Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o javnih skladih (ZJS-1)
Razglašam Zakon o javnih skladih (ZJS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2008.
Št. 003-02-7/2008-11
Ljubljana, dne 23. julija 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O JAVNIH SKLADIH (ZJS-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet urejanja)
(1) Ta zakon ureja javni sklad kot statusno obliko pravne osebe javnega prava.
(2) Ta zakon se ne uporablja za vzajemne sklade, pokojninske sklade in pravne osebe zasebnega prava, ki imajo v svoji firmi besedo »sklad« in so jih ustanovile pravne osebe zasebnega prava.
2. člen
(javni sklad)
(1) Javni sklad je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovitelj ustanovi za izvajanje svoje politike na določenem področju (v nadaljnjem besedilu: namen javnega sklada).
(2) Javni sklad razpolaga z namenskim premoženjem, ki ga pridobi v last od ustanovitelja, s premoženjem iz drugih virov in opravlja posle po pooblastilu.
(3) Javni sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
(4) Ustanovitelj oziroma ustanoviteljica (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ne odgovarja za obveznosti javnega sklada, če drug zakon ali akt o ustanovitvi javnega sklada ne določa drugače.
3. člen
(namen ustanovitve javnega sklada)
Javni sklad se ustanovi za:
– spodbujanje razvoja na določenem področju,
– izvajanje socialne, kulturne, okoljske, stanovanjske, prostorske, kmetijske, naravovarstvene, rudarske ali drugih politik ustanovitelja,
– poravnavanje dolgoročnih obveznosti ustanovitelja,
– upravljanje nepremičnin ustanovitelja,
– spodbujanje ustvarjalnosti v znanosti, kulturi in izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin, financiranjem projektov in drugimi oblikami spodbud,
– izvajanje drugih dejavnosti, določenih z zakonom.
II. USTANOVITEV JAVNEGA SKLADA
4. člen
(ustanovitelji)
(1) Javni sklad lahko ustanovijo država, pokrajina ali občina.
(2) Če je ustanoviteljev javnega sklada več, uredijo medsebojne pravice in obveznosti v aktu o ustanovitvi javnega sklada.
(3) Javni sklad v imenu države ustanovi in izvaja ustanoviteljske pravice Vlada Republike Slovenije. Javni sklad v imenu pokrajine ustanovi in izvaja ustanoviteljske pravice svet pokrajine. Javni sklad v imenu občine ustanovi in izvaja ustanoviteljske pravice občinski svet.
5. člen
(akt o ustanovitvi)
(1) Javni sklad se ustanovi z aktom o ustanovitvi.
(2) Ustanovitelj mora v aktu o ustanovitvi določiti vsaj:
– firmo javnega sklada, ki mora vsebovati besedno zvezo »javni sklad« in označbo, ki napotuje na dejavnost javnega sklada in ozemlje, na katerem javni sklad posluje,
– sedež javnega sklada, ki mora biti v Republiki Sloveniji,
– določilo, da je ustanovljen kot javni sklad po tem zakonu,
– namen ustanovitve javnega sklada,
– čas, za katerega je javni sklad ustanovljen,
– vrednost in vrsto namenskega premoženja, ki ga ustanovitelj zagotavlja za delovanje javnega sklada ob ustanovitvi,
– določilo, v kakšnem obsegu ustanovitelj odgovarja za obveznosti javnega sklada,
– če je ustanoviteljev več, medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljev,
– navedbo organov javnega sklada, število, način izvolitve in mandatno dobo članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: članov) organov javnega sklada,
– če je ustanoviteljev več, število članov v posameznem organu javnega sklada, ki jih imenuje na podlagi vrednosti vloženega namenskega premoženja in zaveze za financiranje javnega sklada posamezen ustanovitelj.
6. člen
(vpis javnega sklada v sodni register)
(1) Javni sklad pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register.
(2) Predlog za vpis predloži ustanovitelj. Če je ustanoviteljev več, predlog za vpis predloži tisti ustanovitelj, ki ga za to dejanje pooblastijo preostali ustanovitelji.
(3) Vpis javnega sklada v sodni register se izvede na podlagi dokumentov in po postopkih, ki jih določa zakon, ki ureja sodni register.
(4) Ustanovitelj mora pred ustanovitvijo javnega sklada opraviti vsa potrebna pravna dejanja za prevzem stvarnega vložka oziroma stvarni prevzem z dnem vpisa javnega sklada v sodni register.
(5) Pri stvarnih vložkih in stvarnem prevzemu in denarnih vplačilih mora biti javnemu skladu omogočeno trajno razpolaganje z njimi od trenutka vpisa javnega sklada v sodni register.
III. PREMOŽENJE IN KAPITAL JAVNEGA SKLADA
7. člen
(namensko premoženje in kapital javnega sklada ob ustanovitvi)
(1) Namensko premoženje je premoženje, ki ga je ustanovitelj namenil za doseganje namena javnega sklada.
(2) Za ustanovitev javnega sklada mora država ali pokrajina zagotoviti namensko premoženje v vrednosti najmanj 30.000.000 eurov, občine pa najmanj 10.000.000 eurov. Z vplačilom namenskega premoženja v kapital javnega sklada postane javni sklad lastnik namenskega premoženja.
(3) Namensko premoženje je lahko zagotovljeno v denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni prevzem. Kot stvarni vložki ali stvarni prevzem se štejejo finančni instrumenti, premoženjski predmeti in pravice, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva.
(4) Če predmet namenskega premoženja ni zagotovljen v denarju, mora vrednost stvarnega vložka oceniti pooblaščeni revizor.
8. člen
(sredstva za delo javnega sklada)
(1) Ustanovitelj lahko ob ustanovitvi zagotovi javnemu skladu tudi prostore, opremo in druga sredstva za delo javnega sklada, ki jih ustanovitelj obdrži v svoji lasti in da v uporabo javnemu skladu.
(2) Medsebojne pravice in obveznosti glede premoženja v uporabi uredita ustanovitelj in javni sklad s pogodbo o prenosu premoženja v uporabo.
(3) Premoženje, ki ga ima javni sklad v uporabi, se ne šteje za kapital javnega sklada in se ne vpiše v sodni register.
9. člen
(drugo premoženje)
(1) Javni sklad lahko od ustanovitelja ali od drugih oseb sprejme v upravljanje ali v last za izvajanje skupnih projektov tudi drugo premoženje.
(2) Prevzem tega premoženja javni sklad in oseba iz prejšnjega odstavka uredita s pogodbo. Če druga oseba ni ustanovitelj javnega sklada, pogodba stopi v veljavo, ko da k pogodbi pisno soglasje ustanovitelj.
(3) Premoženje, ki ga javni sklad sprejme na podlagi tega člena, se ne šteje za kapital javnega sklada in se ne vpiše v sodni register.
10. člen
(povečanje namenskega premoženja in kapitala javnega sklada)
(1) Namensko premoženje in kapital javnega sklada se sočasno povečata:
– z vplačilom dodatnega namenskega premoženja v kapital javnega sklada s strani ustanovitelja,
– z razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki v kapital javnega sklada.
(2) Ustanovitelj zagotovi dodatno namensko premoženje s sklepom, iz katerega sta razvidni vrsta in vrednost dodatnega namenskega premoženja, ki ga kot kapital vplačuje v javni sklad.
(3) Kapital javnega sklada z razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki se poveča s pisnim sklepom ustanovitelja.
(4) Povečanje kapitala javnega sklada z vplačilom dodatnega premoženja se vpiše v sodni register. Povečanje kapitala javnega sklada z razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki mora javni sklad vpisati v sodni register, ko skupna povečanja iz tega naslova presežejo 30% vrednosti kapitala, ki je vpisan v sodni register, lahko pa povečanja kapitala vpisuje tudi pogosteje.
(5) Predlog za vpis povečanja kapitala javnega sklada v sodni register predloži direktor javnega sklada. Za postopek izročanja premoženja in vpis povečanja kapitala se smiselno uporabljajo določbe o izročanju premoženja in vpisu kapitala javnega sklada ob ustanovitvi.
11. člen
(zmanjšanje namenskega premoženja in kapitala javnega sklada)
(1) Namensko premoženje in kapital javnega sklada se zmanjšata:
– z izplačilom dela namenskega premoženja ustanovitelju in sočasnim zmanjšanjem kapitala javnega sklada v enaki vrednosti,
– s pokritjem presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada.
(2) Če ustanovitelj oceni, da javni sklad v okviru namenskega premoženja razpolaga s premoženjem, ki ga ne potrebuje za izvajanje namena, zaradi katerega je javni sklad ustanovljen, lahko s pisnim sklepom zahteva izplačilo v denarni obliki ali prenos tega premoženja v last ustanovitelja, s čimer se sočasno v isti vrednosti zmanjša kapital javnega sklada.
(3) Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja in kapitala javnega sklada mora vsebovati navedbo vrste in vrednosti premoženja, ki se izplača ustanovitelju.
(4) Namensko premoženje in kapital javnega sklada zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki iz poslovanja javnega sklada se zmanjša s pisnim sklepom ustanovitelja.
(5) Če iz razlogov iz prvega odstavka tega člena pride do zmanjšanja kapitala javnega sklada pod 30.000.000 eurov, če je ustanovitelj javnega sklada država ali pokrajina, oziroma pod 10.000.000 eurov, če je njegov ustanovitelj občina, mora ustanovitelj v javni sklad vplačati dodatno namensko premoženje ali pa začeti postopek likvidacije javnega sklada.
(6) Zmanjšanje kapitala javnega sklada zaradi izplačila premoženja ustanovitelju ali zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki iz poslovanja se vpiše v sodni register.
(7) Predlog za vpis zmanjšanja kapitala javnega sklada v sodni register predloži direktor javnega sklada. Za postopek izplačila premoženja in vpis zmanjšanja kapitala se smiselno uporabljajo določbe o izročanju premoženja in vpisu kapitala javnega sklada ob ustanovitvi.
IV. PRISTOJNOSTI USTANOVITELJA IN ORGANI JAVNEGA SKLADA
12. člen
(organi javnega sklada)
(1) Organa javnega sklada sta nadzorni svet in direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor).
(2) Javni sklad ima lahko tudi strokovne organe in komisije, če tako določa zakon ali akt o ustanovitvi.
(3) Vsak član kolektivnega organa javnega sklada ima en glas.
13. člen
(pristojnosti ustanovitelja)
Ustanovitelj:
– določi namen javnega sklada, zaradi katerega je javni sklad ustanovljen,
– sprejme poslovno politiko in daje soglasje k splošnim pogojem poslovanja,
– odloča o povečanju in zmanjšanju kapitala javnega sklada,
– sprejema poslovni in finančni načrt ter letno poročilo javnega sklada,
– odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki javnega sklada in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada,
– daje soglasje k sprejetju drugega premoženja od drugih oseb in k skupnim projektom javnega sklada z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami,
– imenuje in razrešuje člane oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: člane) nadzornega sveta in direktorja javnega sklada,
– na predlog nadzornega sveta imenuje revizorja oziroma revizorko,
– odloča o likvidaciji javnega sklada,
– odloča o drugih zadevah skladno z zakonom in aktom o ustanovitvi javnega sklada.
14. člen
(nadzorni svet)
(1) Če ima javni sklad enega ustanovitelja, ima nadzorni svet najmanj tri in največ sedem članov. Če ima javni sklad več ustanoviteljev, ima vsak ustanovitelj pravico, ne pa tudi dolžnost, da imenuje v nadzorni svet enega člana.
(2) Člani nadzornega sveta se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(3) Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, zaposlene v javnem skladu in druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.
(4) Vsaj en član nadzornega sveta javnega sklada, katerega ustanoviteljica je država, mora biti funkcionar oziroma funkcionarka ali javni uslužbenec oziroma javna uslužbenka ministrstva, pristojnega za finance.
15. člen
(volitve predsednika oziroma predsednice in namestnika oziroma namestnice predsednika nadzornega sveta)
(1) Nadzorni svet je veljavno konstituiran, ko so imenovani vsi njegovi člani in se sestane na sklepčni seji. Člani nadzornega sveta morajo na svoji prvi seji, ki jo skliče direktor ali predstojnik oziroma predstojnica ustanovitelja, vodi pa jo najstarejši član oziroma članica nadzornega sveta, izmed sebe izvoliti predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednika) in namestnika oziroma namestnico (v nadaljnjem besedilu: namestnika) predsednika nadzornega sveta. Namestnik predsednika v odsotnosti predsednika vodi seje z enakimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi, kot jih ima predsednik nadzornega sveta.
(2) Predsednik nadzornega sveta je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta. Namestnik predsednika nadzornega sveta je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta. Pri volitvah predsednika in namestnika predsednika ima tudi predsedujoči samo en glas.
(3) Če noben član nadzornega sveta na seji ne dobi zadostnega števila glasov za izvolitev za predsednika oziroma za namestnika predsednika, mora direktor javnega sklada o tem v roku 24 ur po zaključku seje pisno obvestiti ustanovitelja javnega sklada. Če javni sklad nima direktorja, mora vsak član nadzornega sveta o tem v roku 24 ur pisno obvestiti tisti organ, ki mu je podelil mandat. Ustanovitelj javnega sklada mora v 30 dneh od prejema obvestila o neizvolitvi predsednika oziroma namestnika predsednika imenovati nov nadzorni svet javnega sklada.
(4) Če ima javni sklad več ustanoviteljev, se postopek obveščanja ustanoviteljev iz prejšnjega odstavka in imenovanja novih članov nadzornega sveta določi v aktu o ustanovitvi javnega sklada.
16. člen
(pristojnosti nadzornega sveta)
Nadzorni svet:
– skrbi, da javni sklad deluje skladno z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen,
– pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javnega sklada,
– sprejme splošne pogoje poslovanja javnega sklada,
– daje mnenje k predlogu prejema premoženja od drugih oseb in k predlogom partnerskih projektov z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami,
– predlaga imenovanje in razrešitev direktorja javnega sklada,
– daje soglasje direktorju k notranji organizaciji javnega sklada,
– sestavi pisna poročila ustanovitelju, v katerih zavzame stališče do poslovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila javnega sklada,
– predlaga način razporejanja presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada,
– predlaga imenovanje revizorja,
– na zahtevo ustanovitelja pripravi poročilo o posameznih poslih javnega sklada,
– odloča o drugih zadevah, če je tako določeno v zakonu oziroma aktu o ustanovitvi.
17. člen
(pravice in odgovornosti članov nadzornega sveta)
(1) Člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
(2) Vsaj en član nadzornega sveta mora biti usposobljen za računovodsko ali finančno področje, vsaj en član pa za pravno področje.
(3) Člani nadzornega sveta ustanovitelju odgovarjajo za škodo, ki je nastala zaradi neizpolnjevanja ali kršitve njihovih pristojnosti oziroma obveznosti.
(4) Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in povračila drugih stroškov skladno s predpisom, ki ga izda Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.
18. člen
(sklic in odločanje na sejah nadzornega sveta)
(1) Nadzorni svet se mora sestati najmanj štirikrat v enem poslovnem letu.
(2) Seje nadzornega sveta praviloma sklicuje predsednik nadzornega sveta. Sejo nadzornega sveta skliče direktor javnega sklada, če tako zahtevata najmanj dva člana nadzornega sveta.
(3) Nadzorni svet je sklepčen, če je na seji prisotna večina vseh članov.
(4) Nadzorni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas osebe, ki je vodila sejo.
19. člen
(predčasna razrešitev člana nadzornega sveta)
Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen:
– če poda pisno odstopno izjavo,
– če ravna v nasprotju s 17. členom tega zakona,
– če je zamenjal zaposlitev oziroma je začel opravljati funkcijo ali dejavnost, ki je nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu,
– če kot predsednik nadzornega sveta pred prenehanjem mandata oziroma odpovednega roka direktorja javnega sklada ne izvede vseh predpisanih postopkov za imenovanje novega direktorja javnega sklada.
20. člen
(direktor)
(1) Javni sklad ima direktorja.
(2) Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj na predlog nadzornega sveta javnega sklada.
(3) Nadzorni svet oblikuje predlog za imenovanje direktorja na podlagi javnega natečaja.
(4) Ustanovitelj imenuje direktorja za dobo največ štirih let. Po poteku mandata ustanovitelj lahko na podlagi javnega natečaja isto osebo ponovno imenuje za direktorja javnega sklada.
(5) Ustanovitelj lahko za direktorja imenuje osebo, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, vsaj osem let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih delovnih mestih podobne zahtevnosti, in ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, pa obsodba ni pogojna.
(6) Vsak član nadzornega sveta ali oseba, ki izkaže pravni interes, lahko sodišču poda predlog za odpoklic direktorja javnega sklada, če meni, da direktor na dan imenovanja ni izpolnjeval pogojev iz prejšnjega odstavka. Sodišče mora odločiti o predlogu v roku 30 dni od prejema.
21. člen
(pristojnosti in odgovornosti direktorja)
(1) Direktor zastopa in predstavlja javni sklad.
(2) Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje javnega sklada.
(3) Za skrbnost in odgovornost direktorja javnega sklada ter odškodninsko odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb se smiselno uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske družbe.
22. člen
(predčasna razrešitev in potek mandata direktorja)
(1) Direktor je lahko predčasno razrešen:
– če poda pisno odstopno izjavo,
– če ustanovitelj ne sprejme letnega poročila javnega sklada, ker meni, da so navedbe direktorja v letnem poročilu netočne ali zavajajoče oziroma dajejo napačno sliko stanja sklada, te domneve pa potrdi Računsko sodišče ali pooblaščeni revizor, ki ga posebej za ta namen imenuje ustanovitelj,
– če ni izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in akt o ustanovitvi javnega sklada, ali ni izpolnil cilja oziroma ciljev, določenih v poslovnem in finančnem načrtu javnega sklada.
(2) Če direktor umre, postane poslovno nesposoben ali je razrešen iz krivdnih razlogov, opravlja njegovo funkcijo do imenovanja novega direktorja predsednik nadzornega sveta ali član nadzornega sveta, ki ga za to pooblasti ustanovitelj, vendar najdlje 90 dni. V času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu.
(3) Če direktor poda odstopno izjavo ali mu poteče mandat, mora predsednik nadzornega sveta izvesti vse postopke za imenovanje novega direktorja najmanj 90 dni pred potekom odpovednega roka oziroma mandata direktorja javnega sklada.
V. POSLOVANJE JAVNEGA SKLADA
23. člen
(poslovna politika javnega sklada)
(1) Javni sklad posluje skladno s poslovno politiko za naslednje srednjeročno obdobje, ki jo na predlog direktorja in na podlagi mnenja nadzornega sveta sprejme ustanovitelj.
(2) Poslovna politika javnega sklada vsebuje najmanj osnovne smernice glede ciljnih skupin prejemnikov spodbud za pravne in fizične osebe oziroma pomoči za fizične osebe, skupnega obsega spodbud in naložb v naslednjih poslovnih letih, merljivih kazalcev rezultatov delovanja sklada ter vrednosti in strukture naložb javnega sklada.
(3) Spodbude javnega sklada po tem zakonu so subvencije, odkupi projektov in idejnih osnutkov, ugodni krediti, garancije, skladi tveganega kapitala in drugi finančni ukrepi za pospeševanje dejavnosti na določenem področju.
(4) Pomoči fizičnim osebam po tem zakonu so dodelitev stanovanja z neprofitno najemnino, subvencije stanovanjskih najemnin, preživnine za otroke in druge nepreskrbljene družinske člane, odškodnine in odpravnine odpuščenim delavcem, pomoč invalidom in druge pomoči fizičnim osebam, ki jih izplačujejo javni skladi na podlagi posebnega zakona.
24. člen
(splošni pogoji poslovanja)
(1) Javni sklad mora sprejeti svoje splošne pogoje poslovanja, ki jih objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Splošni pogoji poslovanja javnega sklada, ki podeljuje spodbude, morajo določati najmanj:
– merila za določitev upravičencev do spodbud za pravne osebe oziroma pomoči za fizične osebe,
– pogoje za pridobitev spodbud oziroma pomoči javnega sklada,
– obseg spodbud oziroma sredstev pomoči, ki jih lahko prejme posamezen upravičenec,
– medsebojne pravice in obveznosti javnega sklada in upravičenca po dodelitvi spodbud oziroma pomoči,
– postopke za izbor upravičencev in podeljevanje spodbud oziroma pomoči javnega sklada.
25. člen
(osnovno načelo upravljanja namenskega premoženja)
(1) Javni sklad mora namensko premoženje upravljati tako, da ohranja vrednost tega premoženja.
(2) Javni sklad mora ravnati in upravljati z namenskim premoženjem v skladu z namenom, zaradi katerega je ustanovljen in kot dober gospodarstvenik.
26. člen
(portfeljske investicije javnih skladov)
(1) Javni skladi, ki so ustanovljeni zaradi poplačila obveznosti ustanovitelja v prihodnjih letih, morajo ravnati tako, da zagotavljajo varnost, donosnost in likvidnost svojih naložb.
(2) Javni skladi iz prvega odstavka tega člena lahko svoje premoženje nalagajo samo v naslednje finančne instrumente:
– vrednostne papirje, ki jih je izdala Republika Slovenija, Banka Slovenije, država članica Evropske unije oziroma država članica OECD, mednarodna vladna finančna organizacija ali izdajatelj, za katerega jamči ena od teh oseb,
– depozite pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa skladno s predpisi, ki urejajo javne finance,
– obveznice in delnice, s katerimi se trguje v prvi kotaciji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD,
– depozite v prvorazredni banki v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD,
– gotovino v blagajni oziroma na podračunu pri Upravi Republike Slovenija za javna plačila.
(3) Vrednost posamezne vrste naložb iz prejšnjega odstavka ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne vrednosti namenskega premoženja:
– naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz tretje alineje prejšnjega odstavka ne smejo skupno preseči 5% vrednosti namenskega premoženja javnega sklada,
– naložbe v depozite iz četrte alineje prejšnjega odstavka ne smejo preseči skupno 40% vrednosti namenskega premoženja, pri čemer naložbe pri posamezni banki ne smejo skupno presegati 10% vrednosti namenskega premoženja,
– naložbe v obliki gotovine v blagajni in na transakcijskih računih skupaj ne smejo presegati 3% namenskega premoženja javnega sklada.
(4) Določbe prvega, drugega in prejšnjega odstavka veljajo tudi za javni sklad, ki razpolaga s finančnimi sredstvi, ki ne bodo porabljena za izvajanje namena, zaradi katerega je javni sklad ustanovljen, prej kakor v enem letu.
27. člen
(nalaganje likvidnostnih presežkov javnih skladov)
(1) Likvidnostni presežki javnega sklada po tem zakonu so prosta denarna sredstva, ki jih bo javni sklad prej kakor v enem letu porabil za izvajanje namena, zaradi katerega je bil ustanovljen.
(2) Javni skladi morajo svoje likvidnostne presežke nalagati pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa skladno s predpisi, ki urejajo javne finance.
28. člen
(krediti)
(1) Javni sklad podeljuje kredite pod ugodnimi pogoji skladno z zakonom, ki ureja področje njegovega delovanja.
(2) Pri ocenjevanju kreditne sposobnosti upravičencev do kreditov se smiselno uporabljajo predpisi Banke Slovenije, ki veljajo za banke.
29. člen
(poroštva in prevzemanje obveznosti v naslednjih letih)
(1) Javni sklad izdaja poroštva skladno s tem zakonom in s predpisi, ki urejajo javne finance.
(2) Skupen obseg izdanih in nezapadlih poroštev javnega sklada ne sme preseči trikratnika vrednosti kapitala in drugih dolgoročnih virov javnega sklada, če drug zakon ne določa drugače.
30. člen
(druge finančne spodbude)
(1) Za izvajanje namena, zaradi katerega je javni sklad ustanovljen, lahko javni sklad sodeluje v garancijskih shemah, daje premoženje v finančni zakup in uporablja druge finančne spodbude za spodbujanje dejavnosti na svojem področju, če je tako določeno v zakonu, ki ureja področje delovanja javnega sklada.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka skupna vrednost ene finančne spodbude, ki predstavlja naložbe javnega sklada, ne sme preseči 10% vrednosti namenskega premoženja javnega sklada, skupna vrednost finančnih spodbud, ki predstavljajo potencialne obveznosti javnega sklada, pa ne sme preseči trikratnika vrednosti namenskega premoženja javnega sklada.
31. člen
(upoštevanje predpisov, ki urejajo državne pomoči)
Pri podeljevanju finančnih spodbud iz 28., 29. in 30. člena tega zakona mora javni sklad upoštevati predpise, ki urejajo državne pomoči.
32. člen
(naložbe v kapital druge pravne osebe)
(1) Javni sklad lahko ustanavlja kapitalske družbe in vlaga kapital v druge pravne osebe na podlagi pisnega soglasja ustanovitelja, če tako določa zakon, ki ureja področje delovanja javnega sklada.
(2) Izpostavljenost javnega sklada iz naslova kapitalske naložbe v eno pravno osebo ne sme presegati 5% kapitala javnega sklada.
(3) Izpostavljenost javnega sklada iz naslova vseh kapitalskih naložb v druge pravne osebe ne sme presegati 10% kapitala javnega sklada.
33. člen
(obvladovanje kreditnih tveganj)
(1) Javni sklad, ki podeljuje finančne spodbude, mora obvladovati kreditna tveganja vsaj z naslednjimi ukrepi:
– s spremljanjem in ocenjevanjem dolžnikove sposobnosti izpolnjevanja obveznosti in z ustreznimi zavarovanji izpolnitve dolžnikove obveznosti,
– s spremljanjem in ocenjevanjem skupnih kreditnih tveganj.
(2) Za obvladovanje kreditnih tveganj se smiselno uporabljajo predpisi Banke Slovenije, ki veljajo za banke.
34. člen
(obvladovanje kreditnega tveganja do posameznega dolžnika)
(1) Pred odločitvijo o odobritvi vsake finančne spodbude, na podlagi katere nastane terjatev javnega sklada, mora javni sklad oceniti prejemnikovo sposobnost izpolnjevanja obveznosti do javnega sklada.
(2) Javni sklad ne sme izplačati spodbude iz prejšnjega odstavka, če ni terjatev javnega sklada zavarovana z zastavno pravico na premoženju, ki je glede na vrednost in druge lastnosti primerno za poplačilo terjatve, oziroma na drug način.
(3) Javni sklad mora ves čas trajanja pravnega razmerja z dolžnikom spremljati poslovanje dolžnika in kakovost zavarovanja terjatev do tega dolžnika.
35. člen
(spremljanje in ocenjevanje skupnih kreditnih tveganj)
(1) Javni sklad, ki podeljuje finančne spodbude, mora v okviru predpisanih in internih meril tekoče razvrščati bilančne in zunajbilančne postavke po tveganosti in ocenjevati višino potencialnih izgub iz naslova tveganj.
(2) Postavke iz prejšnjega odstavka mora javni sklad razvrščati v skupine na podlagi ocene sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do javnega sklada ob dospelosti.
(3) Dolžnikova sposobnost izpolnjevati obveznosti do javnega sklada ob dospelosti temelji na:
– oceni finančnega položaja posameznega dolžnika,
– oceni njegove zmožnosti zagotavljati denarni pritok v obsegu, ki je potreben za redno izpolnjevanje obveznosti do javnega sklada,
– vrsti in obsegu zavarovanja terjatev javnega sklada do posameznega dolžnika,
– izpolnjevanju dolžnikovih obveznosti do javnega sklada v preteklih obdobjih.
36. člen
(rezervacije za kreditna tveganja)
(1) Javni sklad, ki podeljuje finančne spodbude, na podlagi katerih nastane terjatev javnega sklada oziroma potencialna obveznost javnega sklada iz naslova izdanega poroštva, mora oblikovati rezervacije za kritje morebitnih izgub zaradi kreditnih tveganj.
(2) Za oblikovanje rezervacij iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo predpisi Banke Slovenije, ki veljajo za banke.
37. člen
(zadolževanje)
(1) Javni sklad se sme zadolžiti samo zaradi izvajanja namena, zaradi katerega je bil ustanovljen, če je tako določeno v finančnem načrtu, ki ga je sprejel ustanovitelj, in skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo javne finance.
(2) Če drug zakon ne določa drugače, skupni obseg zadolženosti javnega sklada ne sme preseči
– 10% kapitala javnega sklada, če so skupni prihodki javnega sklada v preteklem poslovnem letu manjši od kapitala javnega sklada, oziroma
– 10% skupnih prihodkov javnega sklada v preteklem poslovnem letu, če so skupni prihodki javnega sklada v preteklem poslovnem letu večji od kapitala javnega sklada.
38. člen
(partnerski projekti)
Javni sklad lahko po predhodnem pisnem soglasju ustanovitelja izvaja partnerske projekte skladno z zakonom, ki ureja področje delovanja javnega sklada.
39. člen
(programska sredstva)
(1) Na podlagi posebnega zakona lahko javni sklad opravlja naloge v zvezi z razdeljevanjem programskih sredstev in drugih vrst spodbud, ki so v pristojnosti ustanovitelja.
(2) Medsebojne pravice in obveznosti uredita ustanovitelj in javni sklad s pogodbo skladno s predpisi, ki urejajo javne finance.
(3) Programska sredstva in viri za druge vrste spodbud po tem členu zakona niso ne premoženje ne kapital javnega sklada.
VI. FINANCIRANJE JAVNEGA SKLADA IN RAZPOREJANJE REZULTATA IZ POSLOVANJA
40. člen
(razporejanje presežka prihodkov nad odhodki in financiranje javnega sklada)
(1) Presežek prihodkov nad odhodki javnega sklada, ugotovljen v računovodskih izkazih javnega sklada za preteklo poslovno leto, se najprej nameni za financiranje delovanja javnega sklada v tekočem poslovnem letu. Morebitni preostanek presežka prihodkov nad odhodki ustanovitelj lahko razporedi za povečanje namenskega premoženja in kapitala javnega sklada ali ga pusti nerazporejenega.
(2) Če presežek prihodkov nad odhodki javnega sklada ne zadostuje za financiranje delovanja javnega sklada v tekočem poslovnem letu, se za pokrivanje primanjkljaja najprej uporabi morebitni nerazporejeni presežek prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Če tega ni, ustanovitelj zagotovi manjkajoča sredstva iz svojega proračuna ali sprejme sklep o zmanjšanju kapitala javnega sklada.
(3) Nakazilo sredstev za financiranje delovanja javnega sklada je prihodek javnega sklada.
41. člen
(pokrivanje presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada)
(1) Javni sklad v svojih računovodskih izkazih ne sme izkazovati nepokritega presežka odhodkov nad prihodki iz preteklih let.
(2) Presežek odhodkov nad prihodki iz poslovanja javnega sklada v preteklem posloven letu se najprej pokriva iz nerazporejenih presežkov prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Če teh ni ali pa ne zadostujejo, se ustanovitelj lahko odloči, da za ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki zmanjša kapital javnega sklada ali pa presežek odhodkov nad prihodki pokrije iz svojega proračuna.
(3) Za zmanjšanje kapitala zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada se smiselno uporabljajo določbe o izplačilu premoženja ustanovitelju po 11. členu tega zakona in zakona, ki ureja računovodstvo.
VII. POSLOVNE KNJIGE, POSLOVNA POROČILA IN REVIDIRANJE
42. člen
(splošna določba)
(1) Javni sklad vodi poslovne knjige, pripravlja letna poročila in knjigovodske listine ter vrednoti knjigovodske postavke na podlagi določb zakona, ki ureja računovodstvo javnega sektorja, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance za javne sklade predpiše kontni načrt in vsebino, členitev in obliko bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov ter pojasnil k izkazom ob smiselnem upoštevanju zakona o računovodstvu in kontnega plana za banke.
(3) Minister, pristojen za finance, lahko za javne sklade, ki pridobivajo prihodke iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter iz drugih neproračunskih virov, določi, da se prihodki in odhodki priznavajo skladno z računovodskimi standardi.
43. člen
(notranje revidiranje)
Ne glede na določbi v drugem in tretjem odstavku prejšnjega člena mora javni sklad organizirati notranje revidiranje skladno s predpisi, ki urejajo javne finance.
44. člen
(revidiranje letnega poročila)
(1) Letno poročilo javnega sklada mora pregledati pooblaščeni revizor oziroma revizorka (v nadaljnjem besedilu: revizor).
(2) Če ima javni sklad več kot 30.000.000 eurov kapitala, mora njegovo letno poročilo pregledati pooblaščeni revizor vsako leto, sicer pa najmanj na vsakih pet let.
(3) Revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila javnega sklada mora v posebnem dodatku obsegati tudi mnenje o:
– skladnosti naložb premoženja s 26. in 28. členom tega zakona,
– skladnosti prevzetih obveznosti z 29. in 37. členom tega zakona,
– oblikovanju rezervacij skladno s 36. členom tega zakona,
– izpolnjevanju pravil o obvladovanju kreditnih tveganj.
VIII. NADZOR NAD JAVNIM SKLADOM
45. člen
(nadzor nad javnim skladom)
(1) Nadzor nad delom in poslovanjem javnega sklada opravlja:
– pristojni minister, če je ustanovitelj javnega sklada država in vlogo ustanovitelja izvaja vlada,
– pokrajinski svet, če je ustanovitelj javnega sklada pokrajina, oziroma
– občinski svet, če je ustanovitelj javnega sklada občina.
(2) Pristojni minister, vsak član občinskega oziroma pokrajinskega sveta lahko od direktorja ali nadzornega sveta javnega sklada zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Direktor oziroma predsednik nadzornega sveta pa pošlje zahtevane informacije ministru, občinskemu oziroma pokrajinskemu svetu kot organu. Pristojni minister in vsak član občinskega oziroma pokrajinskega sveta lahko na podlagi prejetih informacij predlaga ustreznemu organu inšpekcijski nadzor nad javnim skladom.
(3) Če je ustanoviteljev več, se njihove pristojnosti uredijo v aktu o ustanovitvi javnega sklada, vendar mora vsak ustanovitelj izvajati nadzor najmanj v obsegu, ki predstavlja delež njegovega proračuna v kapitalu javnega sklada.
IX. PRENEHANJE JAVNEGA SKLADA
46. člen
(razlogi za prenehanje)
(1) Javni sklad preneha:
– s pretekom časa, za katerega je bil ustanovljen,
– z izpolnitvijo namena, zaradi katerega je bil ustanovljen,
– če se združi z enim ali več javnih skladov v novo pravno osebo,
– če se pripoji k drugi pravni osebi javnega prava,
– če se vrednost kapitala zmanjša pod 30.000.000 eurov, če je ustanovitelj država ali pokrajina, oziroma pod 10.000.000 eurov, če je ustanovitelj občina,
– če postane javni sklad insolventen,
– če tako odloči ustanovitelj.
(2) Akt o ustanovitvi javnega sklada lahko določi tudi druge razloge za prenehanje javnega sklada.
47. člen
(sprejetje sklepa o prenehanju in začetku likvidacije)
(1) V primerih iz prve, druge in sedme alineje prvega odstavka 46. člena tega zakona se postopek prenehanja javnega sklada začne s sklepom o prenehanju javnega sklada in začetku likvidacije, ki ga sprejme ustanovitelj.
(2) V primeru iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 46. člena tega zakona javni sklad z združitvijo ali pripojitvijo preneha, ne da bi bila prej opravljena njegova likvidacija. Vse premoženje in vse obveznosti javnega sklada z združitvijo oziroma pripojitvijo preidejo na novo pravno osebo, ki nastane z združitvijo, oziroma na pravno osebo, kateri se javni sklad pripoji. Ustanovitelj javnega sklada, ki na ta način preneha, pridobi ustanoviteljske pravice v ustreznem obsegu v pravni osebi, h kateri je bil javni sklad pripojen oziroma novi pravni osebi, v katero je bil javni sklad združen.
(3) Če je ustanoviteljev več, morajo akt o prenehanju javnega sklada sprejeti ustanovitelji, ki imajo po aktu o ustanovitvi javnega sklada najmanj 75% glasov.
(4) V primeru iz šeste alineje prvega odstavka 46. člena tega zakona lahko predlog za prenehanje javnega sklada pri sodišču vložijo upniki, ki imajo do sklada zapadle neporavnane terjatve v višini najmanj 10% kapitala javnega sklada.
48. člen
(likvidacija po sklepu ustanovitelja)
(1) Na podlagi sklepa o likvidaciji iz razlogov iz prve, druge in sedme alineje 46. člena tega zakona izvede ustanovitelj postopek za likvidacijo javnega sklada, ob smiselni uporabi zakona, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki ureja likvidacijo delniške družbe po sklepu skupščine.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 47. člena tega zakona in določilo prejšnjega odstavka se premoženje, ki ga je javni sklad prejel od zasebnega partnerja oziroma partnerice (v nadaljnjem besedilu: partnerja), vrne zasebnemu partnerju oziroma drugemu upravičencu oziroma upravičenki, če tako določa pogodba iz 9. člena tega zakona.
49. člen
(likvidacija po sklepu sodišča)
V primerih iz pete alineje 46. člena tega zakona izvede postopek likvidacije sodišče po uradni dolžnosti, v primerih iz šeste alineje pa postopek likvidacije izvede sodišče na podlagi zahteve upnikov. Obveznosti sklada se pokrijejo iz namenskega premoženja sklada, če ustanovitelj ne zagotovi nadomestnega premoženja v ustrezni strukturi in vrednosti.
X. PREOBLIKOVANJE JAVNEGA SKLADA V GOSPODARSKO DRUŽBO
50. člen
(preoblikovanje javnega sklada)
(1) Ustanovitelj lahko na podlagi tega zakona sprejme sklep, da se javni sklad, ki razpolaga s kapitalom katerega vrednost presega 30.000.000 eurov, če je njegov ustanovitelj država ali pokrajina, oziroma 10.000.000 eurov, če je njegov ustanovitelj občina, in ki v preteklih treh poslovnih letih ni prejemal sredstev iz ustanoviteljevega proračuna, preoblikuje v gospodarsko družbo ter uskladi akte javnega sklada z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Preoblikovanje se izvede ob smiselni uporabi določb o preoblikovanju zavodov v gospodarske družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Če se javni sklad, ustanovljen za izvajanje stanovanjske politike ustanovitelja, preoblikuje v gospodarsko družbo, veljajo zanj vse določbe stanovanjskega zakona, ki urejajo stanovanjska najemna razmerja.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/2000).
52. člen
Javni skladi, ki izpolnjujejo pogoje za poslovanje kot javni skladi po tem zakonu, nadaljujejo svoje delo in v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladijo s tem zakonom svoje akte, obseg in strukturo svojih naložb in obveznosti ter, če je to potrebno, pridobijo novo cenitev svojega namenskega premoženja.
53. člen
(1) Javni skladi, ki z dnem uveljavitve tega zakona ne razpolagajo s kapitalom v vrednosti najmanj 30.000.000 eurov, če je njihov ustanovitelj država, oziroma 10.000.000 eurov, če je njihov ustanovitelj občina, se v enem letu od uveljavitve tega zakona pripojijo drugi pravni osebi javnega prava ali se statusno preoblikujejo v javni zavod, javno agencijo ali ustanovo, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, ki ureja statusno obliko posamezne pravne osebe.
(2) Sklep o pripojitvi oziroma o preoblikovanju javnega sklada sprejme ustanovitelj.
(3) Občina, ki je ustanovitelj javnega sklada, ki ne razpolaga z zadostnim kapitalom iz prvega odstavka tega člena, lahko v roku enega leta od uveljavitve tega zakona sprejme sklep, da bo ta javni sklad združila s sorodnimi občinskimi skladi na nivoju pokrajine. V tem primeru javni sklad nadaljuje z delom ne glede na višino njegovega kapitala, rok enega leta za uskladitev s tem zakonom pa začne teči z dnem ustanovitve pokrajine.
(4) Če ustanovitelj javnega sklada iz prvega odstavka tega člena ne sprejme akta o pripojitvi oziroma o preoblikovanju javnega sklada iz drugega odstavka tega člena oziroma sklepa o združitvi občinskih skladov iz tretjega odstavka tega člena, sodišče izvede postopek likvidacije javnega sklada po uradni dolžnosti skladno z 49. členom tega zakona.
54. člen
(1) Določbe tega zakona o obvezni minimalni vrednosti kapitala in določbe o insolventnosti, ki so po tem zakonu razlog za prenehanje javnega sklada, se ne uporabljajo za Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, ustanovljen z Zakonom o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo), za Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ustanovljen z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji invalidov (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo), in za Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendiranje, ustanovljen na podlagi Akta o preoblikovanju ustanove »Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija Republike Slovenije, javni sklad« v javni sklad (Uradni list RS, št. 139/06), ki ne glede na vrednost kapitala nadaljujejo z delom kot javni skladi.
(2) Sklad za spodbujanje Triglavskega narodnega parka, d.d., ustanovljen po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (z družbenim kapitalom), ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka (Uradni list RS, št. 24/96), se preimenuje v Družbo za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka, d.d., in v enem letu po uveljavitvi tega zakona s spremembo svojega imena uskladi svoje akte in vpis v sodni register.
(3) Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, ustanovljen z Zakonom o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 47/03 – uradno prečiščeno besedilo) nadaljuje z delom kot sklad po citiranem zakonu.
(4) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ustanovljen z Zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (Uradni list RS, št. 10/93) nadaljuje svoje delo kot javni zavod do uveljavitve zakona.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka 53. člena tega zakona Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ustanovljen z Aktom o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/2000) in Filmski sklad Republike Slovenije, ustanovljen z Zakonom o filmskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/94, 22/2000 in 59/01) nadaljujeta svoje delo ali se pripojita drugi pravni osebi ali se statusno preoblikujeta v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
(6) Pravne osebe, ki so jih ustanovile občine in ki so registrirane kot »sklad« se v roku enega leta od uveljavitve tega zakona preoblikujejo v javne sklade in uskladijo svojo dejavnost, svoje akte in svojo registracijo s tem zakonom. Sklep o preoblikovanju sprejme ustanovitelj. Za pravne osebe iz tega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogojev glede minimalne višine kapitala in pogojev glede solventnosti iz tega zakona, se uporablja prvi odstavek 53. člena tega zakona.
55. člen
(1) Minister, pristojen za finance, v roku enega leta od uveljavitve tega zakona izda podzakonski predpis iz drugega odstavka 42. člena tega zakona.
(2) Javni skladi, ki so postopek zadolževanja začeli pred uveljavitvijo tega zakona, le tega izvedejo po določilih Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/2000).
(3) Nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 namenjena za graditev objektov, in so bila do 10. 3. 1993 družbena lastnina, in zemljišča, ki jih je občina do 10. 3. 1993 s sprejemom prostorskega izvedbenega akta, usklajenega z obveznimi republiškimi izhodišči, namenila za graditev objektov, se prenesejo na občine po določilih Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/2000).
(4) Ne glede na določilo četrtega odstavka 54. člena in prejšnjega odstavka se zemljišča, ki so z aktom vlade opredeljena kot prvo vodovarstveno območje, prenesejo v last občine in v upravljanje izvajalcu obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, skupaj z bremeni, ki so povezana z izvajanjem režima vodovarstvenega območja.
56. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 412-01/98-22/16
Ljubljana, dne 15. julija 2008
EPA 1956-IV
Državni zbor
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Predsednik
