Na podlagi 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – uradno prečiščeno besedilo in 65/05), 14. in 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
S tem pravilnikom se določajo stopnja in smer izobrazbe strokovnih delavcev, normativi za določitev delovne obveznosti ravnateljev, pomočnikov ravnateljev in strokovnih delavcev, administrativno-računovodskih in tehničnih delavcev vrtca, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi za oblikovanje oddelkov in spremstvo otrok.
2. člen
Ta pravilnik velja za vse vrtce, vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov, razen določb o izobrazbi strokovnih delavcev vrtca, ki ne veljajo za vrtce, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, ter določb o normativih za administrativno-računovodske in tehnične delavce, ki ne veljajo za zasebne vrtce.
II. DELOVNA OBVEZNOST RAVNATELJA IN POMOČNIKA RAVNATELJA TER NORMATIVI IN KADROVSKI POGOJI ZA STROKOVNE DELAVCE
1. Ravnatelj in pomočnik ravnatelja
3. člen
Ravnatelja za polni delovni čas ima vrtec s 15 oddelki.
Če ima vrtec manj kot 15 oddelkov, opravi ravnatelj za vsaka dva oddelka manj od tega števila za dosego polne delovne obveznosti 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.
4. člen
V vrtcu s 17 oddelki lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja, ki mora za dosego polne delovne obveznosti opraviti 13,5 ure dela z otroki oziroma 18 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več od 17 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.
5. člen
V organizacijski enoti vrtca s 17 oddelki se zaposli ravnatelj s polnim delovnim časom, v okviru katerega opravi 4,5 ure dela z otroki oziroma 6 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka manj opravi za dosego polne delovne obveznosti še 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.
6. člen
Vodja enote vrtca je lahko vzgojitelj ali svetovalni delavec. Za vodenje enote vrtca lahko ravnatelj pooblasti tudi pomočnika ravnatelja, ki to delo opravlja v okviru svojih nalog.
V enoti vrtca pri šoli oziroma zavodu, ki ni vrtec, ravnatelj imenuje za pedagoško in organizacijsko vodenje enote vrtca pomočnika ravnatelja za polno delovno obveznost, če ima enota vsaj 9 oddelkov, oziroma sorazmerni delež, če ima oddelkov manj. Za dosego polne delovne obveznosti opravi pomočnik ravnatelja 15 ur dela z otroki oziroma 20 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več se mu obveznost zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.
Kadar opravlja pomočnik ravnatelja pedagoško vodenje za več enot vrtca pri šolah oziroma zavodih, ki niso vrtec, opravi polno delovno obveznost, ko pedagoško vodi 20 oddelkov. Za vsaka dva oddelka manj opravi 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.
2. Strokovni delavci – izobrazbeni pogoji
7. člen
V tem pravilniku je kot smer strokovne izobrazbe določen študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo) oziroma izobraževalni program za pridobitev izobrazbe v skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00), za opravljanje dela na posameznih delovnih mestih pa tudi študijski programi za izpopolnjevanje.
Strokovni delavci se izobražujejo v skladu s pravilnikom, ki ureja nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.
8. člen
Vzgojitelj predšolskih otrok je lahko, kdor je končal višješolski ali visokošolski strokovni študijski program predšolska vzgoja.
Vzgojitelj predšolskih otrok je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program in si pridobil strokovni naslov profesor ali
– univerzitetni študijski program s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved in družboslovja ali
– visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program iz socialnega dela
in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje.
Kdor je pridobil najmanj srednjo strokovno izobrazbo iz predšolske vzgoje, mu ni treba opravljati študijskega programa za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje.
Ustrezno izobrazbo za pomočnika vzgojitelja ima, kdor je končal izobraževalni program srednjega strokovnega izobraževanja iz predšolske vzgoje ali ima zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen izobraževalni program poklicnega tečaja predšolska vzgoja.
9. člen
Vzgojitelj za izvajanje dodatne strokovne pomoči je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program iz defektologije,
– univerzitetni študijski program iz socialne pedagogike,
– univerzitetni študijski program iz psihologije,
– univerzitetni študijski program iz pedagogike (smer pedagogika).
Študijski program iz prejšnjega odstavka oziroma smer programa defektologije za vzgojitelja, ki izvaja dodatno strokovno pomoč, se glede na vrsto pomoči, ki jo otrok potrebuje, določi z odločbo o usmeritvi.
Za vzgojitelje, ki so končali program iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena, se s tem pravilnikom določajo programi profesionalnega usposabljanja s področij specialne pedagogike, za vzgojitelje, ki so končali program iz prve alinee tega člena, se določa program profesionalnega usposabljanja s področja predšolske vzgoje. Ti programi so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
10. člen
Vzgojitelj, ki izvaja prilagojen program v razvojnem oddelku, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz defektologije ali izpolnjuje pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok in ima končan študijski program ustreznega specialno pedagoškega izobraževanja.
Za vzgojitelje, ki izvajajo prilagojen program v razvojnem oddelku in so končali univerzitetni študijski program iz defektologije, se zagotavlja program profesionalnega usposabljanja s področja predšolske vzgoje, ki je določen v prilogi 1.
11. člen
Ustrezna izobrazba za posamezne svetovalne delavce je naslednja:
– psiholog – je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz psihologije,
– pedagog – je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pedagogike (smer pedagogika),
– socialni delavec – je lahko, kdor je končal visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program iz socialnega dela,
– socialni pedagog – je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz socialne pedagogike,
– defektolog – je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz defektologije.
12. člen
Ustrezno izobrazbo za delo organizatorja zdravstveno-higienskega režima ima, kdor je končal enega od naslednjih programov:
– višješolski ali visokošolski strokovni študijski program iz zdravstvene nege,
– višješolski ali visokošolski strokovni študijski program iz sanitarnega inženirstva,
– višješolski ali univerzitetni študijski program iz živilske tehnologije,
– višješolski ali univerzitetni študijski program iz gospodinjstva,
– višješolski ali univerzitetni študijski program iz biologije,
– višješolski ali visokošolski strokovni študijski program predšolska vzgoja.
Ustrezno izobrazbo za organizatorja prehrane ima, kdor je končal enega od naslednjih programov:
– višješolski ali visokošolski strokovni študijski program iz zdravstvene nege,
– višješolski ali visokošolski strokovni ali študijski program iz sanitarnega inženirstva,
– višješolski ali univerzitetni študijski program iz živilske tehnologije,
– višješolski ali univerzitetni študijski program iz gospodinjstva,
– višješolski ali univerzitetni študijski program iz biologije,
– višješolski strokovni izobraževalni program iz gostinstva.
3. Strokovni delavci – normativi za sistemizacijo delovnih mest
13. člen
Vrtec s 30 oddelki sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca.
Če opravlja svetovalni delavec delo na štirih do šestih lokacijah, se normativ zmanjša za dva oddelka; če opravlja delo na več kot šestih lokacijah, pa se normativ zmanjša za štiri oddelke.
14. člen
Svetovalni delavci iz več vrtcev se lahko na določenem območju strokovno povezujejo v svetovalni tim, ki ga sestavljajo svetovalni delavci različnih usmeritev.
Svetovalni tim treh svetovalnih delavcev se oblikuje, kadar imajo vrtci skupaj od 60 do 70 oddelkov.
Sklep o oblikovanju svetovalnega tima sprejme ustanovitelj vrtcev oziroma več ustanoviteljev. S sklepom se določi sedež svetovalnega tima, opredelijo delovne obveznosti posameznega delavca ter določi način zagotavljanja sredstev za njegovo delovanje.
15. člen
Organizator prehrane opravlja delo za 60 oddelkov vrtca.
Organizator zdravstveno-higienskega režima opravlja delo za 60 oddelkov vrtca.
16. člen
Vzgojitelj za dodatno strokovno pomoč opravi v okviru polne delovne obveznosti 25 ur dela z otroki.
17. člen
Za nudenje fizične pomoči gibalno oviranim otrokom vrtec sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način. Obseg delovne obveznosti in čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca se določi glede na število otrok, ki se jim nudi fizična pomoč in obseg oziroma število ur nudenja fizične pomoči, ki izhaja iz odločbe o usmeritvi oziroma individualiziranega programa, ki ga pripravi strokovna skupina. Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
18. člen
Vrtec, ki glede na velikost ne dosega normativov, določenih za strokovne delavce, lahko le-te zaposli v ustreznem deležu.
19. člen
Kriterij za vrednotenje mentorjevega dela s pripravnikom je ena ura tedensko.
III. NORMATIVI ZA ADMINISTRATIVNO-RAČUNOVODSKE IN TEHNIČNE DELAVCE V VRTCIH
20. člen
Delovna mesta, stopnja in smer strokovne izobrazbe administrativno-računovodskih delavcev in tehničnih delavcev v sistemizaciji delovnih mest, morajo biti usklajena s predpisi, ki urejajo področje plač v javnem sektorju.
1. Administrativno-računovodski delavci
21. člen
Vrtec lahko sistemizira za prvih 10 oddelkov 1,5 administrativno-računovodskega delavca, za vsakih nadaljnjih 14 oddelkov pa še eno delovno mesto administrativno-računovodskega delavca.
2. Delavci v kuhinji
22. člen
Delavci v kuhinji so kuharji in pomočniki kuharjev.
23. člen
Število delovnih mest za delavce v kuhinji se sistemizira na podlagi porabe časa za posamezno delovno operacijo, ob upoštevanju starostne skupine in energijskih potreb otrok, ki ga določa tabela, in je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. Poraba časa je določena za delo v lastni, centralni in razdelilni kuhinji.
Za pripravo dietnih obrokov za otroke z zdravstvenim mnenjem se doda za vsak obrok od ene četrtine do treh četrtin časa, določenega v tabeli. O tem odloča strokovna skupina vrtca, ki jo v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00) imenuje ravnatelj.
24. člen
Če ima vrtec organizirano centralno ali lastno kuhinjo, mora sistemizirati najmanj polovico kuharjev.
3. Delavci v pralnici
25. člen
Vrtec sistemizira eno delovno mesto perice ali perice-šivilje za povprečno 60 kg suhega perila na dan, vendar največ eno delovno mesto na:
– 150 otrok v starosti do dveh let,
– 250 otrok v starosti od dveh do šestih let.
4. Čistilci
26. člen
Vrtec sistemizira delovno mesto čistilca na 600 m2 čistilne talne površine. Čistilne površine so notranje talne površine, zmanjšane za površino kuhinje in prostore hišnika. Če delavec skrbi za dve do tri stavbe, se normativ zniža za 100 m², za 4 ali več stavb pa za 200 m².
5. Drugi tehnični delavci
27. člen
Drugi tehnični delavci so praviloma hišnik-vzdrževalec, kurjač in šofer.
28. člen
Vrtec z 18 oddelki lahko za delavce, določene v prejšnjem členu, sistemizira eno delovno mesto. Če delavec skrbi za tri do pet stavb, se normativ zniža za 2 oddelka; če skrbi za več kot pet stavb, pa se zniža za 4 oddelke.
29. člen
Vrtec z 20 in več oddelki z lastno kurilnico na trdna goriva sistemizira delovno mesto kurjača, ki ima opravljen izpit, s katerim dokazuje usposobljenost za dela na kurilnih napravah.
30. člen
Če vrtec potrebuje več različnih tehničnih delavcev, vendar le v manjših deležih (npr. pomočnika kuharja, čistilca, hišnika-vzdrževalca, perico), lahko sistemizira kombinirano delovno mesto. Zaposleni mora imeti končano osnovno šolo in potrdila o ustreznih znanjih, ki so nujna za dela, ki jih opravlja. Normativ za kombinirano delovno mesto se izračuna na podlagi normativov posameznih delovnih mest, na katerih bo delavec opravljal delo.
31. člen
Vrtec, ki glede na velikost ne dosega normativov za administrativno-računovodske in tehnične delavce, lahko le-te zaposli v ustreznem deležu.
32. člen
Za opravljanje nalog strokovnih delavcev, računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev lahko več vrtcev oziroma drugih zavodov, ki opravljajo dejavnost predšolske vzgoje v skladu z zakonom, ki ureja zavode, ustanovijo skupne službe, ki delujejo pri enem izmed zavodov. Skupne službe lahko za te zavode ustanovi tudi njihova lokalna skupnost ustanoviteljica, v okviru občinske uprave.
Z aktom o ustanovitvi lahko občina ustanoviteljica določi, da opravljanje posameznih nalog iz prejšnjega odstavka zagotavlja vrtcu sama oziroma vrtcu njihovo opravljanje zagotovi z izbiro zunanjih izvajalcev.
Določba tega člena se ne uporablja za opravljanje nalog vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja.
IV. NORMATIVI ZA OBLIKOVANJE ODDELKOV VRTCA TER SPREMSTVO OTROK
1. Oblikovanje oddelkov vrtca
33. člen
Vrsto in število oddelkov ter število otrok v oddelku določi vrtec v soglasju z lokalno skupnostjo, ustanoviteljico vrtca. Oddelki se oblikujejo pred začetkom šolskega leta za celo šolsko leto. Pri oblikovanju oddelkov se šteje, da sodijo v oddelek drugega starostnega obdobja otroci, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili najmanj tri leta starosti. Pri določanju starostnega razpona se upošteva koledarsko leto.
Pri določanju števila otrok v oddelku se upošteva tudi igralna površina na otroka, ki je določena v pravilniku, s katerim se ureja prostor in oprema vrtca.
34. člen
V oddelke prvega starostnega obdobja je lahko vključeno:
– v starostno homogeni oddelek najmanj 9 in največ 12 otrok,
– v starostno heterogeni oddelek najmanj 7 in največ 10 otrok.
V oddelke drugega starostnega obdobja je lahko vključeno:
– v starostno homogeni oddelek 3–4 letnih otrok najmanj 12 in največ 17 otrok,
– v starostno homogene oddelke 4–5 in 5–6 letnih otrok najmanj 17 in največ 22 otrok,
– v starostno heterogeni oddelek najmanj 14 in največ 19 otrok.
V starostno kombinirani oddelek je vključeno najmanj 10 in največ 17 otrok.
Lokalna skupnost, ustanoviteljica vrtca, lahko s sklepom določi nižji normativ števila otrok v posameznih oddelkih, kot je določeno v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena. Lokalna skupnost, ustanoviteljica vrtca, določi tudi najmanjše število otrok, ko je vrtec dolžan začeti oziroma končati poslovalni čas vrtca.
Lokalna skupnost, ustanoviteljica vrtca, lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti odloči, da se najvišje število otrok v oddelku, določeno v prvem, drugem in tretjem odstavku, poveča za največ 2 otroka.
Za zasebni vrtec, ki ima koncesijo, sprejme sklep iz prejšnjega odstavka tega člena na predlog vrtca lokalna skupnost koncedentka, za zasebni vrtec, ki nima koncesije, pa sprejme sklep ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca.
V enoti vrtca, v kateri deluje samo en oddelek, se lahko pri oblikovanju heterogenih oddelkov upošteva normativ za homogene oddelke, če bi bilo odklonjenih do 5 otrok.
35. člen
V kombiniranem oddelku je lahko največ 7 otrok prvega starostnega obdobja. Če je v oddelku 4 ali več otrok prvega starostnega obdobja, se hkratna prisotnost vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice poveča na pet ur dnevno. Normativ za kombinirani oddelek se uporablja, če so v oddelku vsaj 3 otroci prvega starostnega obdobja.
Če sta v oddelku prvega starostnega obdobja 1 ali 2 otroka, ki presegata starostni razpon enega leta, oziroma 4 otroci ali manj v oddelku drugega starostnega obdobja, se pri oblikovanju oddelkov uporablja normativ za homogene oddelke.
36. člen
V vzgojno-varstveni družini je lahko v skupini:
– prvega starostnega obdobja najmanj 4 in največ 6 otrok,
– drugega starostnega obdobja najmanj 5 in največ 8 otrok,
– v starostno kombinirani najmanj 5 in največ 7 otrok.
37. člen
Če so v oddelek vrtca usmerjeni otroci s posebnimi potrebami, se število otrok v oddelku lahko zniža.
V posamezni oddelek sta lahko usmerjena največ dva otroka s posebnimi potrebami.
Normativ za oblikovanje oddelka iz prvega odstavka tega člena je:
– od 6 do 12 otrok v oddelkih prvega starostnega obdobja in
– od 16 do 22 otrok v oddelkih drugega starostnega obdobja.
O znižanem normativu števila otrok v oddelku odloči strokovna skupina vrtca, če je tako določeno z odločbo o usmeritvi. Strokovno skupino vrtca imenuje ravnatelj vrtca v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
38. člen
V razvojni oddelek vrtca, kjer se izvaja prilagojen program, so lahko vključeni najmanj 3 otroci in največ 6 otrok s posebnimi potrebami.
39. člen
V oddelkih otrok Romov se pri izvajanju programa za vsaj 3 ure dnevno zagotovi razmerje:
– 4 otroci na zaposlenega v oddelkih prvega starostnega obdobja,
– 7 otrok na zaposlenega v oddelkih drugega starostnega obdobja.
Razmerje iz prvega odstavka tega člena se zagotavlja tako, da se:
– v oddelkih prvega starostnega obdobja vključi v izvajanje vzgojnega dela pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 6 otrok, in naslednji pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 12 otrok,
– v oddelkih drugega starostnega obdobja vključi v vzgojno delo pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 11 otrok, in naslednji pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 21 otrok.
40. člen
V bolnišničnih oddelkih opravlja delo samo vzgojitelj. Za oblikovanje oddelka se upošteva normativ za oblikovanje kombiniranih oddelkov iz 34. člena tega pravilnika. Osnova za ugotavljanje števila otrok je povprečno število hospitaliziranih otrok v enem dnevu, ugotovljeno za preteklo leto.
Če so v bolnišnični oddelek vrtca vključeni ležeči otroci, opravlja vzgojno delo en vzgojitelj za 10 otrok.
41. člen
Če je število otrok v oddelku enako ali manjše od polovice največjega števila otrok, določenega v prvem odstavku 34. člena tega pravilnika, izvaja vzgojno delo v oddelku samo vzgojitelj. Če traja vzgojno delo v oddelku dalj časa, kot je obveznost dela vzgojitelja z otroki, ga nadaljuje pomočnik vzgojitelja.
Lokalna skupnost, ustanoviteljica vrtca, lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti odloči, da se najvišje število otrok v oddelku, določeno v prejšnjem odstavku, poveča za enega otroka.
42. člen
Izjemoma se lahko na območjih s posebnimi razvojnimi problemi ter za vzgojo otrok Romov oblikuje oddelek vrtca, v katerega je vključeno najmanj 5 otrok.
2. Dejavnosti izven vrtca in spremstvo otrok
43. člen
Če je v vrtcu organizirana dejavnost izven zgradbe in igrišča vrtca, mora imeti vsak oddelek vrtca oziroma skupina vzgojno-varstvene družine zaradi večje varnosti poleg vzgojitelja vsaj še enega polnoletnega spremljevalca. Če je dejavnost vezana na prevoz, morata oddelek otrok poleg vzgojitelja spremljati še najmanj dva polnoletna spremljevalca.
44. člen
Pri učenju plavanja, smučanja, drsanja in drugih podobnih dejavnostih izven vrtca je lahko v skupini največ 8 otrok. Eden od spremljevalcev mora biti vzgojitelj vrtca, iz katerega so otroci.
Pri učenju plavanja otrok s posebnimi potrebami je na eno odraslo osebo v skupini od 2 do 8 otrok. O številu otrok v skupini odloča strokovna skupina vrtca, imenovana v skladu z zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
V. NADZOR
45. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja šolska inšpekcija.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Vzgojiteljem, ki so bili na dan 15. 3. 1996 zaposleni v vrtcu in so po Zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list RS, št. 5/80) izpolnjevali pogoje za delo vzgojitelja ter so si pridobili izobrazbo po kateremkoli visokošolskem študijskem programu, se šteje, da izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja po drugi alinei četrtega odstavka 40. člena Zakona o vrtcih.
47. člen
Ne glede na določbo 10. člena tega pravilnika lahko izvaja prilagojen program v razvojnem oddelku vrtca ter dodatno strokovno pomoč tudi tisti, ki je do 15. 3. 1996 končal višješolski program iz specialne pedagogike.
48. člen
V vrtcu, ki deluje v sestavi osnovne šole, se zagotovi pedagoško vodenje v skladu s tem pravilnikom najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika. Način pedagoškega vodenja se opredeli v aktu o ustanovitvi in aktu o sistemizaciji delovnih mest.
49. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odredba o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 57/97, 59/97, 40/99, 3/00 in 29/02), razen 6.a člena, drugega odstavka 30. člena in drugega odstavka 31.a člena.
50. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2005.
Št. 011–03–18/2005
Ljubljana, dne 20. julija 2005.
EVA 2005–3311–0073
dr. Milan Zver l. r.
Minister
za šolstvo in šport
