Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. aprila 2000.

Ta zakon določa v katerih primerih se opravljanje dejavnosti oziroma dela šteje kot delo na črno, v katerih primerih je šteti zaposlovanje delavcev kot zaposlovanje na črno, kdo je soudeleženec dela na črno in kaj je nedovoljeno reklamiranje.

(1) Pravna oseba po tem zakonu je gospodarska družba, zadruga, zavod oziroma druga pravna oseba, ki opravlja registrirano dejavnost.
(2) Zasebnik po tem zakonu je samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja registrirano ali priglašeno dejavnost.
(3) Posameznik po tem zakonu je domača ali tuja oseba, ki opravlja dejavnost oziroma delo brez registracije ali priglasitve in brez izpolnjevanja drugih z zakonom predpisanih pogojev.

(1) Za delo na črno se šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela v naslednjih primerih:
– če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti,
– če zasebnik opravlja dejavnost, ki je nima priglašene pri pristojnem organu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti,
– če pravna oseba ali zasebnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti,
– če tuja pravna oseba ali zasebnik, ki ima sedež oziroma prebivališče izven Republike Slovenije, opravlja dejavnost na ozemlju Republike Slovenije ali, če opravlja določene storitve na ozemlju Republike Slovenije brez izpolnjevanja pogojev in prijave pričetka opravljanja storitev pri pristojnemu davčnemu uradu,
– če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa ta ali drugi zakoni.
(2) Opravljanje dela na črno iz prejšnjega odstavka je prepovedano.

(1) Pravna oseba, zasebnik ali posameznik, ki omogoči eni ali več osebam opravljanje dela na črno, za katere ve, da opravljajo delo na črno, je soudeleženec dela na črno.
(2) Pravna oseba, zasebnik ali posameznik, ki sklene pogodbo z drugo pravno osebo, zasebnikom ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno, je soudeleženec dela na črno.

(1) Prepovedano je zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali zasebnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti:
– z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu v skladu s predpisi in delavca ni prijavil zavodu za zdravstveno zavarovanje in zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev.
(2) Za zaposlovanje na črno se šteje tudi, kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno.

(1) Prepovedano je naročanje in objavljanje oglasov (nedovoljena reklama) v časopisih, revijah, radiu, televiziji in drugih elektronskih medijih (oglaševalska organizacija) ali posredovanje in objavljanje reklamnih sporočil na drug način, ki je dostopen javnosti, če:
– pravna oseba, zasebnik ali posameznik ponuja oziroma reklamira delo na črno po določbah 3. člena tega zakona,
– pravna oseba, zasebnik ali posameznik objavlja potrebo po delavcu, katerega delo ni vezano na registrirano oziroma priglašeno dejavnost.
(2) Naročnik oglasa je dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identiteti: firmo in sedež firme ter ime in priimek odgovorne osebe ali ime in priimek naročnika ter njegovo stalno prebivališče.
(3) Oglaševalska organizacija ne sme objavljati oglasov, če naročnik oglasa ne posreduje podatkov iz prejšnjega odstavka.
(4) Oglaševalska organizacija je dolžna organom iz 13. člena tega zakona na njihovo zahtevo posredovati podatke o naročniku oglasa.

Ne glede na določbe 3. člena tega zakona se za delo na črno ne šteje opravljanje dejavnosti ali dela v naslednjih primerih:
– medsebojna sosedska pomoč,
– opravljanje dela v lastni režiji izključno za osebne potrebe,
– opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč,
– opravljanje humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega ter dobrodelnega dela,
– osebno dopolnilno delo.

Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.

Za opravljanje del v lastni režiji se šteje opravljanje vseh del na nepremičninah, razen če s posebnim zakonom ni drugače določeno, in na premičninah v osebni lasti, ter opravljanje storitev, kadar jih opravlja lastnik sam ali njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunaj zakonski skupnosti, ali z osebami, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do tretjega kolena.

Za opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč se štejejo vsa dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč (poplave, plazovi) ali odstranjevanju posledic naravnih nesreč (odstranjevanje ruševin, naplavin) in drugih nesreč (odprava posledic požara in podobno).

(1) Za humanitarno, karitativno in prostovoljno delo se šteje brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki so registrirane kot humanitarne ali karitativne ter organizirano prostovoljno delo v okviru drugih nevladnih organizacij.
(2) Za dobrodelno delo se šteje brezplačno opravljanje dela, ki je namenjeno varovancem v vzgojnovarstvenih zavodih, šolarjem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, bolnikom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele.

(1) Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače.
(2) Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik osebno sam izdeluje izdelke domače in umetne obrti, za katere ima pridobljeno mnenje po določbi 15. člena obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94).
(3) Dela iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko opravljajo pod pogojem, če letni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta, in če so določena v pravilniku o delih, ki jih je šteti za osebno dopolnilno delo ter o postopku priglasitve teh del.
(4) Posameznik je dolžan osebno dopolnilno delo iz prvega in drugega odstavka tega člena pred pričetkom opravljanja priglasiti pristojni upravni enoti, ki ga vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo.

(1) Kršitve določb tega zakona ugotavljajo inšpektorati in drugi organi v okviru pooblastil, določenih s tem zakonom in s posebnimi zakoni:
– tržni inšpektorat nadzoruje kršitve določb 3., 4. člena in prve alinee prvega odstavka 6. člena tega zakona;
– inšpektorat za delo nadzoruje kršitve določb 5. člena in druge alinee prvega odstavka 6. člena tega zakona;
– prometni inšpektorat nadzoruje kršitve določb 3. člena tega zakona.
(2) Davčna uprava Republike Slovenije vodi evidenco o doseženih letnih prihodkih iz naslova osebnega dopolnilnega dela po tretjem odstavku 12. člena tega zakona, njene pooblaščene osebe pa opravljajo posreden nadzor o kršitvah določb tega zakona. Posreden nadzor o kršitvah določb tega zakona izvajajo tudi: carinska uprava, kmetijski, gozdarski in gradbeni inšpektorat, inšpektorat za okolje in prostor, zdravstveni inšpektorat, šolska inšpekcija in policija. Ti organi so dolžni o sumih ali ugotovitvah kršitev določb tega zakona nemudoma pisno obvestiti pristojni organ iz prejšnjega odstavka.
(3) Nadzorni organi iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pri ugotavljanju kršitev določb tega zakona pravico zahtevati od pravne osebe, zasebnika in posameznika vse listine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti kršitve določb tega zakona.
(4) Če se opravlja delo na črno iz 3. člena tega zakona, izda nadzorni organ iz prvega odstavka tega člena odločbo, s katero prepove opravljanje tega dela.
(5) Rok za pritožbo zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je osem dni od dneva vročitve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) Če je po tem zakonu mogoče odvzeti predmet, s katerim je bilo opravljeno delo na črno, lahko nadzorni organ iz prvega odstavka tega člena predmet začasno zaseže.

(1) Za določanje, koordiniranje in spremljanje aktivnosti za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno imenuje Vlada Republike Slovenije komisijo za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka koordinira delo inšpekcijskih služb iz prejšnjega člena ter enkrat letno izdela poročilo o aktivnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno.
(3) Poročilo iz prejšnjega odstavka komisija predloži v obravnavo ekonomsko-socialnemu svetu in Vladi Republike Slovenije.

(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki opravlja dejavnost, določeno v prvi alinei 3. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zasebnik, ki opravlja dejavnost, določeno v drugi alinei 3. člena tega zakona.
(3) Z denarno kaznijo od 800.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, določeno v tretji alinei 3. člena tega zakona.
(4) Z denarno kaznijo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tuja pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, določeno v četrti alinei 3. člena tega zakona.
(5) Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki opravlja dejavnost oziroma delo, določeno v peti alinei 3. člena tega zakona.
(6) Poleg denarne kazni, se za prekršek iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena lahko izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni pri prekršku.
(7) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali zasebnik, ki je soudeleženec dela na črno po 4. členu tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 80.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 450.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki je soudeleženec dela na črno po 4. členu tega zakona.

(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje pravna osebe ali zasebnik, ki stori prekršek po prvem odstavku 5. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 450.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek po drugem odstavku 5. člena tega zakona.
(4) Pristojni inšpektor lahko takoj na kraju prekrška kaznuje z denarno kaznijo 100.000 tolarjev pravno osebo, zasebnika ali posameznika za prekršek po 5. členu tega zakona.
(5) Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se lahko kaznuje takoj na kraju prekrška tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki je storila prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z denarno kaznijo od 300.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali zasebnik, ki je storil prekršek po 6. členu tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 450.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek po 6. členu tega zakona.

(1) Poleg izrečene denarne kazni se posamezniku lahko prepove samostojno opravljanje dejavnosti ali del za dobo od treh mesecev do enega leta, če mu je bila izrečena kazen po 15. členu tega zakona.
(2) Posamezniku-tujcu se za storjeni prekršek po tem zakonu lahko izreče varstveni ukrep odstranitve iz države s prepovedjo vstopa za čas od šestih mesecev do dveh let.

(1) V roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, pravilnik iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije imenuje komisijo iz 14. člena tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati:
– druga točka prvega odstavka 573. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 94/98 in 54/99),
– 28. člen zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93),
– 23. člen zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 in 40/99),
– 12. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 32/97),
– 34. člen zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 7/94, 1/95, 28/95, 58/95 in 23/99),
– tretja in trinajsta točka prvega odstavka 132. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93),
– prva alinea prvega odstavka 84. člena zakona o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94),
– 90. in 91. člen zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 13/93, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99 in 90/99),
– druga alinea prvega odstavka 55. člena ter tretja in četrta alinea prvega odstavka 56. člena zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97),
– 43. člen obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94),
– 55. člen zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94, 18/95, 54/96, 48/98 in 65/99),
– prva in druga točka 117. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94, 1/99 in 41/99),
– 60. člen in prva točka prvega odstavka 61. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 in 8/96).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po preteku dvanajst mesecev od njegove uveljavitve, razen določb 6., 19. in 20. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.