Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. marca 2008.

V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v 2. členu prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»– zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost,«.
Doda se nova četrta alinea, ki se glasi:
»– zagotavljanje kakovostne izobrazbe,«.
Dosedanja četrta alinea postane peta alinea.
Dosedanja peta alinea, ki postane šesta alinea, se spremeni tako, da se glasi:
»– razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi. Vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerega sestavni del je izvedba himne Republike Slovenije in z drugimi dejavnostmi. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije, na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se izobesi tudi zastavo narodne skupnosti.«.
Dosedanje šesta do deseta alinea postanejo sedma do enajsta alinea.
Za dosedanjo enajsto alineo, ki postane dvanajsta alinea, se doda nova trinajsta alinea, ki se glasi:
»– vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij,«.
Dosedanje dvanajsta do petnajsta alinea postanejo trinajsta do sedemnajsta alinea.

V drugem odstavku 16. člena se pred piko doda besedilo, ki se glasi: »s sklepom o dodelitvi programa, ki vsebuje vse podatke, potrebne za vpis v razvid iz 34. člena tega zakona.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Pred določitvijo izvajalca izobraževalnega programa iz drugega odstavka tega člena si ministrstvo pridobi podatke, ki so potrebni za vpis izvajalca v razvid iz 34. člena tega zakona.«.

Drugi, tretji in četrti odstavek 17. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»Izobraževalni program iz prejšnjega odstavka pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena tega zakona in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
Izobraževalni program, ki ga izvaja zasebna šola po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena tega zakona in da zagotavlja minimalna znanja, ki omogočajo uspešno zaključiti izobraževanje ter ga je priznalo ustrezno mednarodno združenje teh šol.
Ne glede na določbo 20. člena tega zakona vsako uvedbo novega izobraževalnega programa iz prejšnjega odstavka pristojni javni zavod spremlja ves čas šolanja prve generacije.«.

Naslov III. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »III. POSODABLJANJE TER UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

Nove javno veljavne programe ali nove dele javno veljavnih programov v javnih vrtcih in šolah uvaja, spremlja in evalvira pristojni javni zavod iz prvega odstavka 28. člena tega zakona.
Minister lahko, na predlog pristojnega javnega zavoda iz prejšnjega odstavka ali pristojnega strokovnega sveta iz 22. člena tega zakona določi, da se nove dele javno veljavnih programov, rešitve na izvedbeni ravni, ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika ne posegajo v javno veljavni program, ali novosti na področju organizacije in financiranja sistema vzgoje in izobraževanja, pred uvedbo preverjajo na izbranih šolah in vrtcih s poskusom. Minister lahko prepove nadaljnje izvajanje poskusa, če se ne dosega predpisanih izobrazbenih standardov ali so drugače kršene pravice otrok, učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih.
Postopek uvajanja, spremljanja in evalvacije, postopek in nosilce spremljanja izvajanja poskusa ter postopek izbora šol in vrtcev iz tega člena določi minister.«.

20.a člen se spremeni tako, da se glasi:

Merila in postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih in šolah na nacionalni ravni ter predloge nacionalnih evalvacijskih študij sprejme minister na predlog Sveta za kakovost in evalvacije.
Svet za kakovost in evalvacije imenuje minister. Natančnejše pristojnosti Sveta za kakovost in evalvacije določi minister.«.

V prvem odstavku 25. člena se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– določa vzgojne in izobraževalne programe na področju splošnega izobraževanja in daje mnenje k programom na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti.«.
Osma alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– daje mnenje k predmetnim in izpitnim katalogom znanj v delu, ki se nanaša na splošnoizobraževalne predmete oziroma vsebine v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju,«.
Dvanajsta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– potrjuje učbenike v izobraževalnih programih na področju splošnega izobraževanja,«.
Štirinajsta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona v osnovnošolskem, splošnem srednjem izobraževanju in glasbenem izobraževanju,«.
Doda se nova petnajsta alinea, ki se glasi:
»– daje mnenje k splošnim vsebinam izobraževalnih programov zasebnih šol iz 17. člena tega zakona na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja,«.
Dosedanja petnajsta do dvajseta alinea postanejo šestnajsta do enaindvajseta alinea.

V 26. členu se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»– določa predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge znanj v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju,«.
Doda se nova šesta alinea, ki se glasi:
»– ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol v poklicnem in strokovnem izobraževanju,«.
Dosedanja šesta alinea, ki postane sedma alinea, se spremeni tako, da se glasi:
»– potrjuje učbenike v izobraževalnih programih na področju poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja,«.
Dosedanje sedma do deseta alinea postanejo osma do enajsta alinea.

34. člen se spremeni tako, da se glasi:

Šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, in vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, lahko začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo.
Vrtec oziroma šolo se vpiše v razvid, če je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev, predpisanih za prostor in opremo, ima javno veljavni program in je priložena izjava, da bo do pričetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.
Predlog za vpis v razvid pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo, vloži poslovodni organ vrtca oziroma šole. Predlogu za vpis mora priložiti:
– podatke iz petega odstavka tega člena razen podatkov iz šeste alinee navedenega odstavka,
– izjavo poslovodnega organa o zagotovljenosti izpolnjevanja pogojev iz 33. člena tega zakona oziroma izjavo poslovodnega organa, da bo do pričetka izvajanja programa izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo,
– javno veljavni program.
Za resničnost podatkov in izjav iz prejšnjega odstavka poslovodni organ vrtca oziroma šole kazensko in odškodninsko odgovarja. V primeru dvoma o zagotovljenosti pogojev lahko ministrstvo pred vpisom v razvid zahteva predložitev dodatnih dokazil o zagotovljenosti pogojev za izvajanje dejavnosti v prvem letu po vpisu v razvid.
V razvid se vpiše:
– ime ali firmo, sedež in matično številko ustanovitelja oziroma ime in priimek, rojstne podatke, bivališče in enotno matično številko, če je ustanovitelj fizična oseba,
– ime in sedež vrtca oziroma šole,
– številko in datum akta o ustanovitvi,
– ime programa, ki ga vrtec oziroma šola izvaja,
– javno veljavnost programa,
– datum vpisa oziroma izbrisa in razloge izbrisa iz razvida,
– sklep o dodelitvi programa iz 16. člena tega zakona za javne šole.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov šole iz drugega odstavka 16. člena tega zakona ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše v razvid na podlagi sklepa o dodelitvi programa. Izvajalec se šteje za vpisanega v razvid z dnem izdaje sklepa o dodelitvi programa.
Obliko razvida ter natančnejši postopek vpisa in izbrisa določi minister.«.

V 35. členu se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– na predlog inšpekcije, če šola ali vrtec ne ravna v skladu s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, ki se nanaša na zagotovitev pogojev, potrebnih za vpis v razvid,«.

V 36. členu se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– ni v delovnem razmerju za polni delovni čas,«.

V 37. členu se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– ni v delovnem razmerju za polni delovni čas,«.

V 42. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»V ustanovitvenem aktu vrtca oziroma šole lahko ustanovitelj, ki je pravna oseba javnega ali zasebnega prava določi, da se bodo vse ali posamezne spremljajoče dejavnosti (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje prostorov in podobno) za vrtec oziroma šolo izvajale v okviru služb ustanovitelja. Če se prenesene naloge vrtca oziroma šole financirajo iz sredstev, ki jih ne zagotavlja ustanovitelj, se je le-ta dolžan s financerjem predhodno dogovoriti o načinu plačila prenesenih nalog in načinu nadzora nad namensko porabo sredstev, namenjenih za izvajanje prenesenih nalog.«.

V prvem odstavku 44. člena se drugi stavek črta.

V 46. členu se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Oseba, ki opravlja funkcijo direktorja, ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja, v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma organizacijski enoti vzgojno-izobraževalnega zavoda ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet.«.
Dosedanji osmi do deseti odstavek postanejo deveti do enajsti odstavek.
Doda se nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»Svet se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki, razen če akt o ustanovitvi določa drugače.«.

V prvem odstavku 48. člena se za besedilom »letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,« doda besedilo »sprejme letno poročilo o samoevalvaciji šole oziroma vrtca,« za besedo »statusom« se črta beseda »učenca«, za besedilom »drugostopenjski organ,« pa se doda besedilo »če z zakonom ni določeno drugače,«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Predstavniki skupnosti dijakov imajo pravico sodelovati pri delu sveta, ko ta obravnava zadeve, ki se nanašajo na položaj dijakov ali ko obravnava zadeve, ki jih je v obravnavo predložila skupnost dijakov.«.
Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.

V prvem odstavku 49. člena se doda nova dvaindvajseta alinea, ki se glasi:
»– je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samo-evalvaciji šole oziroma vrtca.«.
Dosedanja dvaindvajseta alinea postane triindvajseta alinea.
V drugem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če je javni vrtec oziroma šola ustanovljena kot organizacijska enota druge pravne osebe javnega prava oziroma v primerih iz tretjega odstavka 42. člena, se z ustanovitvenim aktom določi, katere naloge bo poleg funkcije pedagoškega vodje še opravljal ravnatelj.«.

V drugem in tretjem odstavku 53. člena se besedilo »visokošolsko izobrazbo« nadomesti z besedilom »izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.«.

V prvem odstavku 55. člena se besedilo »visokošolsko izobrazbo« nadomesti z besedilom »izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.«.

V drugem odstavku 60. člena se doda nova druga alinea, ki se glasi:
»– programski učiteljski zbor,«.
Dosedanje druga do četrta alinea postanejo tretja do peta alinea.

Za 61. členom se doda nov 61.a člen, ki se glasi:

Programski učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v izobraževalnem programu, in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju tega izobraževalnega programa. Programski učiteljski zbor vodi strokovni delavec, ki ga določi ravnatelj.
Programski učiteljski zbor opravlja naloge v zvezi z načrtom in izvedbo ocenjevanja znanja ter druge naloge, ki jih na podlagi podzakonskih aktov o ocenjevanju znanja določi šola.«.

V prvem odstavku 66. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Tehnično in finančno podporo za delovanje sveta staršev zagotavlja vrtec oziroma šola.«.
V četrtem odstavku se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu;«.
Sedma alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– voli predstavnike staršev v svet vrtca oziroma šole in druge organe šole;«.
Dodajo se nova osma, deveta in deseta alinea, ki se glasijo:
»– lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje;
– samostojno ali v sodelovanju z delavci šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine za posamezna področja vzgojno izobraževalnega dela in projekte;
– oblikuje in daje mnenje v postopku imenovanja ravnatelja;«.
Dosedanja osma alinea postane enajsta alinea.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»Sveti staršev se lahko povežejo v lokalne oziroma regionalne aktive svetov staršev. Lokalni oziroma regionalni aktivi svetov staršev lahko ustanovijo nacionalno zvezo aktivov.«.

80. člen se črta.

Naslov 81. člena se spremeni tako, da se glasi: »(obseg sredstev iz državnega proračuna)«.
V prvem odstavku 81. člena se v napovednem stavku za besedilom »normativi in standardi« doda vejica in besedilo »metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja«.
V prvi alinei se besedilo »četrtega razreda in najmanj 50% sredstev za podaljšano bivanje od petega do šestega razreda« nadomesti z besedama »petega razreda«.
V tretjem odstavku se v napovednem stavku za besedilom »v skladu z normativi in standardi« doda besedilo »oziroma metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja«.
V sedmem odstavku se v prvi alinei za besedo »pokojninsko« dodata besedi »in invalidsko«.
Druga alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– prispevke za invalidsko zavarovanje vajencev, dijakov in študentov višjih šol za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju,«.
Šesta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– sredstva za razvoj poklicnega izobraževanja in strokovnega izobraževanja, višjega strokovnega šolstva in srednjega splošnega izobraževanja,«.
Na koncu trinajste alinee se vejica nadomesti s piko in doda besedilo »Pogoje uporabe učbenikov šol iz učbeniških skladov s strani učencev in dijakov ter kriterije in višino sofinanciranja uporabe določi minister s pravilnikom.«.
Enaindvajseta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– sredstva za subvencioniranje prehrane za učence, vajence in dijake,«.
Dvaindvajseta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– sredstva za izobraževanje Romov,«.
Dodajo se nove štiriindvajseta, petindvajseta in šestindvajseta alinea, ki se glasijo:
»– sredstva za učenje slovenščine za tujce, vključene v redno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje,
– sredstva za poučevanje maternega jezika za tujce, vključene v redno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje,
– sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v dijaškem domu hkrati vključenega več kot enega otroka,«.
Dosedanja štiriindvajseta do devetindvajseta alinea postanejo sedemindvajseta do dvaintrideseta alinea.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Iz sredstev državnega proračuna se zagotavlja sredstva za subvencioniranje prevozov za vajence in dijake ter študente višjih šol. Sredstva iz državnega proračuna za subvencioniranje prevozov vajencev, dijakov in študentov višjih šol, ki se šolajo v oddaljenosti 5 km ali več od kraja bivanja, se zagotovi tako, da znaša višina subvencije prevoza največ 70 odstotkov, odvisno od socialnega položaja upravičenca, oddaljenosti od kraja šolanja ter možnosti bivanja v dijaškem oziroma študentskem domu.«.

V drugem odstavku 83. člena se besedilo »za izvedbo podaljšanega bivanja v petem in šestem razredu osnovne šole v višini največ 50% sredstev,« črta.

Naslov 84. člena se spremeni tako, da se glasi: »(določanje obsega sredstev)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Javnim šolam se zagotavljajo sredstva v skladu z normativi in standardi oziroma metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja, ki jih določi minister. Pred določitvijo normativov in standardov ter metodologije za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta in reprezentativnih sindikatov na področju šolstva.«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V skladu z metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja se zagotavlja sredstva javnim gimnazijam, poklicnim, srednjim tehniškim in srednjim strokovnim šolam, višjim strokovnim šolam in dijaškim domovom za vzgojno dejavnost.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se pred piko doda besedilo »oziroma metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V prvem odstavku 86. člena se za besedami »osnovnega glasbenega izobraževanja« doda vejica in besedilo »srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja«.
Prva alinea se črta.
V drugi alinei se besedilo »da imajo vključena oziroma vpisana najmanj dva oddelka prvega razreda oziroma,« črta.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Zasebni šoli, ki izvaja programe iz prvega odstavka tega člena, se za izvedbo programa zagotavlja sredstva v skladu z metodologijo iz prvega odstavka 84. člena oziroma v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za javne šole in sicer v višini 85%. Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.«.

87. člen se spremeni tako, da se glasi:

Šoloobveznim otrokom je zagotovljena pravica vpisa v javno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva, ne glede na obstoj zasebne osnovne šole.«.

Drugi odstavek 94. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učitelj, knjižničar in svetovalni delavec morajo imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in pedagoško izobrazbo, drugi učitelj v prvem razredu pa ima lahko tudi izobrazbo, pridobljeno s študijskim programom za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje ustrezne meri in pedagoško izobrazbo. Učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca.«.
V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Drugi strokovni delavci morajo imeti izobrazbo ustrezne smeri pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri.«.

Drugi odstavek 95. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Strokovni delavci morajo imeti pridobljeno izobrazbo ustrezne smeri po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo.«.
Tretji odstavek se črta.

Besedilo 96. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Strokovni delavci v javni poklicni oziroma strokovni šoli so učitelj splošnoizobraževalnih predmetov, učitelj strokovnoteoretičnih predmetov, učitelj praktičnega pouka in veščin, mojstri, svetovalni delavec, knjižničar, laborant, organizator interesnih dejavnosti in drugi strokovni delavci.
Učitelj splošnoizobraževalnih predmetov mora imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo.
Učitelj strokovnoteoretičnih predmetov mora imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno najmanj po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo.
Učitelj praktičnega pouka in veščin mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj in pedagoško-andragoško izobrazbo ali opravljen mojstrski izpit.
Mojster mora imeti opravljen mojstrski izpit v skladu z zakonom.
Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo.
Drugi strokovni delavci morajo imeti ustrezno izobrazbo, in sicer:
– organizator izobraževanja odraslih izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri, in pedagoško-andragoško izobrazbo,
– organizator interesnih dejavnosti izobrazbo, kot je predpisana za učitelje splošnoizobraževalnih oziroma strokovnoteoretičnih predmetov v javni poklicni oziroma strokovni šoli,
– organizator delovne prakse in organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu oziroma organizator praktičnega pouka v delovnem procesu najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo,
– vodja posestva najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo,
– vodja centrale učnega podjetja in strokovni delavec v centrali izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo,
– laborant in organizator praktičnega pouka najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.«.

Prvi in drugi odstavek 97. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Strokovni delavci v javnih gimnazijah so učitelji splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, tuji učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji, korepetitorji, organizatorji obveznih izbirnih vsebin in drugi strokovni delavci.
Učitelji splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov in tuji učitelji ter korepetitorji morajo imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti in peti odstavek, ki postaneta tretji in četrti odstavek, se spremenita tako, da se glasita:
»Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti izobrazbo ustrezne smeri pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo.
Drugi strokovni delavci morajo imeti ustrezno izobrazbo, in sicer:
– organizator izobraževanja odraslih izobrazbo ustrezne smeri pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in pedagoško-andragoško izobrazbo,
– organizator obveznih izbirnih vsebin izobrazbo, kot je predpisana za učitelje splošnoizobraževalnih oziroma strokovnoteoretičnih predmetov v gimnazijah,
– laborant najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.«.

Drugi in tretji odstavek 98. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Vzgojitelj mora imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo.
Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo.«.

Besedilo 99. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Strokovni delavci v šolah in zavodih za izvajanje programov vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami so učitelji, vzgojitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci.
Učitelj, laborant in drugi strokovni delavci v prilagojenih izobraževalnih programih morajo imeti izobrazbo, predpisano za učitelje, laborante in druge strokovne delavce šol, in specialnopedagoško izobrazbo.
Vzgojitelj mora imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in specialno pedagoško izobrazbo.
Učitelj predmetov ali področij v posebnih programih vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami mora imeti izobrazbo ustrezne smeri pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in specialno pedagoško izobrazbo.
Učitelj praktičnega izobraževanja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami mora imeti najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in specialno pedagoško izobrazbo.
Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško ali specialno pedagoško izobrazbo.
Delavci, ki opravljajo zdravstvene in socialno-varstvene storitve, morajo imeti izobrazbo, predpisano z zakoni, ki urejajo ta področja.«.

V prvem odstavku 100. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Pedagoško, pedagoško-andragoško oziroma specialno pedagoško izobrazbo si pridobi, kdor opravi vse obveznosti:
– v študijskem programu za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma v študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, po katerem se pridobi strokovni naslov magister profesor oziroma profesor,
– po študijskem programu, ki vključuje ustrezne strokovne vsebine.«.

V 107.a členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Na področju vzgoje in izobraževanja ne more skleniti delovnega razmerja oziroma opravljati dela oseba, ki:«.
Dodajo se nov drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Kazensko ovadbo, ki jo sestavi policija, ter poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe, policija pošlje tudi Inšpekciji za šolstvo, če so podani razlogi za sum, da je zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja storil kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena. Pristojen inšpektor za šolstvo v skladu z Zakonom o šolski inšpekciji lahko izreče delavcu suspenz, če za to obstojijo z zakonom, ki ureja šolsko inšpekcijo, predpisani pogoji in sicer najdlje za čas poteka kazenskega postopka. Šolska inšpekcija je dolžna ovadbo ter poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe obravnavati kot interno gradivo, ki se ga po prenehanju suspenza oziroma odločitvi, da se suspenz ne uvede, uniči.
Sodišče vroči pravnomočno sodno odločbo, s katero je ugotovljen obstoj kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerem je obsojenec zaposlen oziroma opravlja delo. Odločba se osebno vroči poslovodnemu organu zavoda, če je obsojena oseba, ki opravlja poslovodno funkcijo, pa predsedniku sveta zavoda. Osebe, ki se seznanijo s sodno odločbo, so dolžne varovati tajnost osebnih podatkov žrtve kaznivega dejanja in drugih posameznikov, ki niso pravnomočno obsojeni, ki so razvidni iz odločbe.
Osebi, ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena, delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov oziroma iz krivdnih razlogov odpove drugo pogodbo, na podlagi katere oseba opravlja delo.
Oseba, zoper katero je uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje iz druge alinee prvega odstavka tega člena, ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja.«.

V drugem odstavku 109. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen za objavo prostih delovnih mest v šolah, ki so vključene v način financiranja v skladu z metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja.«.

Drugi odstavek 110. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pripravništvo traja največ 10 mesecev.«.

V prvem odstavku 135. člena se beseda »lahko« ter besedi »posameznega razreda« črtajo.

Besedilo 136.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 500 do 4.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, čeprav ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti oziroma ni vpisana v razvid po tem zakonu (33. in 34. člen).
Z globo od 500 do 4.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki zaposli za nedoločen čas strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev (94., 95., 96., 97., 98., 99. in 104. ter 146., 147. in 148. člen).
Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba če vzgojno-izobraževalni zavod ne izobesi zastave na predpisan način (peta alinea 2. člena). Z globo 500 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori navedeni prekršek.
Z globo od 500 do 4.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:
– če opravlja dejavnost v nasprotju s tem zakonom (5., 6. in 7. člen);
– če ne izvrši odločbe državnega organa (sedemnajsta alinea prvega odstavka 49. člena in 107.a člen);
– če pridobiva oziroma uporablja sredstva v nasprotju s tem zakonom (78., 80., 83., 88. in 89. člen).
Z globo od 150 do 4.100 evrov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena.
Z globo 150 do 1.000 evrov se kaznuje ravnatelj oziroma direktor, ki ne odpravi pomanjkljivosti pri izvrševanju svojih pristojnosti (49., 51. člen), ugotovljenih z inšpekcijsko odločbo.
Z globo od 2.000 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba posameznik (zasebni učitelj oziroma vzgojitelj), ki opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, čeprav ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti oziroma ni vpisan v razvid po tem zakonu ali če izvaja dejavnost v nasprotju s tem zakonom (5., 6., 36., 37. in 38. člen).
Prekrška iz drugega odstavka in tretje alinee četrtega odstavka tega člena zastarata po preteku treh let od dneva, ko sta bila storjena.«.

Minister mora izdati predpise iz 5., 6., 9. in 24. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Minister sprejme metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja iz prvega odstavka 84. člena zakona najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Do uveljavitve metodologije se uporablja Pravilnik o uvajanju novega načina financiranja in organizacije vzgojno izobraževalnega dela v srednjih in višjih strokovnih šolah ter dijaških domovih (Uradni list RS, št. 75/05).
Ravnatelji šol, ki nimajo šolskih skladov, so dolžni izvesti vse potrebno za njihovo ustanovitev v roku šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Strokovni delavci, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih, lahko tudi po uveljavitvi tega zakona še naprej opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, in sicer do prenehanja neprekinjenega delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.

Financiranje na podlagi metodologije za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja se za posamezni vzgojno-izobraževalni zavod iz drugega odstavka 84. člena tega zakona uveljavi na podlagi odločitve ministra. Vsi navedeni vzgojno izobraževalni zavodi preidejo na nov način financiranja najkasneje do 31. 12. 2012.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.