Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) in 8. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v soglasju z ministrom za zdravstvo

Ta pravilnik ureja označevanje živil, ki so v prometu kot predpakirana živila (v nadaljnjem besedilu: živila) ter so brez nadaljnje predelave namenjena potrošniku in obratom javne prehrane.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za živila, ki se pakirajo v prisotnosti potrošnika, in za izdelke, ki jih urejajo predpisi o vinu.

Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– označevanje so vse besedne označbe, blagovna znamka, zaščitna znamka, slikovne označbe ali simboli, ki se nanašajo na živilo in se nahajajo na katerikoli embalaži, etiketi, dokumentu, obročku ali ovoju, ki spremlja tako živilo ali pa se nanj nanaša;
– predpakirano živilo je vsako posamezno živilo v embalaži, v katero je vnaprej pakirano v odsotnosti kupca, ne glede na to, ali embalaža v celoti ali pa le delno obdaja živilo, vendar tako, da njegove vsebine ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo poškodovali ali odprli;
– obrat javne prehrane je obrat, namenjen oskrbi potrošnika s hrano, kot so restavracija, gostinski lokal, šola, vrtec, bolnišnica in podobni večji obrati;
– potrošnik je oseba, ki pridobi živilo za lastno uporabo, brez namena nadaljnje proizvodnje, prodaje ipd.
– prodajalec je uvoznik, zastopnik tujega proizvajalca oziroma druga fizična ali pravna oseba, ki je živilo dala v promet;
– skupno pakiranje je pakiranje, ki vsebuje dve ali več, po količini in vsebini enakih posameznih živil.

Označbe na živilu morajo biti v slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu embalaže, tako da so jasno vidne, razumljive, nedvoumne, čitljive in neizbrisne in ne smejo biti prekrite z drugim besednim ali slikovnim materialom.
Ime živila, neto količina, rok uporabnosti in odstotek alkohola morajo biti označeni v istem vidnem polju. Isto vidno polje je področje, ki je vidno hkrati brez obračanja embalaže.
Za živila, ki so pakirana v embalažo, katere največja površina je manjša od 10 cm2, so lahko navedeni le podatki iz prve, četrte in sedme alinee 8. člena tega pravilnika.
Živila, ki so v skupnem pakiranju in imajo posamezno neto količino največ 100 g, so lahko označena le s podatki iz prve, tretje, četrte in sedme alinee 8. člena tega pravilnika, pod pogojem, da so ostali podatki navedeni na skupnem pakiranju.

Označbe na živilu ne smejo biti takšne, da bi lahko zavedle potrošnika glede:
– njegovega izvora ali porekla, sestave, neto količine, roka uporabnosti, načina izdelave ali proizvodnje;
– pripisovanja učinkov ali lastnosti, ki jih živilo nima;
– navajanja, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila. Za istovrstno živilo se šteje živilo, ki je razvrščeno v isto skupino oziroma kategorijo živil, glede na njegove lastnosti.
Določba iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi za predstavitev in oglaševanje živil.

Živilo, ki je obdelano z ionizirajočimi žarki, mora biti označeno z označbo obdelano z ionizirajočimi žarki.
Če se živilo iz prejšnjega odstavka uporabi kot sestavina drugega živila, mora takšna sestavina v seznamu sestavin ali posebej vključevati navedbo obdelano z ionizirajočimi žarki.

Živilo, ki se mu uporabnost podaljša s pomočjo plinov za pakiranje, mora biti označeno z oznako pakirano v kontrolirani atmosferi.

Za označevanje živil po določbah tega pravilnika je odgovoren proizvajalec ali tisti, ki živilo pakira, ali prodajalec.

Označba živila mora vsebovati naslednje podatke:
– ime, pod katerim se živilo prodaja (v nadaljnjem besedilu: ime živila);
– seznam sestavin in pri sestavinah iz 17. člena tega pravilnika tudi navedbo količine;
– neto količino;
– rok uporabnosti;
– serijo (lot) živila;
– pogoje shranjevanja, kjer je to potrebno oziroma če so bistveni za uporabnost živila;
– ime in naslov oziroma firmo in sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca;
– državo izvora ali porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla živila;
– navodilo za uporabo, kjer je to potrebno za pravilno uporabo živila;
– vsebnost alkohola pri pijačah z vsebnostjo alkohola več kot 1,2% vol.

Ne glede na določbo prejšnjega člena se za živila, ki so v skupnem pakiranju in so namenjena prodaji na debelo ali obratom javne prehrane za nadaljnjo pripravo, predelavo ali razdelitev, lahko podatki iz prejšnjega člena navedejo na skupnem pakiranju ali v spremnih dokumentih, ki morajo biti poslani hkrati s pošiljko ali pred njo, pod pogojem, da so na skupnem pakiranju navedeni podatki iz prve, tretje, četrte in sedme alinee prejšnjega člena.

Ime živila je določeno s predpisi za posamezne skupine oziroma kategorije živil.
Če ime živila ni določeno s predpisom, ker živila ni mogoče razvrstiti v posamezno skupino oziroma kategorijo, ali pa takšnega predpisa ni, je lahko živilo označeno z:
– imenom, ki je običajno v Republiki Sloveniji ali
– opisnim imenom oziroma opisom njegove uporabe, če je to potrebno, da potrošnik lahko spozna njegovo pravo naravo in ga loči od drugih živil, s katerimi bi ga lahko zamenjal.
Ime živila mora vsebovati tudi podatek o njegovem fizikalnem stanju ali posebnem postopku obdelave (npr: v prahu, zgoščen, dimljen, sušen, pasteriziran, hitro zamrznjen, ipd.), kadar bi opustitev tega podatka potrošnika lahko zavedla.
Ime živila se ne more nadomestiti z blagovno znamko, zaščitno znamko ali domišljijskim imenom.

Sestavina je vsaka snov, vključno z aditivi, ki se je uporabila pri izdelavi ali pripravi živila in je še vedno prisotna v živilu, čeprav v spremenjeni obliki.
Za sestavino iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:
– sestavni deli sestavine, ki so bili med proizvodnim procesom ločeni in nato spet uvedeni v svojih prvotnih razmerjih;
– aditivi, ki so v določenem živilu prisotni le zato, ker jih je vsebovala ena ali več sestavin tega živila (carry over), niso pa mu bili neposredno dodani, in pod pogojem, da v njem nimajo nobenega tehnološkega učinka;
– snovi, ki se uporabljajo kot pomožna tehnološka sredstva;
– snovi, ki se uporabljajo le kot topila ali kot medij za aditive ali arome.

V seznamu sestavin morajo biti vse sestavine navedene po padajočem vrstnem redu glede na njihovo maso, ki je zabeležena v času njihove uporabe pri izdelavi živila (t. i. faza mešalne posode). Pred tem seznamom mora biti ustrezna navedba, ki vključuje besedo sestavine.

Ne glede na določbe iz prejšnjega člena se v seznamu sestavin:
– morajo navesti dodana voda in hitro hlapljive snovi po vrstnem redu glede na njihovo maso v končnem živilu; količina vode, dodane kot sestavina v živilu, se izračuna tako, da se od skupne količine živila odšteje skupna količina vseh drugih uporabljenih sestavin;
– sestavine, ki so se uporabile v zgoščeni ali posušeni obliki in so se med proizvodnjo povrnile v prvotno stanje (v nadaljnjem besedilu: obnovljene sestavine), lahko navedejo v vrstnem redu po masi, ki so jo imele pred zgoščanjem ali sušenjem;
– v primeru zgoščenih ali posušenih živilih, ki jih je potrebno pred uporabo razredčiti z dodatkom vode, sestavine v razredčenem živilu lahko navedejo v padajočem vrstnem redu, pod pogojem, da se v seznam sestavin doda označba, kot je sestavine živila, pripravljenega za uporabo ali sestavine v razredčenem živilu;
– v mešanici sadja in zelenjave, kjer sadje ali zelenjava ne prevladujeta bistveno po deležu mase oziroma se lahko le-ta spreminja, se v seznam sestavin doda označba, kot je spremenljiv delež;
– v mešanici začimb in dišav, kjer nobena ne prevladuje bistveno po deležu mase in se lahko le-ta spreminja, se v seznam sestavin vključi označba, kot je spremenljiv delež.

Navedba vode iz prejšnjega člena ni obvezna, če:
– količina dodane vode ne presega 5% končnega živila;
– se voda pri pripravi živila uporablja samo zato, da se določena zgoščena ali posušena sestavina obnovi.

Sestavine morajo biti označene s svojim specifičnim imenom v skladu z 10. členom tega pravilnika, razen:
– sestavine, ki spadajo v kategorije živil iz priloge 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del, in so te sestavine sestavni del drugega živila, so lahko označene le s splošnim imenom te kategorije, razen za kategorijo sestavine z označbo škrob, ki mora biti vedno dopolnjena z navedbo njegovega specifičnega rastlinskega izvora, če škrob lahko vsebuje gluten;
– sestavine iz priloge 2 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del, ki morajo biti označene z imenom kategorije, kateremu sledi navedba specifičnega imena ali E številka; če sestavina spada v več kot eno kategorijo, je potrebno navesti ime kategorije, ki ustreza glavni funkciji sestavine v živilu, razen pri navedbi sestavine modificiran škrob, ki mora biti dopolnjena z navedbo njegovega specifičnega rastlinskega izvora, če modificiran škrob lahko vsebuje gluten;
– arome morajo biti označene skladno z označbami iz priloge 3 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.

Kadar je sestavina živila sestavljena iz dveh ali več sestavin, se šteje za sestavljeno sestavino; lahko je vključena v seznam sestavin s svojim imenom in izražena s skupno maso, pod pogojem, da ji neposredno sledi seznam njenih sestavin po padajočem vrstnem redu.
Navedba seznama iz prejšnjega odstavka ni obvezna, če:
– sestavljena sestavina predstavlja manj kot 25% končnega živila, razen za aditive, ki morajo biti navedeni, kadar imajo v živilu kakšen tehnološki učinek;
– je sestavljena sestavina živilo, za katerega po tem pravilniku ni obvezna navedba sestavin.

Navedba količine sestavine ali kategorije sestavin je obvezna na seznamu sestavin živila, če je:
– sestavina ali kategorija sestavin navedena v imenu živila;
– sestavina ali kategorija sestavin poudarjena na označbi z besedami, slikami ali risbami;
– sestavina ali kategorija sestavin bistvenega pomena za lastnost oziroma opis živila ali se po njej razlikuje od drugih živil, s katerimi bi ga lahko zamenjali zaradi njegovega imena ali videza.

Količina sestavine ali kategorije sestavin iz prejšnjega člena mora biti izražena kot masni odstotek in mora ustrezati količini sestavine ali sestavin v času njene/njihove uporabe.
Odstotek iz prejšnjega odstavka mora biti naveden v imenu živila ali poleg imena ali v seznamu sestavin, skupaj z ustrezno sestavino ali kategorijo sestavin.
Ne glede na prvi odstavek tega pravilnika se mora za:
– živila, ki pri segrevanju ali drugačni obdelavi izgubijo vlago;
– živila, ki se prodajajo v zgoščeni ali posušeni obliki ter jih mora potrošnik pred uporabo obnoviti;
– sestavine, ki se uporabljajo v zgoščeni ali posušeni obliki in se obnovijo med izdelavo;
– hitro hlapljive sestavine
količina sestavin navesti kot masni odstotek končnega živila.

Navedba količine sestavin iz 17. člena tega pravilnika ni obvezna za:
– sestavino, ki je kot neto plod označena v skladu s 25. členom tega pravilnika;
– sestavino, ki se uporablja v majhnih količinah za namene aromatiziranja;
– sestavino, ki čeprav je navedena v imenu živila, ni takšna, da bi potrošnika vodila pri njegovi izbiri in sprememba njene količine ni bistvena za živilo, oziroma se po njej ne razlikuje od istovrstnih živil;
– sladila ali sladkorje, čeprav imajo v imenu živila označbo s sladili ali s sladkorji;
– dodane vitamine in minerale, če so le-ti navedeni v skladu s predpisom, ki ureja označevanje dietetičnih živil, ki se dajejo v promet.

Navedba sestavin ni obvezna pri:
– svežem sadju in zelenjavi, vključno s krompirjem, ki ni olupljena, narezana ali podobno obdelana;
– kisu, ki je proizveden izključno iz ene surovine, ki je navedena v imenu izdelka, pod pogojem, da mu ni dodana nobena druga sestavina;
– siru, maslu, fermentiranem mleku in smetani, pod pogojem, da so jim dodane le mlečne sestavine, encimi in mikrobiološke kulture, ki so nujno potrebne za njihovo proizvodnjo ali pa sol, ki je potrebna za pridelavo sira, razen topljenega in svežega sira;
– živilih, ki vsebujejo eno samo sestavino, če je blagovna znamka identična imenu sestavine ali če blagovna znamka omogoča, da se lahko ugotovi narava sestavine.

Živilo, ki vsebuje eno ali več dovoljenih sladil, mora biti označeno z označbo s sladilom(i); označba mora biti navedena ob imenu živila.
Živilo, ki vsebuje dodan sladkor in sladilo, mora biti označeno z označbo z dodanim sladkorjem(i) in sladilom(i), ki mora biti navedena ob imenu živila.
Živilo, ki vsebuje sladilo aspartam, mora imeti dodatno označeno, da vsebuje fenilalanin.
Živilo, ki vsebuje več kot 10% dodanih poliolov, mora biti označeno z opozorilom prekomerno uživanje ima lahko odvajalni učinek.

Neto količina živila mora biti označena v enotah za maso ali prostornino, in sicer za:
– tekoča živila v litrih, centilitrih ali mililitrih;
– živila, ki niso tekoča, v kilogramih ali gramih;
– viskozna živila s prostornino ali maso.

Pri živilih, ki so v skupnem pakiranju, mora biti neto količina navedena na naslednji način:
– pri živilih, ki se ne prodajajo posamezno, se navede skupna neto količina in skupno število posameznih živil;
– pri živilih, ki se prodajajo tudi posamezno, se navede neto količina posameznega živila in skupno število posameznih živil; navedba teh podatkov ni obvezna, če se lahko skupno število posameznih živil razločno vidi in prešteje ter če se lahko vidi označba neto količine najmanj na enem posameznem živilu.

Če je trdno živilo v tekočini, mora označba na embalaži vsebovati tudi neto količino trdnega živila, ki se označi kot neto plod.
Za tekočino iz prejšnjega odstavka se šteje: voda, vodna raztopina soli, slanica; vodna raztopina živilskih kislin, kisov; vodna raztopina sladkorjev in ostalih sladil; sadni ali zelenjavni sokovi v primeru sadja ali zelenjave. Tekočina je lahko tudi zamrznjena ali mešanica navedenih raztopin, pod pogojem, da je tekočina le dopolnilo k osnovnemu živilu in ni odločilna za nakup.

Navedba neto količine iz 23. člena tega pravilnika ni obvezna:
– pri živilih, ki se običajno prodajajo po kosih in je njihovo število jasno vidno ter jih je mogoče zlahka prešteti oziroma je število kosov navedeno na označbi,
– pri živilih, katerih neto količina je manjša od 5g ali 5 ml, razen za začimbe in dišave.

Rok uporabnosti po tem pravilniku je minimalni rok trajanja ali datum uporabe.

Minimalni rok trajanja živila je datum, do katerega živilo ohrani svoje specifične lastnosti, če je primerno shranjeno. Označi se kot:
– uporabno najmanj do..., če datum vključuje označbo dneva;
– uporabno najmanj do konca..., v drugih primerih;
čemur sledi datum ali podatek, kje na embalaži se datum nahaja.
Če je potrebno, se poleg navedb iz prejšnjega odstavka navedejo tudi pogoji shranjevanja živila.

Datum je sestavljen iz dneva, meseca in leta v nekodiranem kronološkem zaporedju (xx dan, xx mesec, xx leto).
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka je za živila, ki so uporabna:
– največ 3 mesece, dovolj navedba dneva in meseca;
– več kot tri mesece, vendar ne več kot 18 mesecev, dovolj navedba meseca in leta;
– več kot 18 mesecev, dovolj navedba leta roka uporabnosti.

Če je živilo z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljivo in predstavlja neposredno nevarnost za človekovo zdravje, se mora navesti datum uporabe, ki mora biti označen z besedami porabiti do, ki ji sledi navedba datuma ali podatek, kje na embalaži se datum nahaja.
Poleg datuma uporabe iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni tudi podatki o pogojih hrambe živila.
Seznam nekaterih živil iz prvega odstavka tega člena je naveden v prilogi 4 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.

Navedba roka uporabnosti ni obvezna pri:
– svežem sadju in zelenjavi, vključno s krompirjem, ki ni olupljena, narezana ali podobno obdelana, razen za semena, kalčke ali podobne naravne izdelke;
– pijačah, ki vsebujejo 10 vol% in več alkohola;
– brezalkoholnih osvežilnih pijačah, sadnih sokovih in nektarjih ter alkoholnih pijačah, namenjenih obratom javne prehrane, ki so pakirani v embalažo, večjo od 5 litrov;
– kruhu in pekovskem pecivu, ki se, glede na sestavo, običajno potrošijo v istem dnevu kot so proizvedeni;
– kisu;
– jedilni soli;
– kristalnem sladkorju;
– izdelkih, ki vsebujejo skoraj izključno aromatiziran oziroma obarvan sladkor;
– žvečilnem gumiju in podobnih žvečilnih izdelkih;
– posameznem sladoledu, zamrznjenem desertu in sladoledni zmesi.

Živilo, ki mu bo v kratkem potekel minimalni rok trajanja, je potrebno fizično ločiti od redne prodaje in vidno opozoriti, da gre za prodajo takega živila.
Če je živilu potekel rok uporabnosti, ga ni dovoljeno prodajati.

Serija (lot) je enota živila v prometu, ki je predelano, izdelano ali pakirano pod enakimi pogoji.
Serija (lot) mora biti označena jasno in vidno s črko L in s številko serije, ki omogočata identifikacijo živila.
Serije (lot) ni potrebno označiti, če je na embalaži naveden rok uporabnosti, ki vključuje v datumu najmanj dan in mesec v tem zaporedju.

Označba serije(lot) ni obvezna pri:
– živilih, ki so namenjena za nadaljnjo predelavo;
– pri živilih, pri katerih največja površina embalaže je manjša od 10 cm2;
– pri posameznem sladoledu, zamrznjenem desertu in sladoledni zmesi, ker mora biti serija navedena na skupnem pakiranju.

Vsebnost alkohola se določa pri 20 °C in se označuje v volumskih odstotkih, za decimalna števila pa na eno decimalko natančno, in sicer pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2% dejanske vsebnosti alkohola. Številčni navedbi sledi navedba % vol, pred to navedbo pa je lahko beseda alkohol ali alk.
Pri navedbi vsebnosti alkohola so dopustna pozitivna in negativna odstopanja, in sicer za:
– pivo, ki ima največ 5,5% vol. alkohola: 0,5% vol.;
– pivo, ki ima več kot 5,5% vol. alkohola: 1,0% vol.;
– pijače, ki vsebujejo macerirano sadje ali zelišča: 1,5% vol.;
– druge pijače: 0,3% vol.

Živila, ki so označena v skladu z določbami pravilnikov iz 36. člena tega pravilnika, so lahko v prometu do 31. 12. 2002.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se morajo predpakirani mesni izdelki označevati v skladu z določbami tega pravilnika, ki se nanašajo na rok uporabnosti, od 1. 1. 2001 dalje.
Gospodarske družbe, ki so se statusno preoblikovale v skladu s predpisi o gospodarskih družbah oziroma kadar je bil izveden prevzem v skladu s predpisi o prevzemih, lahko le-te uporabljajo embalažo, ki so jo uporabljale še pred statusnim preoblikovanjem oziroma pred prevzemom, in sicer do porabe zalog te embalaže oziroma največ 2 leti od statusnega preoblikovanja oziroma prevzema.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati splošne in posebne določbe, ki urejajo podatke iz deklaracije oziroma označevanja in se smiselno nanašajo na podatke iz 8. člena tega pravilnika, v naslednjih pravilnikih:
– pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač (Uradni list SFRJ, št. 16/88, 37/88, 63/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00);
– pravilnik o kakovosti osvežilnih brezalkoholnih pijač (Uradni list SFRJ, št. 52/83, 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00);
– pravilnik o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline (Uradni list SFRJ, št. 24/89 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00);
– pravilnik o kakovosti kave, kavnih izdelkov in kavnih nadomestkov (Uradni list SFRJ, št. 55/89 in 36/91 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00);
– pravilnik o kakovosti juh, jušnih koncentratov, koncentratov za omake in dodatkov jedem (Uradni list SFRJ, št. 5/82, 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00);
– pravilnik o kakovosti pekovskega kvasa (Uradni list SFRJ, št. 32/87, 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00);
– pravilnik o kakovosti kakavovih izdelkov, čokoladi podobnih izdelkov, kremnih izdelkov in bonbonskih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 23/88, 37/88, 63/88, 36/89, 21/90 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00);
– pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 29/74, 13/78, 41/80, 2/85, 24/86 in Uradni list RS, št. 68/95, 30/99);
– pravilnik o kakovosti mesa perutnine (Uradni list SFRJ, št. 1/81, 37/88, 51/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00);
– pravilnik o kakovosti rib, rakov, školjk, morskih ježkov, žab, želv, polžev in njihovih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 65/79, 48/84, 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00);
– pravilnik o kakovosti jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 55/89 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00);
– pravilnik o kakovosti keksov in njim sorodnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 68/78, 63/79, 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00);
– pravilnik o kakovosti sadja, vrtnin in gob (Uradni list SFRJ, št. 29/79, 53/87, 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99);
– pravilnik o kakovosti sadnih, zelenjavnih in gobjih izdelkov ter pektinskih preparatov (Uradni list SFRJ, št. 1/79, 20/82, 37/88, 39/89, 74/90 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 60/99, 2/00).
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati splošne in posebne določbe, ki urejajo podatke iz deklaracije oziroma označevanja in se smiselno nanašajo na podatke iz 8. člena tega pravilnika, v naslednjih pravilnikih:
– pravilnik o kakovosti zaklanih prašičev in kategorizaciji svinjskega mesa (Uradni list RS, št. 68/95, 53/96, 71/97, 43/98, 30/99, 36/99 in 59/99);
– pravilnik o kakovosti mesa klavne živine in divjadi (Uradni list RS, št. 31/96, 53/96, 52/98, 85/98, 30/99 in 59/99);
– pravilnik o ocenjevanju in razvrščanju govejih trupov in polovic na klavni liniji (Uradni list RS, št. 28/94, 1/95 in 38/00);
– pravilnik o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv (Uradni list RS, št. 21/93, 1/95, 30/99, 59/99, 2/00 in 14/00).
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 30/99 in 59/99).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

                                                       PRILOGA 2

      Kategorije sestavin, ki morajo biti označene z imenom
       kategorije, kateri sledi navedba specifičnega imena
                         ali E številka


Barvilo

Konzervans

Antioksidant

Emulgator

Sredstvo za zgostitev (gostilo)

Želirno sredstvo

Stabilizator

Sredstvo za ojačanje arome (ojačevalec arome)

Kislina

Sredstvo za uravnavanje kislosti (pufer)

Sredstvo proti sprijemanju

Modificiran škrob (1)

Sladilo

Sredstvo za vzhajanje

Sredstvo proti penjenju (antipenilec)

Glazirno sredstvo

Emulgirna sol (2)

Sredstvo za obdelavo moke

Utrjevalec

Sredstvo za ohranjanje vlage (humektant)

Sredstvo za povečanje prostornine

Potisni plin

----------------------
1 Specifičnega imena ali številke E ni potrebno navajati

2 Samo za topljene sire in izdelke, ki so na osnovi topljenih
sirov

                                                       PRILOGA 3

                        Označevanje arom


Arome se označujejo na seznamu sestavin, in sicer:

1. se označijo z besedo aroma ali pa z bolj specifičnim imenom
ali opisom arome.

2. Besedo naravna ali katerikoli drug izraz enakega pomena se
lahko uporabi le za arome, katerih aromatske komponente vsebujejo
izključno aromatske sestavine, ki se pridobivajo z ustreznim
fizikalnim postopkom (vključena destilacija in ekstrakcija s
topilom). Prav tako se lahko pridobivajo z encimatskim ali
mikrobiološkim postopkom iz nepredelanih surovin rastlinskega ali
živalskega izvora ali predelanih surovin v živilske namene
(vključeno sušenje, praženje in fermentacija).

3. Če ime arome poudarja rastlinski ali živalski izvor oziroma
značaj glede uporabljene surovine, se beseda naravna sme
uporabiti le v primeru, ko se je aromatska komponenta pridobila s
postopki, navedenimi v točki 2.

                                                       PRILOGA 4

           Seznam nekaterih živil, ki morajo imeti rok
        uporabnosti označen v skladu z določbo 29. člena
                        tega pravilnika:


- pasterizirano mleko in pasterizirani mlečni izdelki;

- sveži sir;

- jajčni izdelki;

- sveže meso ter njihovi užitni deli;

- mesni izdelki, ki niso termično obdelani;

- sveže ribe, raki, školjke, morski sadeži ipd.;

- slane in dimljene ribe;

- predpakirana živila, ki niso termično obdelana.