------------+---------+
|V.a |Bolj zahtevna dela – nosilni poklici | |
+----------+--------------------------------------------+---------+
|VI. |Zelo zahtevna dela (višja | |
| | strokovna izobrazba) | 1,08|
+----------+--------------------------------------------+---------+
|VI.a |Zelo zahtevna dela – nosilni poklici | |
+----------+--------------------------------------------+---------+
|VII. |Visoko zahtevna dela (visoka | |
| |strokovna izobrazba) | 1,22|
+----------+--------------------------------------------+---------+
|VII.a |Visoko zahtevna dela – nosilni poklici | |
+----------+--------------------------------------------+---------+
|VIII. |Najbolj zahtevna dela (visoka strokovna | 1,46|
| |izobrazba z magistrskim ali specialističnim | |
| |izpitom) | |
+----------+--------------------------------------------+---------+
|VIII.a |Najbolj zahtevna dela – nosilni poklici | |
+----------+--------------------------------------------+---------+
|IX. |Izjemno pomembna – najbolj zahtevna dela | 1,75|
| |(doktorat znanosti) | |
+----------+--------------------------------------------+---------+
3. Razmerja iz druge točke se v nominalne zneske preračunajo tako, da nominalni znesek pokrije stvarno izkazani podatek za isto obdobje. Obrazec za preračun je v prilogi te pogodbe.
4. V nosilnih poklicih dejavnosti, ki so opredeljeni s tarifnimi razredi V.a, VI.a, VII.a in VIII.a, so izhodiščne plače do 20% večje glede na izhodiščne plače v ustreznem tarifnem razredu.
Elemente za razvrščanje v tarifne razrede po nosilnih poklicih pripravi republiški upravni organ, pristojen za posamezno področje dejavnosti, v sodelovanju s sindikati.
34. člen
Prvo razvrščanje delavcev v tarifne razrede po tej kolektivni pogodbi opravi direktor v skladu z elementi iz prejšnjega člena, v soglasju z organom upravljanja.
Že zaposlenega delavca se razvrsti v tarifni razred, ki ustreza stopnji strokovne izobrazbe za določen poklic, ki se zahteva kot poseben pogoj za delovno mesto, na katerega je delavec razporejen, razen v primerih, ko je stopnja izobrazbe za posamezno delovno mesto določena z zakonom.
S tem razvrščanjem delavcu ni mogoče zmanjšati dosedanje plače.
V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali uveljavitev arbitraže.
Delavci morajo biti razvrščeni najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi te kolektivne pogodbe.
35. člen
Če za izplačilo plač v višini, določeni s to kolektivno pogodbo, v proračunu družbenopolitične skupnosti, zaradi splošnih gospodarskih razmer (manjši prilivi sredstev iz gospodarstva in od občanov, manjši prilivi sredstev zaradi manjše kupne moči prebivalstva) ni mogoče zagotoviti zadostnih sredstev, izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti izjemoma določi nižje izhodiščne plače kot so določene s to pogodbo, vendar te ne smejo biti nižje za več kot 20% in ne za dlje kot tri mesece.
Če bi bilo ogroženo poslovanje ali obstoj zavoda, se lahko v zavodih, ki opravljajo družbeno dejavnost in ki pridobivajo dohodek s prodajo blaga in storitev na trgu, izhodiščne plače, določene s to kolektivno pogodbo, znižajo največ za 20% ob soglasju direktorja in organa upravljanja.
36. člen
Plače in nadomestila plač se izplačujejo najmanj enkrat mesečno, in sicer najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
Plače na podlagi delovne uspešnosti
37. člen
Uspešnost delavca se meri s specifičnimi, za dejavnost in poklic značilnimi osnovami in merili, opredeljenimi v področnih zakonih oziroma drugih ustreznih dokumentih, ki so podlaga za pridobitev strokovnega naziva oziroma napredovanje. Podrobnejša opredelitev meril je predmet panožnih kolektivnih pogodb.
Plačo na podlagi svoje individualne uspešnosti delavec pridobi dodatno k osnovni plači, določeni na podlagi izhodiščne plače iz 33. člena te pogodbe, povečane za dodatke iz 38. člena te pogodbe.
Dodatki
38, člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan delavcu v času rednega dela zagotoviti normalne delovne razmere, v katerih je mogoče doseči pričakovane delovne rezultate.
1. Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolij, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden v primeru, ko so to posebni pogoji, ki se občasno pojavljajo in zato niso ovrednoteni v osnovni plači.
Dodatki se obračunavajo le za posebne pogoje, ki se občasno pojavljajo, in le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
2. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
%
– izmensko, delo v popoldanski in nočni izmeni 10%
– delo v deljenem delovnem času
– za prekinitev dela 1 uro in več 15%
– za prekinitev dela 2 uri in več 20%
– nočno delo 30%
– delo preko polnega delovnega časa 30%
– delo v nedeljo 50%
– delo na dela proste dneve po posebnem republiškem in zveznem zakonu 50%
Dodatka, določena v zadnjih dveh alineah, se med seboj izključujeta.
Za čas pripravljenosti na domu delavcu pripada nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.
Za delo v dežurstvu pripada delavcu plačilo za vsako uro obvezne navzočnosti na delovnem mestu najmanj 60% od osnove, za čas opravljanja efektivnega dela pa delavcu pripada plačilo v enaki višini kot za delo preko polnega delovnega časa.
3. Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobe
4. V kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma v kolektivni pogodbi zavoda se določijo dodatki in višina dodatkov zaradi naporov in težkih pogojev dela v naslednjih primerih:
a) pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, kot na primer: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo;
b) če delavec pri delu stalno in v skladu s predpisi uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka ali druga zaščitna sredstva;
c) pri delih, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, voda, eksplozija, sevanje).
5. Posamezni dodatki iz 2. in 4. točke tega člena se lahko delavcem izplačujejo v enakih dinarskih zneskih ne glede na višino plače delavca, pri čemer so odstotni deleži le podlaga za določitev obsega sredstev za tak način izplačevanja dodatkov.
Nadomestila plač
39. člen
1. Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela:
– zaradi bolezni;
– poklicne bolezni in nesreče pri delu;
– letnega dopusta in odsotnosti iz 29. člena te pogodbe;
– na dela proste dneve po posebnem republiškem in zveznem zakonu;
– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v interesu zavoda;
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru iz prve alineje, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove.
Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas.
2. Delavec, katerega delo ni potrebno in se je dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Enake pravice imajo tudi delavci, katerih delo ni potrebno, za čas čakanja na delo, in delavci, katerih delo postane trajno nepotrebno, za čas odpovednega roka 6 mesecev.
Drugi osebni prejemki
40. člen
1. Regres za letni dopust
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v obliki 13. plače najmanj v višini zajamčene plače in se izplača do konca meseca julija tekočega leta.
2. Jubilejne nagrade
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 50%
– za 20 let delovne dobe 75%
– za 30 let delovne dobe 100%
povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za
pretekle tri mesece.
3. Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini ene povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe oziroma v višini ene povprečne mesečne čiste plače delavca za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe, če je to za delavca ugodneje.
Delavec je upravičen do razlike odpravnine, če je organizacija, ustanova in zavod zanj financiral dokup delovne dobe, v primeru, da so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.
4. Solidarnostne pomoči
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca ali ožjega družinskega člana;
– težja invalidnost;
– daljša bolezen;
– elementarne nesreče ali požari.
41. člen
Zavod namenja sredstva za kulturno, športno, rekreativno in preventivno dejavnost zaposlenih ter vzdrževanje tovrstnih objektov (razen počitniških domov).
Povračila stroškov v zvezi z delom
42. člen
1. Prehrana med delom
Delavcem se povrnejo stroški za prehrano med delom. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Delavcem pripada za prehrano med delom mesečno najmanj 10% povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
2. Prevoz na delo in z dela
Delavcem se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza.
3. Terenski dodatek
Delavec je upravičen do terenskega dodatka, kadar je napoten na delo izven sedeža zavoda in svojega stalnega prebivališča ter sta tam organizirana prehrana in prenočišče. Pogoji za izplačilo terenskega dodatka se določijo s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma zavoda.
Terenski dodatek in dnevnica še izključujeta.
Inovacije
43. člen
Delavcu pripada za inovacijo, racionalizacijo, tehnični in koristni predlog ter drugo obliko racionalizacije najmanj 10% letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in zavodom. Če je narava inovacije taka, da gospodarska korist ni izračunljiva, se lahko višino le-te oceni.
Pripravniki
44. člen
Delavcu pripravniku pripada plača in drugi osebni prejemki najmanj v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po tej pogodbi.
Plače sindikalnih zaupnikov
45. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v zavodu.
PRILOGA
H KOLEKTIVNI POGODBI ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Pri izračunu izhodiščnih bruto plač iz druge točke 33. člena se upošteva zadnji znani podatek Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni bruto plači* v gospodarstvu Republike Slovenije, povečani za zadnji znani podatek o rasti povprečne bruto plače v gospodarstvu glede na pretekli mesec.
Izhodiščna bruto plača se izračuna na naslednji način:
Izhodišča BP = BP * (((1/100-1) * R * F) + 1)
Zaradi poenostavitve izračuna lahko zgornji obrazec zapišemo v naslednji obliki:
Izhodiščna BP = BP * (1/100)
Pri čemer je:
BP – zadnji znani podatek Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni bruto plači v gospodarstvu Republike Slovenije
I – zadnji znani indeks rasti povprečne bruto plače v gospodarstvu Republike Slovenije glede na pretekli mesec
R – faktor redukcije = 0,6667
F – faktor zamika izplačil plač v negospodarskih dejavnostih za izplačilom plač v gospodarstvu = 1,5 meseca
* Do spremembe ustrezne zakonodaje Zavod Republike Slovenije za statistiko objavlja podatke o povprečnih bruto osebnih dohodkih, kar je enako bruto plača.
Ljubljana, dne 27. septembra 1991.
Podpisniki:
Izvršni svet
Skupščine Republike
Slovenije
Matija Malešič l. r.
Zveza svobodnih
sindikatov Slovenije
mag. Dušan Semolič l. r.
Sindikat zdravstva in
socialnega skrbstva
Slovenije
Erih Šerbec l. r.
Sindikat delavcev
v vzgojni, izobraževalni
in raziskovalni dejavnosti
Slovenije
Franc Klepej l. r.
Sindikat delavcev v kulturi
Slovenije
Vojko Stupar l. r.
Sindikat državnih in
družbenih organov
Slovenije
Josip Bajc l. r.
Neodvisnost –
Konfederacija novih
sindikatov Slovenije
France Tomšič l. r.
Sindikat zaposlenih
v vzgoji in izobraževanju
dr. Vinko Rajšp l. r.
Sindikat zaposlenih
v zdravstvu in socialnem
skrbstvu
prof. dr. Slavko Rakovec l. r.
Konfederacija
sindikatov 90
Boris Mazalin l. r.
Sindikat vzgoje,
izobraževanja in znanosti
Slovenije
Zoltan Jan l. r.
Sindikat zdravstva
in socialnega
skrbstva Slovenije
mag. dr. Jože Bertole l. r.
Sindikat delavcev pri
virih ionizirajočega
sevanja
prof. dr. Janez Kuhelj l. r.
Policijski sindikat Slovenije
Zdravko Melanšek l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 3. 10. 1991 pod zaporedno številko 22 in številko spisa 141-26/91.
