Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. februarja 2008.
Št. 003-02-2/2008-25
Ljubljana, dne 5. marca 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BREZPLAČNI PRAVNI POMOČI (ZBPP-B)
1. člen
V Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
"Namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.".
2. člen
V drugem odstavku 11. člena se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo "razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.".
3. člen
V prvem odstavku 13. člena se pred piko na koncu stavka doda besedilo "oziroma stroškov nudenja pravne pomoči".
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek).".
4. člen
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
"14. člen
Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popravek, 41/07 – popravek in 122/07 – odločba US).".
5. člen
Črtajo se 15., 16., 17., 18. in 19. člen.
6. člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
"20. člen
Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč.
Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev. Če se o teh podatkih vodijo evidence ali registri v informatizirani obliki, pristojni organ za BPP pridobi podatke pri upravljavcu evidence ali registra na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa.
Pristojni organ za BPP dostopa do teh podatkov preko osebne identifikacijske številke prosilca in njegovih družinskih članov, namena pridobivanja podatkov in opravilne številke zadeve. Za pridobitev podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, mora pristojni organ za BPP pridobiti pisno privolitev prosilca in družinskega člana, na katerega se podatki nanašajo. Če prosilec ali njegov družinski član v pridobitev podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost ne privoli ali, če pristojni organ za BPP podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov ne more pridobiti sam, jih mora predložiti prosilec.
Če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno, se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za namene iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih.
Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.
Če je drugačno premoženjsko stanje prosilca oziroma njegove družine ugotovljeno po odobritvi brezplačne pravne pomoči, veljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.".
7. člen
Prvi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju, se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti (izjemna odobritev brezplačne pravne pomoči).".
8. člen
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
"23. člen
Za družinske člane prosilca po tem zakonu se štejejo naslednje osebe:
– zakonec oziroma oseba, ki živi s prosilcem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
– osebe, ki živijo s prosilcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti;
– otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja;
– starši prosilca, dokler so ga ti dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja;
– pastorki prosilca, dokler ima ta z enim od njegovih staršev, ki je dolžan preživljati svojega otroka, sklenjeno zakonsko zvezo ali življenjsko skupnost iz prve alinee tega odstavka;
– mladoletni vnuki, nečaki in bratje oziroma sestre prosilca ali osebe iz prve alinee tega odstavka, če ta oseba preživlja svoje mladoletne vnuke, nečake ali brate oziroma sestre, ki so brez staršev;
– odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega pravnega naslova (v pretežnem delu) dolžan preživljati kdo od članov družine, če nima lastnega premoženja oziroma dohodkov v višini določeni v drugem odstavku 13. člena tega zakona.
Samska oseba je oseba, ki nima družinskih članov iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se v družino po tem zakonu ne štejejo:
– zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino;
– otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali prenehanju skupnosti iz prve alinee prvega odstavka tega člena niso bili dodeljeni v vzgojo ali varstvo osebi, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, ali osebi iz prve alinee prvega odstavka tega člena;
– otroci in pastorki iz druge in četrte alinee prvega odstavka tega člena, ki se poročijo ali živijo v življenjski skupnosti iz prve alinee prvega odstavka tega člena ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka;
– otroci in pastorki iz druge in četrte alinee prvega odstavka tega člena, ki so v rejništvu in za katere so starši v celoti oproščeni plačila rejnine, in
– druge osebe, ki so v institucionalnem varstvu in so v celoti oproščene plačila storitve.
Pri ugotavljanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči oseb, ki živijo v registrirani istospolni partnerski skupnosti, se smiselno uporabljajo določbe, ki se uporabljajo za zakonce oziroma osebe, ki živijo s prosilcem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.".
9. člen
Prvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da:
– zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in
– je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.".
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"V primeru, kadar prosilec uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (do sojenja v razumnem roku), se pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva, ali je nerešena zadeva razlog, da se je prosilec znašel v življenjski stiski.".
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako da se glasi:
"Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami (posebna pravna pomoč).".
10. člen
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
"25. člen
Za prvi pravni nasvet se šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe.
Pravni nasvet iz prejšnjega odstavka se upravičencem lahko posreduje tudi v splošnem upravnem postopku v zadevah zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.
Za dodelitev te oblike brezplačne pravne pomoči mora upravičenec posebej zaprositi. Upravičenec in njegovi družinski člani morajo za dodelitev te oblike brezplačne pravne pomoči izpolnjevati finančni pogoj iz drugega odstavka 13. člena in premoženjski pogoj iz prvega odstavka 22. člena tega zakona, vsebinskega pogoja iz 24. člena tega zakona pa se ne presoja. Pristojni organ za BPP se o izpolnjevanju finančnega in premoženjskega pogoja prosilca in njegove družine prepriča na hiter način. O prošnji mora odločiti takoj, ko prosilec predloži prošnjo.
V nujnih primerih, ko prosilec ne predloži napotnice o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta, se mora oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta, na podlagi prosilčevih lastnih navedb o dohodkih, prejemkih in premoženju prosilca in njegove družine, na hiter in primeren način prepričati o finančnem stanju prosilca. V primeru, da prosilec pridobi pravico do brezplačnega prvega pravnega nasveta, mora nemudoma, najpozneje pa v treh dneh, pri pristojnem organu za BPP zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta, ter napotnico o brezplačni pravni pomoči posredovati osebi, ki mu je prvi pravni nasvet nudila. Če prosilec v navedenem roku ne predloži napotnice za nudenje brezplačne pravne pomoči, mora osebi, ki je prvi pravni nasvet nudila, ta pravni nasvet plačati.
Če oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta ugotovi, da prosilec iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči, odkloni nudenje take pomoči. Prosilec lahko tudi v tem primeru po predpisanem postopku pri pristojnem organu za BPP zaprosi za dodelitev pravice do brezplačne pravne pomoči.
Prosilec ima v isti zadevi pravico samo do enega prvega pravnega nasveta. Podatke o tem, ali je prosilec v isti zadevi že prejel prvi pravni nasvet, pristojni organ za BPP pridobi z vpogledom v centralno evidenco upravičencev do brezplačne pravne pomoči iz tretjega odstavka 52. člena tega zakona.
Nudenje prvega pravnega nasveta ne sme trajati več kot pol ure, razen, če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve. V tem primeru mora oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta v zapisniku iz 40. člena tega zakona natančno navesti razloge za daljše trajanje.".
11. člen
V petem odstavku 26. člena se 1. točka črta.
Dosedanje 2. do 5. točka postanejo 1. do 4. točka.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Sredstva za plačilo stroškov iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz sredstev iz 44. člena tega zakona.".
12. člen
Za tretjim odstavkom 28. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
"Prosilec za brezplačno pravno pomoč je dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati.".
Dosedanji četrti in peti odstavek, ki postaneta peti in šesti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
"Če prosilec ne izpolni roka ali pogoja iz prejšnjih dveh odstavkov, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (npr. uporabil je pravni nasvet odvetnika, da je potrebno v določenem roku vložiti tožbo, vendar kljub temu ni dal odvetniku pooblastila za vložitev tožbe, odobrena pa mu je bila pravna pomoč za postopek na prvi stopnji).
V primeru iz prejšnjih dveh odstavkov prosilec v tej zadevi ne more več zaprositi za brezplačno pravno pomoč, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njegovi strani. O teh okoliščinah odloča pristojni organ za BPP.".
13. člen
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
"29. člen
Pravno pomoč po tem zakonu izvajajo odvetniki, ki so po zakonu, ki ureja odvetništvo, vpisani v imenik odvetnikov, in odvetniške družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja odvetništvo ter notarji v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, ki ureja notariat (v nadaljnjem besedilu: odvetniki).
Prvi pravni nasvet iz 25. člena tega zakona ter brezplačno pravno svetovanje iz prve alinee prvega odstavka 26. člena tega zakona lahko nudijo tudi osebe, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje.
Osebe lahko pridobijo soglasje iz prejšnjega odstavka, če izpolnjujejo naslednje pogoje, da:
– so registrirane v Republiki Sloveniji;
– po predpisih, po katerih so ustanovljene, lahko opravljajo dejavnost pravnega svetovanja;
– imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z univerzitetnim diplomiranim pravnikom oziroma pravnico z opravljenim pravniškim državnim izpitom ali da ima oseba sama tako izobrazbo;
– imajo ustrezne prostore in opremo za pravno svetovanje;
– s pravili delovanja zagotovijo ustrezen nadzor nad dajanjem pravne pomoči po tem zakonu;
– sklenejo zavarovalno pogodbo za zavarovanje odgovornosti za morebitno škodo pri svetovanju vsaj na najnižjo zavarovalno vsoto.
Število oseb, ki lahko pridobijo soglasje iz drugega odstavka tega člena, postopek za preizkus izpolnjevanja pogojev, natančnejše pogoje glede prostorov in opreme ter postopek za izdajo soglasja, pravila nadzora nad dajanjem pravne pomoči ter višino in način plačila za pravno pomoč in najnižjo zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom.".
14. člen
Prvi in drugi odstavek 30. člena se spremenita tako, da se glasita:
"Prosilec lahko sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in jo navede v prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Če prosilec osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči sam ne izbere, jo določi pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije.".
V desetem odstavku se črta besedilo, ki se glasi: "V tem primeru se ne uporablja določba petega odstavka 32. člena tega zakona.".
15. člen
Naslov VI. poglavja "Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pristojni organi" se spremeni tako, da se glasi: "Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč".
16. člen
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
"31. člen
Strokovne in administrativno-tehnične naloge za pristojni organ za BPP opravlja strokovna služba za BPP, organizirana pri vsakem pristojnem sodišču.
Za delovna razmerja delavcev v strokovnih službah za BPP veljajo določbe Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki urejajo položaj administrativno-tehničnih delavcev in strokovnih sodelavcev na sodiščih.
Strokovna služba za BPP opravlja vse strokovne in administrativno-tehnične naloge za pristojni organ za BPP, brezplačno svetuje in nudi informacije zainteresiranim osebam o možnostih in pogojih za pridobitev brezplačne pravne pomoči ter o drugih vprašanjih, povezanih z odobritvijo in izvajanjem brezplačne pravne pomoči, in pomaga prosilcu pri sestavi prošnje za brezplačno pomoč, pri ravnanju z napotnico ter daje drugim izvajalcem navodila pri izvajanju brezplačne pravne pomoči.
V strokovni službi za BPP mora biti zaposlena najmanj ena oseba, ki izpolnjuje pogoje za strokovnega sodelavca po Zakonu o sodiščih in najmanj ena oseba, ki izpolnjuje pogoje za administrativno-tehnične delavce po Zakonu o sodiščih.
Predsednik sodišča lahko skladno z zakonom razporedi na delo v strokovno službo za BPP strokovne sodelavce na sodišču ali osebe, ki se na sodišču usposabljajo za opravljanje pravniškega državnega izpita.
Število zaposlenih v posameznih strokovnih službah za BPP določi v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, predsednik sodišča s sistemizacijo delovnih mest.".
17. člen
Za 31. členom se dodata novo VI.A poglavje in 31.a člen, ki se glasita:
"VI.A POSTOPEK ZA DODELITEV BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI
31.a člen
O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, in sicer:
– okrožnega sodišča, v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo,
– delovnega in socialnega sodišča, v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov,
– upravnega sodišča, v zadevah upravnih sporov in
– tistega od navedenih sodišč, v katerega pristojnost sodi zadeva ustavne pritožbe, pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti, spori pred mednarodnimi sodišči in izvensodno poravnavanje sporov.
Če prosilec, kot tuja oseba ali oseba brez državljanstva, ki je lahko upravičenec po tem zakonu, nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, odloča o prošnji iz prejšnjega odstavka pristojni organ za BPP na enem od sodišč, ki ga prosilec lahko izbere sam.".
18. člen
Prvi odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vloži prosilec pisno na predpisanem obrazcu.".
Peti, šesti in sedmi odstavek se črtajo.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"Obrazec za prošnjo iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za pravosodje.".
19. člen
Četrti in peti odstavek 34. člena se spremenita tako, da se glasita:
"Zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vloži tudi državni pravobranilec. Zadeve v upravnem sporu po tem zakonu se obravnavajo kot nujne.
Nagrada in dejanski stroški odvetnika za sestavo tožbe in za zastopanje v upravnem sporu se krijejo iz sredstev po 44. členu tega zakona, če upravno sodišče tožbi ugodi. Če upravno sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne kot neutemeljeno, plača vse stroške tožnik sam.".
20. člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
"38. člen
Odločba, s katero pristojni organ za BPP odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč, se vroči tudi državnemu pravobranilcu in pristojnemu sodišču, pred katerim teče postopek, v zvezi s katerim je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena, če je ta že v teku.".
21. člen
Četrti odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Napotnica mora vsebovati:
– osebno ime oziroma firmo upravičenca do brezplačne pravne pomoči, EMŠO oziroma matično številko pravne osebe, davčno številko in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža;
– številko in datum odločbe pristojnega organa za BPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči;
– kratko oznako zadeve, za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč;
– obliko in obseg odobrene brezplačne pravne pomoči;
– podpis pooblaščene osebe, ki je napotnico izdala;
– dan izdaje napotnice;
– vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal s prilogami;
– skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči;
– datum, ko je napotnica vrnjena;
– obračun stroškov in posamezni zneski, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti;
– podpis osebe, ki je obračun sestavila;
– podpis pristojnega organa za BPP s predlogom za izplačilo;
– pouk o pravnih posledicah kršitev določb tega zakona o ravnanju z napotnico.".
22. člen
40. člen se spremeni tako, da se glasi:
"40. člen
Izvajalec brezplačne pravne pomoči je dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, organizirani pri vsakem pristojnem sodišču.
K napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za BPP, morajo biti priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oziroma mora biti priloženo originalno potrdilo sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oziroma mora biti predložen zapisnik o prvem pravnem nasvetu.
Morebitni popravki na napotnici so veljavni samo, če jih podpiše oseba, ki je za to pooblaščena.
Zapisnik o prvem pravnem nasvetu se sestavi na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje. Zapisnik se sestavi v treh izvodih. Vse izvode zapisnika mora podpisati upravičenec do brezplačne pravne pomoči. En izvod zapisnika se izroči upravičencu do brezplačne pravne pomoči. V zapisniku o prvem pravnem nasvetu mora biti natančno opisana opravljena storitev, naveden pa mora biti tudi porabljen čas opravljene storitve.
Če izvajalec brezplačne pravne pomoči ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči.
Organ za brezplačno pravno pomoč odloči o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči s sklepom najkasneje v roku 15 dni od prejema popolne napotnice.
Stroški nudenja brezplačne pravne pomoči se obračunajo in izplačajo v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto.
Sklep iz šestega odstavka tega člena, s katerim sodišče odloči o stroških, je izvršilni naslov za izterjavo plačanih storitev pravne pomoči.".
23. člen
Peti odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Če dogovor iz prejšnjega odstavka ni sklenjen in če upravičenec prostovoljno ne vrne oziroma ne plača dolgovanega zneska v roku, določenem z odločbo, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP, izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP iz tretjega odstavka tega člena izvršilni naslov.".
24. člen
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
"44. člen
Sredstva, potrebna za izvajanje tega zakona, se pristojnim sodiščem zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.".
25. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
"45. člen
Sredstva za plačilo storitev po tem zakonu se izplačujejo na podlagi odredbe pristojnega organa za BPP.".
26. člen
V drugem odstavku 46. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: "Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče razsodi o stroških, šteje za izvršilni naslov.".
27. člen
47. člen se črta.
28. člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
"48. člen
Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.
V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil.
S tem ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči plača znesek, ki ga državi dolguje nasprotna stranka, preide nanj terjatev, ki jo je imela država do nasprotne stranke.".
29. člen
Prvi odstavek 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke po 48. členu tega zakona, je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP.".
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Kadar upravičenec do BPP v skladu s prejšnjim odstavkom plača znesek, ki ga državi dolguje nasprotna stranka, preide nanj terjatev, ki jo je imela država do nasprotne stranke.".
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"Za namene iz prvega odstavka tega člena ima državni pravobranilec pravico do vpogleda v evidenco, ki jo v zvezi z davčnimi obveznostmi zavezanca-upravičenca do brezplačne pravne pomoči vodi pristojni davčni organ ter druge evidence, ki se vodijo v zvezi z njegovimi dohodki in premoženjem.".
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
30. člen
Naslov XI. poglavja "XI. NADZOR IN EVIDENCA BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI" se spremeni tako, da se glasi: "XI. EVIDENCA BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI".
31. člen
Črtata se 50. in 51. člen.
32. člen
V drugem odstavku 52. člena se druga alinea spremeni tako, da se glasi:
"– podatke o prosilcu oziroma upravičencu in njegovih družinskih članih (osebno ime oziroma firmo, EMŠO oziroma matično številko pravne osebe, davčno številko, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža), če je tujec pa osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO, če mu je ta dodeljen in podatke o državljanstvu;".
Četrta alinea se spremeni tako, da se glasi:
"– obseg in obliko odobrene brezplačne pravne pomoči;".
Doda se nova, peta alinea, ki se glasi:
"– dan pravnomočnosti odločbe;".
Dosedanja peta, šesta in sedma alinea postanejo šesta, sedma in osma alinea.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
"Vrhovno sodišče Republike Slovenije vodi centralno elektronsko evidenco o brezplačni pravni pomoči, vključno z evidenco brezplačne pravne pomoči v domačih in tujih čezmejnih sporih, ki obsega podatke iz prejšnjega odstavka in podatke iz 52.m člena tega zakona.".
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"Podrobnejše navodilo o vodenju in vsebini evidenc iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izda minister, pristojen za pravosodje.".
33. člen
Četrti odstavek 52.e člena se črta.
34. člen
V tretjem odstavku 52.h člena se besedilo "iz drugega odstavka 24. člena" nadomesti z besedilom "iz tretjega odstavka 24. člena".
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Nagrada in dejanski stroški odvetnika za sestavo tožbe in za zastopanje v upravnem sporu se krijejo iz sredstev po 44. členu tega zakona, če upravno sodišče tožbenemu zahtevku ugodi. Če upravno sodišče tožbo zavrže oziroma tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, plača vse stroške tožnik sam.".
35. člen
Četrti odstavek 52.l člena se spremeni tako, da se glasi:
"Če dogovor iz prejšnjega odstavka ni sklenjen in če upravičenec prostovoljno ne vrne dolgovanega zneska v roku, določenem v odločbi iz prejšnjega odstavka, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP iz prejšnjega odstavka izvršilni naslov.".
36. člen
Prvi odstavek 52.m člena se spremeni tako, da se glasi:
"Za izvajanje določb tega poglavja vodi Vrhovno sodišče Republike Slovenije evidenco domačih čezmejnih sporov in evidenco tujih čezmejnih sporov.".
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Podzakonski predpisi iz četrtega odstavka 29. člena, petega odstavka 32. člena, drugega odstavka 39. člena, četrtega odstavka 40. člena in petega odstavka 52. člena zakona se sprejmejo oziroma uskladijo z določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
38. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe četrtega odstavka 4. člena, tretjega odstavka 12. člena, drugega odstavka 65. člena in 71. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo).
39. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2008, razen določbe tretjega odstavka 52. člena zakona, ki se začne uporabljati 1. januarja 2009.
Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo).
Št. 740-01/00-8/15
Ljubljana, dne 26. februarja 2008
EPA 1815-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
