Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) ter za izvrševanje 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 20. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in 45/04 – ZdZPKG) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
1. člen
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1991, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1) določa:
– mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla ali na tla in
– ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. vnos dušika je vnos dušika v tla ali na tla z gnojenjem v obliki organskih ali mineralnih gnojil, z namakanjem in z drugimi snovmi, ki vsebujejo dušik in se izraža v masnih enotah na površino tal;
2. dušikova spojina je katerakoli snov, ki vsebuje dušik, razen plinastega molekularnega dušika;
3. letni vnos dušika v tla ali na tla je vnos dušika v tla ali na tla v obdobju enega koledarskega leta;
4. vnos v tla ali na tla je dodajanje snovi tlom z nanašanjem na površino ali injeciranjem v tla, vnašanjem pod površino ali mešanjem s površinskimi plastmi tal;
5. gnojilo je katerakoli snov, ki vsebuje dušikovo spojino ali dušikove spojine in je namenjena spodbujanju rasti rastlin;
6. organska gnojila so živinska gnojila in druga gnojila organskega izvora, kakor so komposti iz rastlinskih ostankov, blato čistilnih naprav, ostanki predelave bioplinarn, mulji, šota in druga gnojila v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, in predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
7. živinsko gnojilo so hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica. Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez ali z manjšim dodatkom stelje in z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove ter odcednih voda iz gnojišč. Med živinska gnojila uvrščamo tudi kompostiran hlevski gnoj;
8. mineralno gnojilo je gnojilo v skladu s predpisi, ki urejajo mineralna gnojila;
9. uležan hlevski gnoj je gnoj, ki je bil v povprečju skladiščen najmanj dva meseca. Če je skladišče za ta gnoj urejeno posebej, tako da je onemogočeno mešanje s svežim gnojem, zadostuje skladiščenje dva meseca. Če pride med skladiščenjem gnoja do mešanja s svežim gnojem, potem se šteje, da je bil gnoj v povprečju skladiščen dva meseca, če je od predhodnega praznjenja gnojišča preteklo vsaj štiri mesece;
10. začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo oziroma ob setvi oziroma saditvi rastlin;
11. dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin;
12. zamrznjena tla so tla, ki so tako zamrznjena, da ne morejo vpiti uporabljene količine gnojevke ali gnojnice, kar povzroči njuno zadrževanje na površini ali površinsko odtekanje;
13. tla, nasičena z vodo, so tla, ki ne morejo vpiti dodatnih količin vode;
14. za tla, prekrita s snežno odejo, se štejejo tla, na katerih je povprečna debelina snežne odeje višja od 10 cm. Debelino snežne odeje merimo na najmanj desetih mestih, enakomerno porazdeljenih na dejanski površini tal, ki jo nameravamo gnojiti, v primeru nadzora pa na dejanski površini tal, ki je že bila pognojena;
15. strmo zemljišče je zemljišče s povprečnim nagibom nad 20%;
16. tla so po teksturi lahka, srednje težka in težka. Lahka tla so peščena, peščeno-ilovnata ali ilovnato-peščena. Srednje težka tla so peščeno-glinasto-ilovnata, glinasto-ilovnata, ilovnata, meljasto-ilovnata ali meljasta. Težka tla so meljasto-glinasto-ilovnata, meljasto-glinasta, peščeno-glinasta ali glinasta;
17. bilanca dušika je razlika med vnosom dušika pri gnojenju in odvzemom dušika, ki ga z določene kmetijske površine odpeljemo s pridelki. Izražena je v kg N/ha;
18. enota rabe kmetijskih zemljišč je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto dejanske rabe na eni ali več zemljiških parcelah ali na njenem delu ali njihovih delih, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva. Vrste dejanske rabe so opredeljene v predpisu, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih zemljišč;
19. kmetijska zemljišča v uporabi so zemljišča, ki jih kmetijska gospodarstva uporabljajo za kmetijsko pridelavo;
20. kmetijsko gospodarstvo je kmetijsko gospodarstvo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
21. rastlinjaki so prostori, ki so v celoti ali le delno zaščiteni pred zunanjimi vplivi in v katerih je omogočeno pridelovanje rastlin vse leto, posebej jeseni, pozimi in spomladi, in sicer: rastlinjaki s trdo kritino, plastenjaki z mehko kritino, tuneli, pokriti s folijo in zaprte grede;
22. zelena odeja je naravno ali sejano travinje ter njiva, pokrita s strnjeno rastlinsko odejo;
23. ozimine so kmetijske rastline razen travinja, ki jih sejemo jeseni z namenom prezimitve posevka;
24. živina so vse živali, ki se vzdržujejo za uporabo ali dobiček;
25. turnusna reja je reja, pri kateri je hlev naseljen v času turnusa, prazen pa med dvema turnusoma;
26. sladka voda je naravna voda z nizko koncentracijo soli, ki je pogosto sprejemljiva kot primerna za odvzem in obdelavo za proizvodnjo pitne vode;
27. podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi in podtaljem;
28. onesnaževanje je neposredno ali posredno odvajanje dušikovih spojin iz kmetijskih virov v vodno okolje, ki ogroža zdravje ljudi, škoduje živim virom in vodnim ekosistemom, zmanjšuje možnost za rekreacijo ali ovira druge zakonite načine rabe vode.
3. člen
Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je celotno območje Republike Slovenije opredeljeno kot ranljivo območje.
4. člen
Zavezanci za izvajanje določb te uredbe so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje, oziroma kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila.
5. člen
(1) Na območju iz 3. člena te uredbe letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva.
(2) Letni vnos dušika v tla z živinskimi gnojili se izračuna na podlagi podatkov o številu živali na kmetijskem gospodarstvu in letne količine dušika v živinskih gnojilih, ki ga prispevajo posamezne vrste in kategorije domačih živali in so prikazani v preglednici 1 v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Pri izračunu skupne bilance dušika se upoštevajo tudi ustrezna pisna dokazila o prejeti ali oddani količini živinskih gnojil.
(3) Če na kmetijskem gospodarstvu prihaja do velikega nihanja števila živali ali če se živali redijo v turnusih, se lahko letni vnos dušika na ravni kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi povprečnega letnega števila živali iz podatkov iz uradnih evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, identifikacijo in registracijo prašičev, identifikacijo in registracijo drobnice ter identifikacijo in registracijo kopitarjev. Če uradne evidence za vodenje števila živali niso predpisane, se letni vnos dušika na ravni kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi podatkov o rojstvu, prihodu in odhodu domače živali iz kmetijskega gospodarstva ter starosti domače živali ob prihodu in odhodu iz kmetijskega gospodarstva. Navedene podatke mora imetnik živali voditi v pisni obliki. Pri izračunih se upoštevajo podatki po posameznih živalih ali po turnusih, če gre za hkratno obravnavo večjih skupin živali.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka podatkov o rojstvu, prihodu in odhodu domače živali iz kmetijskega gospodarstva ter starosti domače živali ob prihodu in odhodu iz kmetijskega gospodarstva ni potrebno voditi, če dnevna količina dušika (DKN), ki jo živali prispevajo v živinska gnojila, v nobenem dnevu leta ne preseže 0,47 kg/ha. Zgornja dnevna meja se izračuna po enačbi:
n x LKN(kg)
DKN (kgN / ha) = --------------,
365 x KZD(ha)
pri čemer je:
– n – število živali posameznih vrst in kategorij,
– LKN – pripadajoča letna količina N iz preglednice 1 iz Priloge 1 te uredbe,
– KZD – površina zemljišč na kmetijskem gospodarstvu, na katera je vnos živinskih gnojil dovoljen.
6. člen
(1) Kmetijsko gospodarstvo, na katerem nastajajo živinska gnojila v količinah, ki presegajo dovoljeni letni vnos dušika iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora zagotoviti:
– oddajo presežkov živinskih gnojil drugim uporabnikom kmetijskih zemljišč,
– predelavo presežkov živinskih gnojil in njihovo prodajo na trgu v različnih oblikah ali
– odstranitev presežkov živinskih gnojil na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(2) Količina oddanega, prodanega ali na drug način odstranjenega dušika iz živinskih gnojil se izračuna na podlagi vsebnosti dušika v živinskih gnojilih iz preglednice 2 Priloge 1 te uredbe ali na podlagi analize dušika v teh gnojilih.
(3) Količina oddanega, prodanega ali na drug način odstranjenega dušika iz živinskih gnojil mora biti izkazana z ustreznim pisnim dokazilom.
7. člen
(1) Ukrepi za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov so določeni zlasti:
– z obdobji, v katerih je vnos določenih gnojil v tla ali na tla prepovedan;
– s pravili gnojenja na strmih zemljiščih;
– s pravili gnojenja na tleh, ki so nasičena z vodo, na poplavljenih tleh, zamrznjenih tleh ali tleh, prekritih s snežno odejo;
– s pravili gnojenja v bližini vodotokov;
– z najmanjšimi zmogljivostmi skladišč za živinska gnojila, ki morajo presegati potrebe po skladiščenju preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil v tla ali na tla prepovedan, razen kadar je mogoče dokazati, da je mogoče živinska gnojila, ki presegajo dejanske zmogljivosti skladišč, odstraniti na način, ki ne ogroža okolja;
– z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja voda z izcedki iz skladiščenja hlevskega gnoja;
– s postopki pri gnojenju, vključno z odmerki in homogenostjo trosenja mineralnih in živinskih gnojil, ki bodo vzdrževali izgube dušika v vode na sprejemljivi ravni;
– z omejitvami vnosa gnojil v tla, kjer je treba upoštevati značilnosti ranljivega območja.
(2) Pri ukrepih iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati vse razpoložljive znanstvene in tehnične podatke v zvezi z zmanjševanjem onesnaževanja z nitrati in okoljevarstvene pogoje, ki so značilni za območje, na katerega se ukrepi nanašajo.
8. člen
(1) Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, razen na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, kjer je vnos prepovedan od 1. decembra do 31. januarja.
(2) Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 1. decembra do 15. januarja, razen na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2 te uredbe.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, na podlagi strokovno utemeljene pobude Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ob izjemnih vremenskih razmerah dovoli gnojenje z gnojevko in gnojnico v obdobju prepovedi.
9. člen
Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, razen če gre za gnojenje ozimin ali za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih.
10. člen
(1) Gnojenje z gnojevko, gnojnico in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zamrznjenih tleh.
(2) Na kmetijskih zemljiščih, ki so na strmih zemljiščih in obstaja nevarnost odtekanja gnojevke in gnojnice v površinske vode, je treba odmerke gnojevke in gnojnice razdeliti v več delov tako, da posamezni odmerek ne presega 80 kg N/ha.
(3) Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka je treba na njivah, ki so na strmih zemljiščih, nagnjenih k površinskim vodam, pri poljščinah s počasnim spomladanskim razvojem (koruza, pesa) ob gnojenju z gnojevko, gnojnico ali mineralnimi dušikovimi gnojili zagotoviti enega od naslednjih ukrepov:
– njiva mora biti razmejena s prečnimi ozelenjenimi pasovi, ki preprečujejo odplavljanje gnojil, ali
– med njivo in površinsko vodo mora biti najmanj 15 m širok pas zemljišča, porasel z zeleno odejo ali drugimi kmetijskimi rastlinami, razen poljščinami s počasnim spomladanskim razvojem ali
– njiva mora biti obdelana prečno na strmino ali
– njiva mora biti preko zime prekrita z zeleno odejo.
11. člen
(1) Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih.
(2) Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na gozdnih zemljiščih, razen:
– pri presajanju sadik in pri sejanju,
– za spodbujanje in utrjevanje ob ozelenitvi brežin ob cestah in
– na površinah, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določene za raziskovalne namene.
(3) Vnos gnojil v tla ali na tla in preoravanje trajnega travinja sta prepovedana v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta s posebnimi predpisi ni določen vodovarstveni režim.
(4) Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode.
12. člen
(1) Živinska gnojila je treba skladiščiti v zbiralnikih gnojnice ali gnojevke oziroma na gnojiščih ali drugih vodotesnih objektih tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali v okolje.
(2) Zmogljivost skladišč za gnojnico, gnojevko ali hlevski gnoj mora biti prilagojena številu in vrsti živali na kmetijskem gospodarstvu in ne sme biti manjša od predpisanih velikosti iz preglednice 3 iz Priloge 1 te uredbe. Če kmetijsko gospodarstvo nima na voljo dovolj velikega skladišča za živinska gnojila, lahko manjkajoče zmogljivosti najame, kar mora biti izkazano z ustreznim pisnim dokazilom.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko uležan hlevski gnoj začasno shranjuje na kmetijskem zemljišču v uporabi, vendar ne dlje kakor šest mesecev z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno shranjevanje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je na vodovarstvenih območjih prepovedano začasno shranjevanje uležanega hlevskega gnoja.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko pri reji na globokem nastilu hlevski gnoj skladišči tudi v hlevu. V tem primeru se zahtevana zmogljivost skladišč za živinska gnojila iz drugega odstavka tega člena zmanjša za prostornino skladišča v hlevu.
(6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena pri reji živali, ki se pasejo osem mesecev ali več, ni treba zagotavljati skladiščnih zmogljivosti, ki jih določa preglednica 3 iz Priloge 1 te uredbe. V tem primeru je treba za vsak mesec bivanja živali v hlevu zagotoviti 1/6 zmogljivosti, ki jih določa preglednica 3 iz Priloge 1 te uredbe.
(7) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena skladišče za gnojnico ali gnojevko ni potrebno, če zaradi posebnih načinov reje in skladiščenja gnoja z nastilom gnojevka ali gnojnica ne nastajata.
(8) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, dovoli manjšo potrebo po zmogljivosti skladišč za živinska gnojila, kot jih določa preglednica 3 iz Priloge 1 te uredbe, če kmetijsko gospodarstvo zaradi posebnih načinov reje ali obdelave živinskih gnojil utemelji manjšo potrebo po zmogljivosti skladišč za živinska gnojila.
(9) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je na območju katastrskih občin iz Priloge 2 te uredbe treba zagotoviti 2/3 skladiščnih zmogljivosti, ki jih določa preglednica 3 iz Priloge 1 te uredbe.
(10) V skladu z zakonom, ki ureja vode, gradnja zbiralnikov gnojnice ali gnojevke ali gnojišč ali drugih vodotesnih objektov, namenjenih skladiščenju živinskih gnojil, na priobalnih zemljiščih ni dovoljena.
13. člen
(1) Gnojila je treba uporabljati v skladu s potrebami rastlin. Te se določijo na podlagi pričakovanih pridelkov, tipov tal, razmer v tleh, podnebnih razmer, rabe zemljišč in drugih pridelovalnih razmer. Ob upoštevanju navedenih dejavnikov skupni letni vnos dušika pri gnojenju posameznih vrst kmetijskih rastlin ne sme presegati mejnih vrednosti, ki so navedene v preglednici 4 iz Priloge 1 te uredbe.
(2) Letni vnos dušika iz organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč ne sme presegati 250 kg N/ha.
(3) Če koncentracija nitrata v vodi za namakanje presega 50 mg nitrata/l, je treba skupno količino z namakanjem dodanega dušika upoštevati pri mejnih vrednostih vnosa dušika v tla.
(4) Letni vnos dušika iz živinskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč se izračuna na podlagi vsebnosti dušika v živinskih gnojilih iz preglednice 2 iz Priloge 1 te uredbe ali na podlagi analize dušika v teh gnojilih ali na podlagi drugih strokovnih priporočil, če jih za izvajanje te uredbe potrdi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(5) Kmetijsko gospodarstvo, na katerem letni vnos dušika iz živinskih gnojil iz drugega odstavka 5. člena te uredbe presega 350 kg N/leto, hkrati pa letna obremenitev z živinskimi gnojili presega 140 kg N/ha kmetijske zemlje v uporabi, mora voditi podatke o uporabi živinskih gnojil v pisni obliki. Podatki morajo vsebovati seznam enot rabe kmetijskih zemljišč, gnojenih z živinskimi gnojili, ter količino, čas in vrsto uporabljenih gnojil
(6) Kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja kupljena ali izven lastnega kmetijskega gospodarstva pridobljena organska gnojila, mora imeti nakup ali prejem organskih gnojil izkazan z ustreznim pisnim dokazilom.
14. člen
(1) Mineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se jo gnoji, enakomerno raztrošena. Pri prevozu in gnojenju je treba preprečiti nenadzorovan raztros gnojil in gnojenje izven predvidenega območja gnojenja.
(2) Naprave za gnojenje ne smejo imeti vidnih poškodb delov, ki lahko vplivajo na enakomernost raztrosa, zagotavljati morajo pravilne odmerke in njihovo porazdelitev ter čim manjše izgube pri vnosu.
15. člen
Za zagotovitev višje ravni varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov se na kmetijskih gospodarstvih priporoča izvajanje dejavnosti v skladu s priporočili, ki jih ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, objavita na svojih spletnih straneh.
16. člen
(1) Za določitev obsega onesnaženja voda z nitrati iz kmetijskih virov se uporabljajo podatki o monitoringu površinskih in podzemnih vodah, ki se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda in monitoring stanja površinskih voda, in predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda in monitoring podzemnih voda.
(2) Monitoring površinskih voda se ponovi najmanj vsaka štiri leta. Če je bila vsebnost nitrata v vseh prejšnjih vzorcih na merilnih mestih manjša od 25 mg/l in se ni pojavil noben nov dejavnik, ki bi lahko povzročil povečanje deleža nitratov, se lahko program monitoringa vsebnosti nitrata ponovi le vsakih osem let.
(3) Vsaka štiri leta se pregleda stanje sladkih površinskih voda, površinskih voda ob izlivu v morje in obalnih voda glede na obremenitev z dušikovimi spojinami.
17. člen
Na podlagi ocene učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja voda zaradi vnosa dušika iz kmetijskih virov, določenih s to uredbo, ter na podlagi podatkov o monitoringu površinskih in podzemnih voda iz prejšnjega člena, se za območje Republike Slovenije oziroma za območja, kjer so zaznane presežene vrednosti nitratov v vodi, lahko določijo podrobnejši ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov. Pri izbiri teh ukrepov je treba upoštevati njihovo učinkovitost in stroške v primerjavi z drugimi možnimi preventivnimi ukrepi.
18. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi z ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek opravljajo nadzor nad ukrepi, ki se nanašajo na gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, pristojni gradbeni inšpektorji.
19. člen
(1) Z globo od 1.000 eurov do 2.500 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če ravna s presežki živinskih gnojil v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena te uredbe,
– če nima ustreznega pisnega dokazila v skladu s tretjim odstavkom 6. člena te uredbe,
– če gradi v nasprotju z desetim odstavkom 12. člena te uredbe,
– če gnoji v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom 13. člena te uredbe,
– če ravna v nasprotju s petim odstavkom 13. člena te uredbe,
– če nima ustreznega pisnega dokazila v skladu s šestim odstavkom 13. člena te uredbe,
– če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena te uredbe.
(2) Z globo od 500 eurov do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 400 eurov do 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznik.
20. člen
(1) Z globo od 2.000 eurov do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če vnaša živinska gnojila v nasprotju z 8. členom te uredbe,
– če gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju z 9. členom te uredbe,
– če gnoji z gnojevko in gnojnico v nasprotju z 10. členom te uredbe,
– če ravna v nasprotju z 11. členom te uredbe,
– če skladišči živinska gnojila v nasprotju z 12. členom te uredbe.
(2) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 800 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznik.
21. člen
(1) Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poročata Evropski komisiji o določitvi ranljivega območja, ukrepih za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov, povzetkih rezultatov monitoringa površinskih in podzemnih voda ter o drugih informacijah, če so te pomembne za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Poročilo zajema štiriletno obdobje in se pošlje Evropski komisiji v šestih mesecih po koncu obdobja, na katerega se nanaša.
(2) Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najmanj na vsaka štiri leta pripravita pregled obvezujočih ukrepov za zmanjšanje vnosa dušika v tla in na tla zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov v tla ali na tla ter o tem obvestita Evropsko komisijo.
22. člen
(1) Določbe glede zmogljivosti skladišč za gnojnico, gnojevko ali hlevski gnoj iz drugega odstavka 12. člena te uredbe se ne uporabljajo, če je bilo pred uveljavitvijo te uredbe skladišče za gnojnico, gnojevko ali hlevski gnoj zgrajeno v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05) in Pravilnikom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04).
(2) Postopki, za katere je bila pred uveljavitvijo te uredbe, podana vloga za gradnjo skladišč za gnojnico, gnojevko ali hlevski gnoj oziroma je bilo izdano dovoljenje za gradnjo tovrstnih objektov, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
23. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 17. in 20. člen ter Priloga 2 in Priloga 5 Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05).
24. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-50/2009/8
Ljubljana, dne 24. decembra 2009
EVA 2009-2511-0037
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik
PRILOGA 2:
Seznam katastrskih občin v območju s submediteranskim podnebjem
+-----+---------------------+
|KO_ID|KO_IME |
+-----+---------------------+
|2246 |MOST NA SOČI |
+-----+---------------------+
|2247 |POLJUBINJ |
+-----+---------------------+
|2248 |TOLMIN |
+-----+---------------------+
|2249 |VOLČE |
+-----+---------------------+
|2250 |MODREJCE |
+-----+---------------------+
|2251 |KOZARŠČE |
+-----+---------------------+
|2252 |ČIGINJ |
+-----+---------------------+
|2253 |RUTE |
+-----+---------------------+
|2254 |SELA |
+-----+---------------------+
|2264 |DOBLAR |
+-----+---------------------+
|2265 |ROČINJ |
+-----+---------------------+
|2266 |AJBA |
+-----+---------------------+
|2267 |BODREŽ |
+-----+---------------------+
|2269 |KANAL |
+-----+---------------------+
|2270 |MORSKO |
+-----+---------------------+
|2271 |GORENJA VAS |
+-----+---------------------+
|2272 |IDRIJA NAD KANALOM |
+-----+---------------------+
|2273 |UKANJE |
+-----+---------------------+
|2274 |ANHOVO |
+-----+---------------------+
|2275 |PLAVE |
+-----+---------------------+
|2276 |DESKLE |
+-----+---------------------+
|2277 |MIRNIK |
+-----+---------------------+
|2278 |KOŽBANA |
+-----+---------------------+
|2279 |KRASNO |
+-----+---------------------+
|2280 |VRHOVLJE |
+-----+---------------------+
|2281 |ŠMARTNO |
+-----+---------------------+
|2282 |VEDRIJAN |
+-----+---------------------+
|2283 |VIŠNJEVIK |
+-----+---------------------+
|2284 |NEBLO |
+-----+---------------------+
|2285 |BILJANA |
+-----+---------------------+
|2286 |MEDANA |
+-----+---------------------+
|2287 |VIPOLŽE |
+-----+---------------------+
|2288 |KOZANA |
+-----+---------------------+
|2289 |CEROVO |
+-----+---------------------+
|2290 |KOJSKO |
+-----+---------------------+
|2291 |PODSABOTIN |
+-----+---------------------+
|2292 |ŠMAVER |
+-----+---------------------+
|2302 |KROMBERK |
+-----+---------------------+
|2303 |SOLKAN |
+-----+---------------------+
|2304 |NOVA GORICA |
+-----+---------------------+
|2306 |ROŽNA DOLINA |
+-----+---------------------+
|2307 |STARA GORA |
+-----+---------------------+
|2308 |LOKE |
+-----+---------------------+
|2309 |ŠMIHEL |
+-----+---------------------+
|2310 |OZELJAN |
+-----+---------------------+
|2311 |VITOVLJE |
+-----+---------------------+
|2312 |OSEK |
+-----+---------------------+
|2313 |ŠEMPAS |
+-----+---------------------+
|2314 |VOGRSKO |
+-----+---------------------+
|2315 |ŠEMPETER |
+-----+---------------------+
|2316 |VRTOJBA |
+-----+---------------------+
|2318 |BILJE |
+-----+---------------------+
|2319 |BUKOVICA |
+-----+---------------------+
|2320 |PRVAČINA |
+-----+---------------------+
|2321 |GRADIŠČE |
+-----+---------------------+
|2322 |RENČE |
+-----+---------------------+
|2323 |VRTOČE |
+-----+---------------------+
|2324 |OREHOVLJE |
+-----+---------------------+
|2325 |MIREN |
+-----+---------------------+
|2326 |RUPA |
+-----+---------------------+
|2327 |GABRJE OB VIPAVI |
+-----+---------------------+
|2328 |OPATJE SELO |
+-----+---------------------+
|2329 |NOVA VAS |
+-----+---------------------+
|2330 |SELA NA KRASU |
+-----+---------------------+
|2331 |VOJŠČICA |
+-----+---------------------+
|2332 |KOSTANJEVICA NA KRASU|
+-----+---------------------+
|2333 |TEMNICA |
+-----+---------------------+
|2334 |LIPA |
+-----+---------------------+
|2335 |DORNBERK |
+-----+---------------------+
|2336 |BRANIK |
+-----+---------------------+
|2378 |VRHPOLJE |
+-----+---------------------+
|2379 |BUDANJE |
+-----+---------------------+
|2380 |ŠTURJE |
+-----+---------------------+
|2381 |LOKAVEC |
+-----+---------------------+
|2382 |STOMAŽ |
+-----+---------------------+
|2383 |VRTOVIN |
+-----+---------------------+
|2384 |ČRNIČE |
+-----+---------------------+
|2385 |GOJAČE |
+-----+---------------------+
|2386 |BATUJE |
+-----+---------------------+
|2387 |SELO |
+-----+---------------------+
|2388 |KAMNJE |
+-----+---------------------+
|2389 |SKRILJE |
+-----+---------------------+
|2390 |DOBRAVLJE |
+-----+---------------------+
|2391 |VIPAVSKI KRIŽ |
+-----+---------------------+
|2392 |AJDOVŠČINA |
+-----+---------------------+
|2393 |USTJE |
+-----+---------------------+
|2394 |VELIKE ŽABLJE |
+-----+---------------------+
|2395 |BRJE |
+-----+---------------------+
|2396 |ŠMARJE |
+-----+---------------------+
|2397 |GABERJE |
+-----+---------------------+
|2398 |ERZELJ |
+-----+---------------------+
|2399 |PLANINA |
+-----+---------------------+
|2400 |SLAP |
+-----+---------------------+
|2401 |VIPAVA |
+-----+---------------------+
|2402 |LOŽE |
+-----+---------------------+
|2403 |GOČE |
+-----+---------------------+
|2404 |PODRAGA |
+-----+---------------------+
|2405 |PODNANOS |
+-----+---------------------+
|2408 |BRESTOVICA |
+-----+---------------------+
|2409 |IVANJI GRAD |
+-----+---------------------+
|2410 |SVETO |
+-----+---------------------+
|2411 |ŠKRBINA |
+-----+---------------------+
|2412 |KOMEN |
+-----+---------------------+
|2413 |MALI DOL |
+-----+---------------------+
|2414 |TOMAČEVICA |
+-----+---------------------+
|2415 |KOBJEGLAVA |
+-----+---------------------+
|2416 |ŠTANJEL |
+-----+---------------------+
|2417 |HRUŠEVICA |
+-----+---------------------+
|2418 |KOBDILJ |
+-----+---------------------+
|2419 |KOBOLI |
+-----+---------------------+
|2420 |ŠTJAK |
+-----+---------------------+
|2421 |AVBER |
+-----+---------------------+
|2422 |KOPRIVA |
+-----+---------------------+
|2423 |GABROVICA |
+-----+---------------------+
|2424 |VOLČJI GRAD |
+-----+---------------------+
|2425 |GORJANSKO |
+-----+---------------------+
|2426 |BRJE |
+-----+---------------------+
|2427 |VELIKI DOL |
+-----+---------------------+
|2429 |PLISKOVICA |
+-----+---------------------+
|2430 |KRAJNA VAS |
+-----+---------------------+
|2431 |SKOPO |
+-----+---------------------+
|2432 |DUTOVLJE |
+-----+---------------------+
|2433 |VELIKI REPEN |
+-----+---------------------+
|2434 |VOGLJE |
+-----+---------------------+
|2435 |KRIŽ |
+-----+---------------------+
|2436 |TOMAJ |
+-----+---------------------+
|2437 |UTOVLJE |
+-----+---------------------+
|2438 |KAZLJE |
+-----+---------------------+
|2439 |GRIŽE |
+-----+---------------------+
|2442 |ŠTORJE |
+-----+---------------------+
|2448 |GORNJE VREME |
+-----+---------------------+
|2449 |VREMSKI BRITOF |
+-----+---------------------+
|2450 |FAMLJE |
+-----+---------------------+
|2451 |DOLNJE LEŽEČE |
+-----+---------------------+
|2452 |DIVAČA |
+-----+---------------------+
|2453 |POVIR |
+-----+---------------------+
|2454 |MERČE |
+-----+---------------------+
|2455 |SEŽANA |
+-----+---------------------+
|2456 |TREBČE |
+-----+---------------------+
|2457 |GROPADA |
+-----+---------------------+
|2458 |BAZOVICA |
+-----+---------------------+
|2459 |LOKEV |
+-----+---------------------+
|2460 |NAKLO |
+-----+---------------------+
|2461 |DANE |
+-----+---------------------+
|2462 |PODGRAD |
+-----+---------------------+
|2463 |ŠKOFLJE |
+-----+---------------------+
|2464 |BARKA |
+-----+---------------------+
|2465 |VAREJE |
+-----+---------------------+
|2495 |SUHORJE |
+-----+---------------------+
|2497 |NADANJE SELO |
+-----+---------------------+
|2513 |PODSTENJE |
+-----+---------------------+
|2514 |MEREČE |
+-----+---------------------+
|2515 |RATEČEVO BRDO |
+-----+---------------------+
|2516 |KILOVČE |
+-----+---------------------+
|2517 |PREM |
+-----+---------------------+
|2518 |JANEŽEVO BRDO |
+-----+---------------------+
|2519 |OSTROŽNO BRDO |
+-----+---------------------+
|2522 |SMRJE |
+-----+---------------------+
|2523 |TOPOLC |
+-----+---------------------+
|2531 |ZAREČJE |
+-----+---------------------+
|2553 |GROČANA |
+-----+---------------------+
|2554 |RODIK |
+-----+---------------------+
|2555 |DRAGA |
+-----+---------------------+
|2557 |OCIZLA |
+-----+---------------------+
|2558 |PREŠNICA |
+-----+---------------------+
|2559 |MATERIJA |
+-----+---------------------+
|2560 |HRPELJE |
+-----+---------------------+
|2584 |ZAZID |
+-----+---------------------+
|2585 |RAKITOVEC |
+-----+---------------------+
|2589 |PLAVJE |
+-----+---------------------+
|2590 |HRIBI |
+-----+---------------------+
|2592 |JERNEJ |
+-----+---------------------+
|2593 |OLTRA |
+-----+---------------------+
|2594 |ANKARAN |
+-----+---------------------+
|2595 |ŠKOFIJE |
+-----+---------------------+
|2596 |TINJAN |
+-----+---------------------+
|2597 |OSP |
+-----+---------------------+
|2598 |SOCERB |
+-----+---------------------+
|2599 |ČRNOTIČE |
+-----+---------------------+
|2600 |ČRNI KAL |
+-----+---------------------+
|2601 |GABROVICA |
+-----+---------------------+
|2602 |ROŽAR |
+-----+---------------------+
|2603 |DEKANI |
+-----+---------------------+
|2604 |BERTOKI |
+-----+---------------------+
|2605 |KOPER |
+-----+---------------------+
|2606 |SEMEDELA |
+-----+---------------------+
|2607 |GAŽON |
+-----+---------------------+
|2608 |ŠMARJE |
+-----+---------------------+
|2609 |POMJAN |
+-----+---------------------+
|2610 |VANGANEL |
+-----+---------------------+
|2611 |MAREZIGE |
+-----+---------------------+
|2612 |SVETI ANTON |
+-----+---------------------+
|2613 |TRUŠKE |
+-----+---------------------+
|2614 |KUBED |
+-----+---------------------+
|2615 |LOKA |
+-----+---------------------+
|2616 |PODPEČ |
+-----+---------------------+
|2617 |HRASTOVLJE |
+-----+---------------------+
|2618 |MOVRAŽ |
+-----+---------------------+
|2619 |SOČERGA |
+-----+---------------------+
|2620 |PREGARA |
+-----+---------------------+
|2621 |GRADIN |
+-----+---------------------+
|2622 |TOPOLOVEC |
+-----+---------------------+
|2623 |BORŠT |
+-----+---------------------+
|2624 |KOŠTABONA |
+-----+---------------------+
|2625 |KRKAVČE |
+-----+---------------------+
|2626 |IZOLA |
+-----+---------------------+
|2628 |MALIJA |
+-----+---------------------+
|2629 |DVORI NAD IZOLO |
+-----+---------------------+
|2630 |PIRAN |
+-----+---------------------+
|2631 |PORTOROŽ |
+-----+---------------------+
|2632 |SEČOVLJE |
+-----+---------------------+
|2633 |RAVEN |
+-----+---------------------+
|2634 |NOVA VAS |
+-----+---------------------+
|2663 |MRAVLJEVI |
+-----+---------------------+
|2664 |SPODNJA BRANICA |
+-----+---------------------+
|2701 |DOLANCI |
+-----+---------------------+
|2702 |KODRETI |
+-----+---------------------+
|2715 |CETORE |
+-----+---------------------+
