Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
Razglašam Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2004.
Št. 001-22-152/04
Ljubljana, dne 23. julija 2004.
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O VIŠJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU (ZVSI)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja izobraževanje za pridobitev in izpopolnjevanje javnoveljavne višje strokovne izobrazbe in organizacijo višjih strokovnih šol.
(2) Za vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.
2. člen
(cilji)
(1) Višja strokovna šola (v nadaljnjem besedilu: šola) opravlja naslednje naloge:
– na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje in spretnosti, potrebne za delo in za nadaljnje izobraževanje;
– razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana ali državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljan);
– razvija in spodbuja zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti ter o integriteti posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) ter razvija in ohranja kulturno tradicijo;
– razvija zavest o pripadnosti evropski kulturi in zgodovini in s tem omogoča mednarodno povezovanje;
– spodbuja vseživljenjsko izobraževanje;
– omogoča razvoj in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti;
– razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje;
– razvija sposobnosti za opravljanje nalog vodenja, načrtovanja in nadzora v delovnih procesih;
– omogoča pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnim standardom.
(2) Šola opravlja razvojne naloge na svojem strokovnem področju.
3. člen
(učni jezik)
(1) Učni jezik je slovenski. Šole, ki izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih, lahko v tujem jeziku izvajajo:
– dele študijskih programov, če pri tem sodelujejo gostujoči predavatelji ali predavateljice (v nadaljnjem besedilu: predavatelji) ali je vanje vpisano večje število tujih študentov ali študentk (v nadaljnjem besedilu: študenti);
– študijske programe v celoti, če se ti izvajajo tudi v slovenskem jeziku.
(2) Šole skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega jezika.
(3) Tujcem ali tujkam (v nadaljnjem besedilu: tujci) in Slovencem ali Slovenkam (v nadaljnjem besedilu: Slovenci) brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.
(4) Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine določi minister ali ministrica, pristojna za višje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
4. člen
(izobraževanje pod enakimi pogoji)
(1) Državljani Republike Slovenije, Slovenci brez slovenskega državljanstva in državljani članic Evropske unije se lahko izobražujejo v šolah pod enakimi pogoji.
(2) Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci ali potomke (v nadaljnjem besedilu: potomci) oseb slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni vrsti.
(3) Tuji državljani se lahko izobražujejo v šolah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti.
(4) Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine ter drugimi pravicami in dolžnostmi študentov v skladu z zakonom za izobraževanje Slovencev brez slovenskega državljanstva, državljanov članic Evropske unije ter za tujce, določi minister.
5. člen
(izobraževanje študentov s posebnimi potrebami)
Študentom s posebnimi potrebami se zagotavlja potrebna dodatna oprema, lahko pa se jim prilagodi organizacija študija in ocenjevanje po pravilih, ki jih sprejme predavateljski zbor šole.
II. STATUS IN ORGANI
6. člen
(ustanovitev in organiziranost šole)
(1) Javno šolo ustanovi Republika Slovenija kot javni izobraževalni zavod ali kot organizacijsko enoto izobraževalnega zavoda.
(2) Zasebno šolo lahko ustanovi domača in tuja fizična ali pravna oseba. Ustanovi se lahko kot izobraževalni zavod ali kot gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, gospodarske družbe ali druge pravne osebe.
7. člen
(organi šole)
(1) Organi šole, ki je organizirana kot zavod, so: svet šole, direktor ali direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor), predavateljski zbor, strokovni aktivi, študijska komisija ter komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.
(2) Organi šole, ki je organizirana kot organizacijska enota, so: strateški svet, ravnatelj ali ravnateljica (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj), predavateljski zbor, strokovni aktivi, študijska komisija ter komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.
(3) Če je zasebna šola organizirana kot gospodarska družba, ima poleg organov družbe še: strateški svet, ravnatelja, predavateljski zbor, strokovne aktive, študijsko komisijo ter komisijo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.
(4) Šole imajo lahko tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.
8. člen
(svet šole)
(1) Svet šole, ki se ustanovi kot izobraževalni zavod, sestavljajo:
– dva predstavnika ali predstavnici (v nadaljnjem besedilu: predstavniki) ustanovitelja,
– dva predstavnika delodajalcev, ki ju imenuje ustanovitelj,
– pet predstavnikov delavcev šole ter
– dva predstavnika študentov.
(2) Svet šole imenuje in razrešuje direktorja, sprejema razvojni program šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, sprejema finančni načrt in zaključni račun šole, obravnava poročila o študijski problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom študenta, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija in komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, študenti oziroma skupnost študentov, ter opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
9. člen
(svet šole, ki je organizirana kot organizacijska enota)
Šola, ki je organizirana kot enota, ima svoje predstavnike v svetu zavoda oziroma organu upravljanja gospodarske družbe, katerega organizacijska enota je. Po svojem položaju je član ali članica (v nadaljnjem besedilu: član) sveta zavoda predsednik ali predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) strateškega sveta, v njem morajo biti najmanj trije predstavniki študentov. Število predstavnikov v svetu in njegova sestava se določita z aktom o ustanovitvi.
10. člen
(strateški svet)
(1) Strateški svet imenuje svet šole ali upravni odbor gospodarske družbe za dobo šest let. Sestavljajo ga:
– trije predavatelji šole,
– dva predstavnika pristojne zbornice ali ministrstev oziroma delodajalcev,
– dva predstavnika študentov,
– en predstavnik diplomantov ali diplomantk (v nadaljnjem besedilu: diplomanti).
(2) Strateški svet vodi predsednik, ki ga člani sveta izvolijo izmed sebe.
(3) Strateški svet:
– sprejme dolgoročni razvojni program šole,
– predlaga nadstandardne programe,
– predlaga letni delovni načrt šole,
– predlaga finančni načrt šole,
– spremlja zagotavljanje kakovosti višješolskega študija,
– obravnava poročila o študijski problematiki oziroma zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih ali študenti ter
– opravlja druge naloge v skladu z ustanovitvenim aktom.
(4) Strateški svet sprejme dolgoročni razvojni program šole v soglasju s svetom zavoda oziroma upravnim odborom gospodarske družbe. Pri sprejemanju letnega delovnega načrta šole svet zavoda ne more uveljaviti odločitev, ki so v nasprotju s predlogom strateškega sveta. Ob neskladju ocen finančnih možnosti oziroma posledic predloga letnega delovnega načrta, je treba uskladiti stališča obeh organov. O letnem delovnem načrtu dokončno odloči svet zavoda oziroma upravni odbor gospodarske družbe.
(5) Strateški svet sodeluje z vsemi organi šole.
11. člen
(direktor in ravnatelj)
(1) Vodja šole, ki je organizirana kot samostojni zavod, je direktor, vodja šole, ki je organizirana kot enota, pa ravnatelj.
(2) Direktor je pedagoški vodja in poslovodni organ šole ter opravlja naslednje naloge:
– organizira, načrtuje in vodi delo šole,
– pripravlja dolgoročni razvojni program šole,
– skrbi za mednarodno primerljivost šole,
– pripravlja letni delovni in finančni načrt, je odgovoren za njuno izvedbo ter pripravi letno poročilo o njuni realizaciji,
– skrbi za kakovostno izvajanje študijskega programa, sodeluje z delodajalci ter sklepa pogodbe o praktičnem izobraževanju študentov,
– je odgovoren za uresničevanje pravic študentov,
– vodi delo predavateljskega zbora,
– imenuje izpitne komisije,
– oblikuje predlog nadstandardnih programov,
– spremlja delo strokovnih delavcev in sodelavcev ali strokovnih delavk in sodelavk (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci in sodelavci), jim svetuje ter spodbuja njihovo strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje,
– odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede ter predlaga njihovo napredovanje v nazive,
– spodbuja in spremlja delo študentov oziroma študentskega sveta,
– odloča o disciplinskih ukrepih in o izvedbi programov za študente s posebnimi potrebami,
– zastopa in predstavlja šolo in je odgovoren za kakovost in zakonitost dela,
– določa sistemizacijo delovnih mest, skrbi in odgovarja za finančno poslovanje šole,
– določa plačo zaposlenim in odgovarja za pravilnost njenega izračuna,
– odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev ter opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
(3) Če je šola organizirana kot organizacijska enota, ravnatelj samostojno opravlja naloge iz prejšnjega odstavka, razen tistih, ki jih kot poslovodni organ v sodelovanju z njim opravlja direktor zavoda oziroma gospodarske družbe. Direktor zavoda oziroma gospodarske družbe v sodelovanju z ravnateljem:
– usklajuje letni delovni in finančni načrt šole in je odgovoren za njuno izvedbo ter pripravi letno poročilo o njuni realizaciji,
– določa sistemizacijo delovnih mest, skrbi in odgovarja za finančno poslovanje šole,
– določa plačo zaposlenim in odgovarja za pravilnost njenega izračuna,
– odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev ter
– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
12. člen
(predavateljski zbor)
(1) Predavateljski zbor sestavljajo predavatelji šole. Vodi ga direktor oziroma ravnatelj.
(2) Predavateljski zbor:
– obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z izobraževalnim delom,
– daje mnenje o letnem delovnem načrtu,
– daje mnenje k dolgoročnemu razvojnemu programu šole,
– obravnava letno poročilo o kakovosti,
– predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,
– odloča o posodobitvah študijskih programov in njihovi izvedbi v skladu s predpisi,
– sprejema pravila za prilagajanje študija študentom s posebnimi potrebami,
– daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja oziroma direktorja,
– daje pobudo za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje k predlogu ravnatelja oziroma direktorja za napredovanje,
– imenuje predavatelje šole,
– sodeluje s študenti in
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
13. člen
(strokovni aktivi)
(1) Strokovne aktive šole sestavljajo predavatelji istega predmeta oziroma istega predmetnega področja ali sorodnih skupin predmetov.
(2) Strokovni aktiv obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje predavateljskemu zboru predloge za izboljšanje študijskega dela, obravnava pripombe študentov ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.
(3) Vodjo strokovnega aktiva imenuje direktor oziroma ravnatelj.
14. člen
(študijska komisija)
(1) Študijsko komisijo sestavljajo najmanj trije predavatelji šole, vodi pa jo predsednik, ki je eden izmed članov. Člane in predsednika študijske komisije imenuje predavateljski zbor za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
(2) Študijska komisija obravnava vprašanja v zvezi z vpisom, napredovanjem študentov, prilagajanjem in posodabljanjem študijskih programov ter sprejema merila za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja oziroma drugega neformalno pridobljenega znanja, ki se prizna študentu pri izpolnjevanju študijskih obveznosti, ter opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti predavateljski zbor.
(3) Predavateljski zbor sprejme poslovnik za delovanje študijske komisije.
(4) Študijska komisija pri svojem delu sodeluje s študenti.
15. člen
(komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti)
(1) Komisijo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti študija sestavljajo predsednik in šest članov, in sicer:
– pet predavateljev šole, tako, da so zastopana vsa študijska področja oziroma vse skupine predmetov, ter
– dva študenta.
(2) Komisija za spremljanje in ugotavljanje kakovosti opravlja naslednje naloge:
– ustvarja razmere za uveljavljanje in razvijanje kakovosti izobraževalnega dela na šoli,
– vzpostavlja mehanizme za sprotno spremljanje in ocenjevanje kakovosti ter učinkovitosti dela na šoli z določitvijo metod vrednotenja, subjektov evalvacije, z izbiro inštrumentov in meril evalvacije in določitvijo vsebin evalvacije,
– načrtuje, organizira in usklajuje spremljanje in zagotavljanje kakovosti na šoli,
– sodeluje s Svetom za evalvacijo visokega šolstva in opravi primerjanje z drugimi šolami doma in v tujini,
– spremlja zaposlitvene možnosti diplomantov,
– na podlagi odziva delodajalcev oblikuje predloge izboljšav ter
– pripravlja poročila o evalvaciji za obravnavo na Svetu za evalvacijo visokega šolstva in Komisiji za akreditacijo višješolskih študijskih programov.
(3) Predsednika in člane komisije za spremljanje in zagotavljanje kakovosti imenuje predavateljski zbor.
16. člen
(skupnost višjih strokovnih šol)
(1) Šole se lahko združujejo v Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost šol) zaradi medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja s pristojnimi strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov, ministrstvi, visokošolskimi zavodi ter z mednarodnimi združenji pri:
– opravljanju razvojnih nalog v višješolskem izobraževanju,
– pripravi in izvajanju študijskih programov,
– uvajanju in spremljanju kakovosti dela,
– razvoju in uvajanju novih oblik in metod dela s študenti,
– uvajanju interdisciplinarnega študija,
– promociji višješolskih programov,
– spremljanju mednarodnih razvojnih usmeritev na področju višješolskega strokovnega izobraževanja ter sodelovanju s šolami in ustanovami doma in v tujini,
– načrtovanju in izvajanju strokovnega izpopolnjevanja,
– podeljevanju nagrad in priznanj za študente in predavatelje šol,
– pripravi programov za zaposlovanje diplomantov in spremljanju zaposlovanja,
– pripravi izhodišč in prenove višješolskih študijskih programov,
– pripravi in uvajanju skupnih kriterijev za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja študentov,
– oblikovanju meril za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole,
– oblikovanju zakonodaje in predpisov, ki urejajo višješolsko izobraževanje,
– oblikovanju mreže šol,
– vzpostavitvi enotnega informacijskega sistema,
– vzpostavitvi skupne baze publikacij šol in
– z delodajalci zaradi praktičnega izobraževanja in posodobitve programov glede na potrebe gospodarstva.
(2) Skupnost šol predlaga člane Komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov, Komisije za imenovanje predavateljev višje strokovne šole in Sveta za evalvacijo visokega šolstva.
(3) Skupnost šol se lahko ustanovi, če je v njej združenih najmanj 70% vseh šol. K aktu o ustanovitvi si mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
III. ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN JAVNOVELJAVNA IZOBRAZBA
17. člen
(javnoveljavna izobrazba)
(1) Javnoveljavna izobrazba se pridobi po višješolskih študijskih programih in po študijskih programih za izpopolnjevanje, sprejetih po z zakonom predpisanem postopku.
(2) Študijski programi za izpopolnjevanje so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na isti zahtevnostni ravni.
18. člen
(poklicni standard)
(1) Višješolski študijski programi se oblikujejo na podlagi poklicnih standardov, ki se sprejemajo v skladu z zakonom.
(2) Na podlagi poklicnih standardov se sprejemajo tudi študijski programi za izpopolnjevanje, kadar omogočajo pridobitev novega naziva strokovne izobrazbe.
19. člen
(pridobitev izobrazbe in listine)
(1) Kdor opravi vse obveznosti iz višješolskega študijskega programa, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome določi minister.
(2) Sestavni del diplome je »Priloga k diplomi«. Šole jo izdajajo v slovenščini in v enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca določi minister, na predlog komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov.
(3) Diploma in »Priloga k diplomi« sta brezplačni.
(4) Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje ali po delu študijskega programa, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in potrdilo, ki je javna listina.
(5) V tujini pridobljena listina o pridobitvi oziroma izpopolnjevanju izobrazbe se prizna v skladu z zakonom, s katerim se ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja.
20. člen
(višješolski študijski programi)
(1) Višješolski študijski programi se oblikujejo po skupnih evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju in imajo splošni in posebni del.
(2) Splošni del vsebuje:
– ime programa,
– temeljne cilje programa oziroma opredelitev splošnih in poklicnih kompetenc, ki se pridobijo,
– trajanje študija,
– pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
– obvezne načine ocenjevanja znanja,
– način in oblike izvajanja študija,
– pogoje za napredovanje po programu in končanje študija,
– pogoje za prehajanje med programi,
– pogoje za končanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje,
– podatke o mednarodni primerljivosti programa,
– podatke o povezanosti s programi drugih šol v skupnem evropskem višješolskem prostoru.
(3) Splošni del vsebuje tudi naziv strokovne izobrazbe, ki se pridobi po končanem študiju, in njegovo okrajšavo.
(4) Posebni del vsebuje:
– predmetnik z ovrednotenjem študijskih obveznosti po evropskem prenosnem kreditnem sistemu – European Credit Transfer System (v nadaljnjem besedilu: ECTS),
– kataloge znanja,
– znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznih predmetov.
(5) Študijski program se lahko oblikuje za več poklicnih standardov. V tem primeru se oblikujejo moduli, ki omogočajo pridobitev poklicne kvalifikacije v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.
21. člen
(študijski programi za izpopolnjevanje)
Študijski programi za izpopolnjevanje imajo splošni in posebni del. Poleg sestavin iz 20. člena tega zakona splošni del vsebuje še podatke o načinu priznavanja pridobljenega znanja in sposobnosti.
22. člen
(skupni študijski programi)
(1) Skupni študijski programi so višješolski študijski programi, ki jih šole iz Republike Slovenije izvajajo z eno ali več šolami iz Republike Slovenije ali iz tujine.
(2) Skupni študijski programi se sprejemajo v skladu z zakonom oziroma izhodišči, ki jih določi Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov. Pri določanju izhodišč za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov se upoštevajo skupna evropska načela o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju.
(3) Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu, dobi skupno diplomo, v kateri so navedene vse šole, ki sodelujejo pri njegovi izvedbi. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo šole s sporazumom.
23. člen
(naziv strokovne izobrazbe)
(1) Naziv strokovne izobrazbe označuje stopnjo in vrsto izobrazbe, pridobljene po končanem javnoveljavnem študijskem programu in se vpiše v diplomo, ki je javna listina.
(2) Naziv strokovne izobrazbe je sestavni del študijskega programa in se določi za oba spola. Podeljujejo ga šole.
(3) Pri tvorjenju nazivov strokovne izobrazbe in njihovih okrajšav se upoštevajo predpisi in drugi akti, ki urejajo visokošolsko izobraževanje.
(4) Naziv strokovne izobrazbe se zapiše za imenom in priimkom.
24. člen
(študijske obveznosti in trajanje izobraževanja)
(1) V študijskih programih so študijske obveznosti ovrednotene s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik višješolskega študijskega programa je ovrednoten s 60 kreditnimi točkami.
(2) Višješolski študijski programi so ovrednoteni s 120 kreditnimi točkami in trajajo dve leti.
(3) Študijski programi za izpopolnjevanje so ovrednoteni z najmanj 10 in največ 35 kreditnimi točkami.
(4) Ovrednotenje s kreditnimi točkami potrdi Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov.
IV. AKREDITACIJA ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV IN VPIS V RAZVID
25. člen
(komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov)
(1) Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet) imenuje Komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov. Komisija opravlja naslednje naloge:
– izdela strokovna izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov in študijskih programov za izpopolnjevanje v skladu z zakonom,
– analizira skladnost predlogov novih višješolskih študijskih programov in študijskih programov za izpopolnjevanje z izhodišči in jih predlaga v sprejem strokovnemu svetu,
– potrjuje ovrednotenje študijskih programov v kreditnem sistemu ECTS,
– obravnava poročila višjih šol o evalvaciji,
– določa merila za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
(2) Pri svojem delu sodeluje s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja ter Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
(3) Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov ima 11 članov, in sicer:
– enega predstavnika Vlade Republike Slovenije,
– enega strokovnjaka ali strokovnjakinjo (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak) s področja višjega strokovnega šolstva,
– tri predavatelje šole,
– enega strokovnjaka s področja visokega šolstva,
– dva predstavnika delodajalcev,
– enega predstavnika reprezentativnih sindikatov ter
– dva predstavnika študentov.
(4) Strokovnjaka s področja višjega strokovnega šolstva predlaga strokovni svet. Predavatelje šole ter študente predlagajo šole oziroma skupnost šol, strokovnjaka s področja visokega šolstva visokošolski zavodi, predstavnike delodajalcev pa pristojne zbornice ter združenja.
(5) Predsednik komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov je eden izmed članov, imenuje ga strokovni svet.
26. člen
(pogoji za opravljanje višješolske dejavnosti)
(1) Šole, ki izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih, morajo imeti zagotovljene strokovne delavce in sodelavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister po poprejšnjem mnenju pristojne zbornice oziroma združenja delodajalcev. Predavatelji šole morajo biti imenovani v naziv v skladu s tem zakonom.
(2) Šola mora imeti redno zaposlenega direktorja oziroma ravnatelja in organizatorja ali organizatorko (v nadaljnjem besedilu: organizator) praktičnega izobraževanja ter referenta ali referentko (v nadaljnjem besedilu: referent) za študijske in študentske zadeve, z drugimi strokovnimi delavci in sodelavci pa sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o delu.
(3) Šola mora poleg predavalnic, drugih učilnic in laboratorijev imeti ustrezno knjižnico, referat za študente ter prostore za strokovne delavce in sodelavce. Vsi prostori morajo biti na taki lokaciji, ki omogoča nemoteno izvajanje študijskega programa.
(4) Izpolnjevanje pogojev iz tega člena vsakih pet let po uradni dolžnosti preverja ministrstvo.
27. člen
(vpis v razvid)
(1) Šole lahko začnejo opravljati višješolsko dejavnost po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo.
(2) Javna šola se vpiše v razvid po uradni dolžnosti. Ministrstvu mora predložiti pogodbe z delodajalci o praktičnem izobraževanju študentov, ki jih mora, v skladu z analizo kadrovskih potreb, nastalo ob sprejemanju višješolskega študijskega programa, potrditi pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma pri drugi pristojni zbornici.
(3) Zasebna šola se vpiše v razvid na predlog ustanovitelja. Poleg akta o ustanovitvi, dokazil o strokovnih delavcih in sodelavcih, prostorih in opremi, predlogu za vpis v razvid priloži pogodbe z delodajalci o praktičnem izobraževanju študentov, ki jih mora, v skladu z analizo kadrovskih potreb, nastalo ob sprejemanju višješolskega študijskega programa, potrditi pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma pri drugi pristojni zbornici.
(4) V razvid se vpiše tudi izvajanje javnoveljavnih študijskih programov v tujini, ki ga šola organizira v sodelovanju z drugimi šolami ali samostojno.
(5) Obliko razvida ter postopek vpisa in izbrisa določi minister.
28. člen
(prepoved izvajanja izobraževalne dejavnosti)
Z odločbo ministra se šoli prepove izvajati javnoveljavni študijski program, če pristojna inšpekcija ugotovi, da:
– krši predpisane razpisno-vpisne postopke,
– ne izvaja študijskih programov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
– ne opravlja višješolske dejavnosti v ustreznih prostorih in z delavci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, ali
– v primeru, če Svet za evalvacijo visokega šolstva v svojem mnenju ugotovi, da ne dosega predpisanih standardov.
V. VPIS
29. člen
(vpisni pogoji)
(1) V višješolski študij se lahko vpiše, kdor je opravil splošno oziroma poklicno maturo.
(2) V višješolski študij se lahko vpiše tudi, kdor ima opravljen mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in opravi preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju.
(3) S posameznim višješolskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti, spretnosti in psihofizične sposobnosti, pomembne za uspešno opravljanje določenega poklica.
30. člen
(razpis)
(1) Vpis v višješolske študijske programe se opravi na podlagi javnega razpisa. Za izobraževanje po javnoveljavnih programih se najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta objavi skupen razpis za vpis.
(2) Razpis mora poleg imena šole, njenega naslova in imena študijskega programa vsebovati še podatke o:
– kraju izvajanja študija,
– trajanju študija,
– pogojih za vpis in merilih ob omejitvah vpisa,
– predvidenem številu prostih vpisnih mest v posamezni program,
– postopku in rokih za prijavo na razpis in izvedbi vpisa.
(3) Javne šole si morajo k številu predlaganih vpisnih mest pridobiti soglasje ministra. Za zasebne višje strokovne šole je največje dovoljeno število vpisnih mest določeno z odločbo o vpisu v razvid.
(4) Za vsa razpisana mesta mora biti zagotovljeno praktično izobraževanje študentov, kar šola dokaže s pogodbo z delodajalci, vpisanimi v razvid pri pristojni zbornici.
(5) Postopke in roke iz zadnje alinee drugega odstavka ter način objave razpisa določi minister.
31. člen
(omejitev vpisa)
(1) Šola lahko vpis v začetni letnik posameznega višješolskega študijskega programa omeji, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest.
(2) Javna šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje ministra.
32. člen
(merila za izbiro)
Kadar je vpis omejen, se pri izbiri kandidatov ali kandidatk (v nadaljnjem besedilu: kandidati) upoštevajo merila za izbiro, določena s študijskim programom. Upoštevajo se predvsem splošni uspeh pri maturi oziroma splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole oziroma pri poklicnem tečaju, lahko pa tudi uspeh pri posameznih predmetih srednje šole, oziroma splošni uspeh pri mojstrskem, delovodskem oziroma poslovodskem izpitu in ocene pri preizkusu znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov.
VI. STROKOVNI DELAVCI
33. člen
(strokovni delavci)
(1) Strokovni delavci v šolah so: predavatelj ali predavateljica višje strokovne šole (v nadaljnjem besedilu: predavatelj), inštruktor ali inštruktorica (v nadaljnjem besedilu: inštruktor) in knjižničar ali knjižničarka (v nadaljnjem besedilu: knjižničar).
(2) Strokovni sodelavec v šolah je laborant ali laborantka (v nadaljnjem besedilu: laborant).
(3) Predavatelj mora imeti ustrezno univerzitetno izobrazbo, pedagoško-andragoško izobrazbo, tri leta ustreznih delovnih izkušenj in vidne dosežke na svojem strokovnem področju.
(4) Predavatelj mora biti imenovan v naziv na podlagi meril za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole, ki jih sprejme strokovni svet.
(5) Inštruktor mora imeti ustrezno visokošolsko izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo.
(6) Knjižničar mora imeti ustrezno visokošolsko izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo.
(7) Laborant mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo.
(8) Predavatelj je lahko tudi, kdor si ni pridobil pedagoško-andragoške izobrazbe v skladu s tem zakonom, ima pa veljaven naziv visokošolskega učitelja in izpolnjuje druge predpisane pogoje.
(9) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena je izjemoma lahko predavatelj tudi, kdor si ni pridobil pedagoško-andragoške izobrazbe v skladu s tem zakonom in ni zaposlen v vzgoji in izobraževanju, ima pa dokazila o pridobljenem pedagoško-andragoškem znanju. O ustreznosti dokazil v postopku imenovanja v naziv predavatelja odloči strokovni svet.
34. člen
(imenovanje v naziv predavatelja)
(1) Naziv predavatelj podeli predavateljski zbor ustrezne šole. Z imenovanjem mora soglašati strokovni svet. Če predavateljski zbor še ni konstituiran ali je treba imenovati predavatelje za izobraževalni program, ki ga šola na novo uvaja, naziv podeli strokovni svet.
(2) Predavatelji so imenovani za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani.
(3) Z merili za prvo imenovanje v naziv predavatelja se določijo pedagoški in strokovni dosežki, ki jih kandidat dokaže:
– z ustreznimi delovnimi izkušnjami pri izobraževalnem delu, pri pripravi študijskih programov, pisanju učbenikov, recenziranju učbenikov, z mentorskim delom za dijake, vajence ali študente, z organiziranjem izobraževalne dejavnosti za podjetja, s strokovnim ali raziskovalnim delom na področju vzgoje in izobraževanja,
– z delovnimi izkušnjami na ustreznem strokovnem področju, podiplomskim izobraževanjem, objavljenimi strokovnimi članki, patenti ali pri vodenju oziroma sodelovanju v zahtevnih projektih ali z ustreznimi kvalifikacijami, ki jih dokazuje z javno veljavnimi listinami.
(4) Strokovni svet lahko določi največje število različnih predmetov, za katere je lahko imenovan predavatelj višje strokovne šole.
(5) Pri vnovičnem imenovanju predavatelja mora kandidat dokazati tudi pedagoške dosežke, povezane z delom na višji strokovni šoli oziroma na visokošolskem zavodu.
(6) V postopku vnovičnega imenovanja predavatelja šole si mora predavateljski zbor pridobiti mnenje študentov. Način oblikovanja mnenja določi predavateljski zbor.
(7) Strokovni svet objavi merila za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole v Uradnem listu Republike Slovenije.
35. člen
(komisija za imenovanje predavateljev)
(1) Za pripravo odločitev o imenovanju predavateljev šole oziroma za oblikovanje soglasij k imenovanjem, imenuje strokovni svet komisijo. Komisijo sestavljajo štirje predavatelji, ki jih predlagajo šole oziroma skupnost šol in en član strokovnega sveta. Komisija:
– pripravlja predlog meril za vidne dosežke na strokovnem področju,
– pripravlja predloge za imenovanja predavateljev oziroma predloge za soglasje k imenovanjem,
– vodi evidenco imenovanih predavateljev.
(2) Postopek za pridobitev naziva predavatelj določi minister.
36. člen
(napredovanje v naziv)
(1) Predavatelji in inštruktorji lahko napredujejo v naziv mentor ali mentorica (v nadaljnjem besedilu: mentor), svetovalec ali svetovalka (v nadaljnjem besedilu: svetovalec) in svetnik ali svetnica (v nadaljnjem besedilu: svetnik).
(2) V nazive iz prejšnjega odstavka lahko napredujeta tudi direktor in ravnatelj.
(3) Pogoje, način in postopek strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter napredovanja v nazive določi minister.
VII. ŠTUDENTI VIŠJIH ŠOL
37. člen
(študenti)
(1) Kdor se na podlagi razpisa za vpis vpiše v višjo strokovno šolo in se izobražuje po višješolskem študijskem programu, je študent višje šole (v nadaljnjem besedilu: študent).
(2) Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico, lahko pa tudi z indeksom.
38. člen
(način izobraževanja)
Študenti se izobražujejo po višješolskih študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni študij ali študij na daljavo, kot oblike izrednega študija.
39. člen
(pravice in dolžnosti študentov)
(1) Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, drugimi predpisi in študijskim programom. Pri tem:
– se ob rednem napredovanju izobražujejo in končajo študij pod pogoji, kot so veljali ob vpisu;
– se lahko vzporedno izobražujejo po več študijskih programih na isti šoli ali na različnih šolah ter študijskih (interdisciplinarnih ali individualnih) programih na visokošolskih zavodih;
– lahko napredujejo in končajo izobraževanje prej kot je predvideno s študijskim programom;
– lahko, če niso izpolnili vseh obveznosti iz študijskega programa, ponavljajo letnik ali zamenjajo študijski program oziroma se prepišejo na drugo višjo strokovno šolo.
(2) Študenti lahko z izpiti opravljajo manjkajoče obveznosti iz drugega letnika.
(3) Če se študent vzporedno izobražuje na dveh ali več šolah oziroma visokošolskih zavodih, te z dogovorom uskladijo način izpolnjevanja njegovih obveznosti, povezanih z izobraževanjem.
(4) O hitrejšem napredovanju študenta odloči študijska komisija šole.
(5) Če študent želi zamenjati študijski program oziroma se prepisati na drugo šolo, direktor oziroma ravnatelj te šole ugotovi, koliko kreditnih točk si je pridobil v dotedanjem študiju, in določi, katere obveznosti mora opraviti, da bi lahko študij nadaljeval, in roke, v katerih jih mora izpolniti. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje študijske komisije.
40. člen
(posebne pravice študentov)
Študentom, ki se vzporedno izobražujejo in vrhunskim športnikom ter študentom, ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju, se na podlagi posebne prošnje prilagodi opravljanje obveznosti iz študijskega programa na način, ki ga določi direktor oziroma ravnatelj.
41. člen
(druge pravice in ugodnosti študentov)
(1) Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega zavarovanja ter drugih ugodnosti in pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.
(2) Študenti, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko bivajo v dijaškem domu.
(3) Pravice in ugodnosti iz statusa lahko študent uveljavlja največ tri leta.
42. člen
(pohvale, nagrade in druga priznanja)
Šola določi merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj študentom.
43. člen
(odgovornosti študentov)
Podrobnejše določbe o odgovornosti študentov, postopkih in načinu izrekanja ukrepov ter pravicah in dolžnostih študentov v disciplinskem postopku določi direktor oziroma ravnatelj. Pred tem si mora pridobiti mnenje študentov.
44. člen
(prekinitev izobraževanja)
Študentu, ki je za več kot tri leta prekinil izobraževanje, direktor oziroma ravnatelj določi pogoje za nadaljevanje in končanje študija, če se je program bistveno spremenil.
45. člen
(organiziranost študentov)
(1) Študenti lahko organizirajo študentski svet.
(2) Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov prvega in drugega letnika. Študentski svet je sestavljen iz petih članov, ki se izvolijo na tajnih volitvah. Člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika sveta.
(3) Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, mnenje o kandidatu za direktorja oziroma ravnatelja in o kandidatih za vnovično imenovanje v naziv predavatelja višje šole, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov v sodelovanju s skupnostjo študentov.
(4) Študentski sveti se lahko povežejo v skupnost študentov, ki je reprezentativen organ študentov na ravni države.
46. člen
(prenehanje statusa študenta)
(1) Status študenta višje šole preneha, če študent:
– diplomira,
– ne diplomira 60 dni po končanju drugega letnika,
– se med študijem ne vpiše v naslednji letnik,
– se izpiše,
– je bil izključen.
(2) V primerih iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se študentu iz upravičenih razlogov status lahko podaljša, vendar največ za eno leto.
(3) Med upravičence iz prejšnjega odstavka spadajo študenti iz 40. člena tega zakona in študenti, ki ne napredujejo ali končajo študija zaradi starševstva, vojaških obveznosti, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali težke bolezni.
47. člen
(sodno varstvo pravic)
Zoper dokončno odločitev o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah, povezanih s študijem, se lahko sproži upravni spor.
VIII. ORGANIZACIJA ŠTUDIJSKEGA DELA
a) Organizacija
48. člen
(študijsko leto)
(1) Študijsko leto se začne 1. oktobra in konča 30. septembra.
(2) Študentovo delo v posameznem študijskem letu traja od 37 do 42 tednov po 40 ur na teden (redni študij).
(3) Če narava študija to omogoča (izredni), se ne glede na določbo prejšnjega odstavka študentovo delo posameznega študijskega leta lahko razporedi na daljši čas, vendar ne več kot v študijsko leto in pol.
(4) Študijsko leto ima najmanj 34 tednov organiziranega izobraževalnega dela
(5) Organizirano izobraževalno delo vsebuje:
– predavanja in vaje,
– praktično izobraževanje,
– strokovne ekskurzije.
(6) Na teden je lahko predavanj in vaj najmanj 20 in največ 40 ur.
(7) Razporeditev izobraževanja, izobraževanja proste dneve, trajanje in razporeditev počitnic za študente, razporeditev letnega dopusta in strokovnega izpopolnjevanja za strokovne delavce določi direktor oziroma ravnatelj v skladu s koledarjem, ki ga sprejme minister.
49. člen
(letni delovni načrt)
(1) Izobraževalno delo se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki mora vsebovati:
– obseg (trajanje) in razporeditev predavanj, vaj in drugega izobraževalnega dela po predmetniku,
– načrt vpisa,
– razporeditev študentov v letnike in skupine,
– roke za opravljanje izpitov,
– ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo,
– strokovno izpopolnjevanje predavateljev in drugih strokovnih delavcev,
– sodelovanje z drugimi šolami, delodajalci, zbornicami, društvi in združenji ter
– druge naloge.
(2) Ob sprejemanju letnega delovnega načrta se posebej preveri njegova finančna izvedljivost.
(3) Šola mora študentom v posebni publikaciji predstaviti njihove pravice in dolžnosti, značilnosti študijskega programa in organizacijo dela na šoli.
50. člen
(praktično izobraževanje)
(1) Šole morajo sodelovati z delodajalci, ki izvajajo praktični del izobraževanja. Šola, delodajalec in študent sklenejo pogodbo o praktičnem izobraževanju v skladu s študijskim programom.
(2) V pogodbi se določijo pravice in odgovornosti študenta ter naloge in odgovornosti delodajalca in šole.
(3) Delodajalec lahko sklene pogodbo o izvajanju praktičnega izobraževanja za študente, če:
– ima ustrezne prostore in opremo,
– njegovo poslovanje obsega dejavnost poklica, za katerega se študent izobražuje,
– ima zaposlenega, ki je lahko mentor ali mentorica (v nadaljnjem besedilu: mentor) študentu višje strokovne šole.
(4) Podrobne pogoje za prostor in opremo ter za mentorje, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, določi pristojna zbornica, ki vodi register delodajalcev, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
(5) Podrobnejše pogoje o vsebini in postopku vodenja registra iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za gospodarstvo.
b) Ocenjevanje
51. člen
(ocenjevanje znanja in ovrednotenje s krediti)
(1) Znanje študentov se ocenjuje pri posameznih predmetih in drugih sestavinah študijskega programa z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače, če je tako določeno s študijskim programom, ter z izpiti.
(2) Študent mora biti z oceno pri ustnem ocenjevanju znanja seznanjen takoj, z oceno pri pisnem ocenjevanju pa v desetih dneh po opravljanju izpita. Študent ima pravico do vpogleda v ocenjeno pisno nalogo.
(3) Opravljene obveznosti se študentu ovrednotijo tudi s kreditnimi točkami.
52. člen
(napredovanje)
(1) Študent napreduje v drugi letnik, če je ob koncu študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom. Pri izrednih študentih so lahko študijske obveznosti tudi drugače organizirane.
(2) Študent ima v študijskem letu pravico trikrat opravljati izpit iz istega predmeta.
53. člen
(pravica do ugovora)
(1) Študent lahko v treh dneh po tem, ko je bil seznanjen z oceno pri izpitu, predloži ravnatelju oziroma direktorju ugovor zoper oceno. Ravnatelj oziroma direktor mora v treh dneh od predložitve ugovora imenovati komisijo, ta pa mora najpozneje v treh dneh vnovič oceniti študentovo znanje. V komisiji ne sme biti predavatelj, ki je študenta ocenil pri izpitu.
(2) Odločitev ravnatelja oziroma direktorja in ocena komisije sta dokončni.
54. člen
(podzakonski predpis)
Minister podrobneje predpiše način in postopke za ocenjevanje znanja študentov, izpitni red, vodenje evidenc in dokumentacije ter obliko in vsebino javnih listin.
IX. PRILAGAJANJE IZOBRAŽEVANJA ZA IZREDNE ŠTUDENTE
55. člen
(prilagoditve)
(1) Šola izrednim študentom prilagodi organizacijo in obseg izobraževanja. Obseg izobraževanja prilagaja tako, da omogoči študentu doseganje kreditov, opredeljenih s študijskim programom.
(2) Navodila za prilagajanje izobraževanja za izredne študente sprejme strokovni svet na predlog Komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov.
X. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
56. člen
(seznam evidenc z osebnimi podatki študentov)
(1) Šole vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki študentov:
1. evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov,
2. osebni list, ki se vodi za vsakega študenta od vpisa v šolo do končanja študija oziroma do izpisa,
3. zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena,
4. evidenco izdanih dokumentov o končanem študiju.
(2) Evidence iz 1., 2. in 4. točke prejšnjega odstavka obsegajo: osebno ime študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, državo rojstva, stalno in začasno prebivališče, enotno matično številko občana ali občanke (v nadaljnjem besedilu: občan), državljanstvo, predhodno pridobljeno izobrazbo, način študija ter druge podatke po posebnih predpisih. Evidenca iz 2. točke prejšnjega odstavka obsega še podatke o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju študija.
(3) Evidenca iz 3. točke prvega odstavka tega člena obsega: osebno ime študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol, enotno matično številko občana, način študija, letnik študija in študijsko leto prvega vpisa, datum izpita, podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja, ter oceno, doseženo pri izpitu.
57. člen
(seznam evidenc z osebnimi podatki zaposlenih)
(1) Šole vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki zaposlenih:
1. evidenco o zaposlenih delavcih,
2. evidenco o plačah.
(2) V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo podatki za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju. Voditi se začne z dnem, ko delavec sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha. Delavec mora vsako spremembo podatkov, ki so bili vpisani v evidenco na podlagi njegove izjave ali osebnih listin, v 15 dneh po nastanku sprememb prijaviti delodajalcu, če ta ni bil o njej kako drugače neposredno obveščen.
(3) Evidenca o plačah se za posameznega delavca začne voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha.
(4) Evidence iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena vsebujejo: ime in priimek delavca (za delavke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, stalno in začasno bivališče ter drugi kraj, iz katerega delavec prihaja na delo, enotno matično številko občana, davčno številko delavca, kraj dela, poklic, izobrazbo, strokovno usposobljenost za opravljanje določenih del oziroma nalog, vlogo za imenovanje v naziv predavatelja, sklep strokovnega sveta oziroma sklep šole in soglasje strokovnega sveta o imenovanju v naziv predavatelja, dobo imenovanja, delovno mesto, opis del in nalog ter odgovornosti, delovni čas delavca v urah na teden, ali je zaposlen za določen ali za nedoločen čas, ali je zaposlen s krajšim delovnim časom, ali je invalid ali upokojenec, ime drugega delodajalca, pri katerem je zaposlen, datum sklenitve delovnega razmerja, soglasje delodajalca, datum prenehanja delovnega razmerja in razlog prenehanja delovnega razmerja.
(5) Evidenca iz 2. točke prvega odstavka tega člena vsebuje še podatke o delavčevem delovnem času in njegovi izrabi, tedensko učno obveznost, opravljenih delovnih urah po mesecih, letnem dopustu in njegovi izrabi, odsotnosti zaradi strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, odsotnosti zaradi začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela, za katero se prejema nadomestilo plače, ure dela, daljšega od polnega delovnega časa, podatke o delovni ter zavarovalni dobi, poprejšnje soglasje za dopolnilno delo, soglasje za sklenitev pogodbe o delu, podatke o določitvi plače oziroma honorarja, o bruto plači oziroma honorarju, o izplačani plači (osnovna plača, delovna uspešnost, drugo) oziroma honorarju, o izplačanih osebnih prejemkih po namenih (solidarnostna pomoč, odpravnina, jubilejna nagrada, regres za letni dopust), o izplačanih nadomestilih plače po namenih, uresničenih v breme drugih organizacij ali organov, datum zadnjega napredovanja in število napredovanj.
58. člen
(uporaba evidenc z osebnimi podatki študentov)
(1) Osebni podatki študentov iz evidenc iz 56. člena tega zakona se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe višješolske dejavnosti šol, višješolske prijavne službe, državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih.
(2) Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta študenta ni razvidna.
59. člen
(uporaba evidenc z osebnimi podatki zaposlenih)
Osebni podatki zaposlenih iz evidenc iz 57. člena tega zakona se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe višješolske dejavnosti šol, za potrebe državnih organov ali nosilcev javnega pooblastila, povezane z uresničevanjem sistema plač v javnem sektorju ter ugotavljanjem izpolnjevanja kadrovskih pogojev.
60. člen
(shranjevanje evidenc)
Evidence iz 56. in 57. člena tega zakona se trajno hranijo v skladu s posebnimi predpisi, razen evidence prijavljenih za vpis, ki se hrani do vpisa oziroma do izteka pritožbenih postopkov.
61. člen
(dokumentacija)
Določbe v zvezi z vodenjem, uporabo in s shranjevanjem osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki. Dokumenti o predhodni izobrazbi se po končanem vpisnem postopku vrnejo študentu.
XI. NADZOR
62. člen
(inšpekcija)
Nadzor nad izpolnjevanjem določb tega zakona izvaja šolska inšpekcija. Nadzor nad izvajanjem pravic študentov, ki se praktično izobražujejo pri delodajalcu, izvaja inšpekcija, pristojna za delo.
63. člen
(denarne kazni)
(1) Z globo od 2,000.000 do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, in od 500.000 do 1,000.000 tolarjev odgovorna oseba pravne osebe, ki izobražujeta po javnoveljavnih študijskih programih, čeprav nista vpisani v razvid v skladu z zakonom.
(2) Z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, in od 150.000 do 300.000 tolarjev odgovorna oseba pravne osebe, ki izvajata javnoveljavni študijski program s predavatelji, ki niso imenovani v naziv v skladu z zakonom, oziroma z neustreznimi strokovnimi delavci in sodelavci.
(3) Z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, in od 150.000 do 300.000 tolarjev odgovorna oseba pravne osebe, ki izvajata javnoveljavni študijski program v neustreznih prostorih oziroma z neustrezno opremo.
(4) Z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, in od 150.000 do 300.000 tolarjev odgovorna oseba pravne osebe, ki kršita predpisane razpisno-vpisne postopke oziroma ne izvajata javnoveljavnih študijskih programov v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64. člen
(prenehanje določb)
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati določbe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/2000) ter Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 12/96), ki se nanašajo na višje strokovne šole.
65. člen
(uskladitev izvršilnih predpisov)
Izvršilni predpisi, določeni s tem zakonom, se morajo izdati v enem letu od njegove uveljavitve.
66. člen
(uskladitev aktov o ustanovitvi in organov šol)
Akti o ustanovitvi šol in sestava organov šol se morajo uskladiti s tem zakonom v enem letu od njegove uveljavitve.
67. člen
(predavatelji in inštruktorji)
Predavatelji in inštruktorji, ki so izpolnjevali z zakonom določene pogoje za opravljanje izobraževalnega dela v višjih strokovnih šolah, lahko opravljajo izobraževalno delo tudi po uveljavitvi tega zakona.
68. člen
(komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov)
Komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov imenuje strokovni svet najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona, njen mandat pa se izteče skupaj z mandatom strokovnega sveta.
69. člen
Globe, določene v 63. členu tega zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekrških izrekajo kot denarne kazni, v mejah, ki so določene z Zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odločba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/01).
70. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 602-13/04-3/1
Ljubljana, dne 15. julija 2004.
EPA 1281-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Feri Horvat l. r.
