Na podlagi zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00, 36/00, 45/01) in zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 77/98, 6/99, 56/99) izdaja minister za zdravje

V navodilu za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98 in 26/00) se v II. točki 6. poglavje spremeni tako, da se glasi:

“6. Preventivno zdravstveno varstvo odraslih na področju bolezni srca in žilja na primarni ravni (v nadaljnjem besedilu: preventivno zdravstveno varstvo).

Namen preventivnih zdravstvenih pregledov je aktivni nadzor nad zdravjem ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih za razvoj bolezni srca in žilja in ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem za dejavnike tveganja in spremembo življenjskega sloga.
Glavni cilj programa je zmanjšanje ogroženosti za bolezni srca in žilja v srednjem življenjskem obdobju in zmanjšanje zgodnje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi bolezni srca in žilja.
Z zmanjšanjem bioloških dejavnikov tveganja in dejavnikov tveganja nezdravega življenjskega sloga pa istočasno vplivamo tudi na druge kronične bolezni.
Pravico do preventivnega zdravstvenega varstva uveljavlja ciljna populacija odraslih v ambulantah splošne/družinske medicine v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih. Ciljna populacija odraslih zajema moške v starosti od 35 do vključno 65 let in ženske v starosti od 45 do vključno 70 let.
Preventivno zdravstveno varstvo obsega:
– preventivne preglede,
– programirano zdravstveno vzgojno delo,
– koordiniranje.

Zdravnik opravlja preventivne preglede za srčnožilne in druge kronične bolezni pri najbolj ogroženi zanj opredeljeni populaciji. To so moški v starostnem obdobju od 35 do 65 let in ženske od 45 do 70 let. Tiste zanj opredeljene posameznike, ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca in žilja, z družinsko hiperholesterolemijo oziroma dislipidemijo in bolnike s sladkorno boleznijo pa preventivno pregleda že pred to starostjo in to v čim zgodnjejšem starostnem obdobju in nato ponovno vsakih pet let, ali po potrebi pogosteje. V petih letih izbrani zdravnik preventivno pregleda svojo za preventivni pregled ciljno populacijo in preventivne preglede ponavlja vsakih pet let.
Postopek za preventivni pregled obsega:

Zdravnik pošlje zanj opredeljenim posameznikom iz ciljne populacije vsakih 5 let na dom presejalni vprašalnik za določanje srčnožilne ogroženosti, ki je določen v prilogi 1 in prilogi 2, ki sta sestavni del tega navodila (“Toronto Working Group”). Vprašalniku priloži ovojnico in znamko.
Če vprašalnika posameznik ne vrne, mu ga zdravnik pošlje ponovno. Če posameznik vprašalnika spet ne vrne, lahko, kjer je to mogoče, posameznika obišče patronažna sestra, ki izpolni vprašalnik in ga posreduje zdravniku. Presejalni vprašalnik lahko posameznik izpolni tudi ob obisku pri zdravniku.

Po pregledu vrnjenih presejalnih vprašalnikov zdravnik prioritetno povabi na preventivni pregled tiste, ki imajo 3 točke ali več po oceni ogroženosti s presejalnim vprašalnikom. S povabilom jim pošlje tudi laboratorijski listek za laboratorijsko določitev skupnega holesterola in krvnega sladkorja, ki ju opravi na tešče. Celotni lipidogram se v laboratoriju določa le tistim, ki imajo 10 letno srčnožilno tveganje 20% ali več in se zanj zdravnik odloči v naslednjem koraku, po opravljenem preventivnem pregledu. Ko zdravnik pregleda najbolj ogrožene (tiste, ki imajo 3 ali več točk po presejalnem vprašalniku), začne vabiti manj ogrožene (tiste, ki imajo 2 točki ali manj po presejalnem vprašalniku).

Preventivni pregled odraslega za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni srca in žilja zajema:
a) Anamnezo
– Družinska anamneza:
– pojavljanje družinske hiper/dislipidemije in srčnožilnih bolezni v družini pri moških pred 55. letom in ženskah pred 65. letom starosti in pojavljanje drugih kroničnih nenalezljivih bolezni v družini).
– Osebna anamneza:
– življenjski slog oziroma zdrave in nezdrave življenjske navade (orientacijska anamneza življenjskega sloga za vse vključene v preventivni pregled, za ogrožene 20% ali več pa poglobljena anamneza življenjskega sloga s pomočjo priloženega vprašalnika – priloga 3),
– zdravstvene težave,
– morebitne kronične bolezni,
– bolezni odvisnosti.
b) Klinični pregled z obveznim:
– določanjem indeksa telesne mase,
– merjenjem obsega pasu v višini popka,
– merjenjem krvnega tlaka,
– tipanjem perifernih pulzov,
– avskultiranjem srca.
c) Zaključek in obravnava
Ovrednotenje morebitnih odstopanj od normale tako pri anamnezi kot kliničnem pregledu in laboratorijskih presejalnih testih (skupni holesterol, krvni sladkor) vodi v zaključek preventivnega pregleda odraslega (na način, ki je določen v obrazcu priloge 4 tega navodila), ki vključuje:
– že prisotne kronične nenalezljive bolezni,
– ugotavljanje prisotnosti dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in žilja,
– izračun srčnožilnega tveganja (v %),
– ukrepanje: svetovanje, zdravstvena vzgoja (nemedikamentozni ukrepi) oziroma ustrezno zdravljenje z zdravili (medikamentozni ukrepi),
– naročanje na kontrolne preglede, pri tistih, kjer je potrebno,
– beleženje in poročanje.

Zdravnik enkrat letno pošlje poročilo o številu opravljenih preventivnih pregledih na območni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS). Pristojnemu območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ZZV) pa enkrat letno pošlje poročilo o opravljenih preventivnih pregledih na obrazcu „Zbirnik rezultatov preventivnih pregledov na področju bolezni srca in žilja“, ki je določen v prilogi 5 tega navodila. ZZV posredujejo podatke in izdelane analize enkrat letno Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ), ta pa poročilo z analizami o preventivnih pregledih v Republiki Sloveniji, dejavnikih tveganja in koronarni ogroženosti Ministrstvu za zdravje.

Namen zdravstvene vzgoje je spodbuditi posameznike (individualni pristop) ali skupine prebivalcev (skupinski pristop), da bi začeli aktivno skrbeti za svoje zdravje. Zdravstvenovzgojni programi naj pomagajo posamezniku oblikovati znanja, stališča in vedenjske vzorce za zdrav način življenja in jim pomagajo spreminjati življenjski slog. V dejavnosti splošne/družinske medicine so ciljna prioritetna skupina za zdravstvenovzgojno delo tisti odrasli, ki imajo 10-letno srčnožilno tveganje več kot 20%. Za to ciljno skupino se izvaja, z ozirom na potrebo, ki jo ugotovi zdravnik ob preventivnem pregledu, zdravstvena vzgoja za vse dejavnike tveganja nezdravega življenjskega sloga in spremljajoče biološke dejavnike tveganja. Za ostale odrasle, starejše od 19 let in pri družinskih zdravnikih z mešano populacijo tudi mlajše, pa se zdravstvena vzgoja izvaja za vse kadilce, debele (ITM več kot 30), hipertonike, sladkorne bolnike in tvegane pivce.

Programirano zdravstvenovzgojno delo se izvaja v zdravstvenih domovih, ki jih določi minister za zdravje (v nadaljnjem besedilu: zdravstvenovzgojni centri). V te zdravstvenovzgojne centre bodo pošiljali bolnike tako zdravniki iz drugih zdravstvenih domov kot tudi zasebni zdravniki.
Programirano zdravstvenovzgojno delo izvaja za zdravstveno vzgojo posebej usposobljen kader (zdravnik splošne/družinske medicine, profesorji zdravstvene vzgoje, medicinske sestre, zdravstvenovzgojne sestre, patronažne sestre, fizioterapevti, psihologi, psihiatri), po vsebinah in metodologiji verificiranih programov (CINDI SLOVENIJA, drugi programi).

Oblike zdravstvene vzgoje:
– individualna zdravstvena vzgoja (svetovanje),
– (zdravstvenovzgojna) predavanja,
– učne delavnice,
– delo v malih skupinah,
– posvetovalnice.
Vsebine zdravstvene vzgoje:
– hujšanje,
– opuščanje kajenja,
– svetovanje za zdravo prehrano,
– svetovanje za telesno dejavnost,
– svetovanje za zmanjšano pitje alkohola.

Izvedene zdravstvenovzgojne programe je zdravstvenovzgojni center dolžan beležiti tako po vsebini kot po številu v program vključenih oseb. Beležiti je dolžan tudi število oseb, ki jih posamezni zdravnik pošlje v zdravstvenovzgojne programe. Dvakrat letno je zdravstveni center dolžan poročati območnim enotam ZZZS in enkrat letno ZZV o opravljenih zdravstvenovzgojnih aktivnostih. ZZV poroča o tem IVZ, ta pa je dolžan poročati o opravljenih zdravstvenovzgojnih aktivnostih Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Preventivno zdravstveno varstvo v regijah koordinirajo ZZV ob sodelovanju z regijskimi koordinatorji, ki jih določi minister za zdravje.
Zdravstveni dom oziroma zdravnik zasebnik v svojem okolju koordinira izvajanje preventivnih pregledov in vključevanje ogroženih v zdravstvenovzgojne programe in pri tem sodeluje z regijskim koordinatorjem in ZZV.“

V dveh mesecih po uveljavitvi tega navodila splošni/družinski zdravniki pošljejo svoji, za preventivni pregled opredeljeni populaciji, ki še ni preventivno pregledana, presejalni vprašalnik (priloga 1 in priloga 2) in začnejo s preventivnimi pregledi, skladno s tem navodilom.
Minister za zdravje določi zdravstvenovzgojne centre iz 6.2.2. točke tega navodila in regioanlne koordinatorje iz 6.3. točke tega navodila v roku enega meseca od uveljavitve tega navodila.
Zdravniki, ki so opravljali preventivne preglede pred uveljavitvijo tega navodila v letu 2001, evidentirajo te preglede na obrazcu iz priloge 5 tega navodila in te bolnike vključijo v nadaljnjo obravnavo v skladu s temi navodili.

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.