Na podlagi 43. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/02 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 112/07) ter 16. in 35. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03) in po predhodnem soglasju ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo št. 0071-4/2010/10 z dne 22. 12. 2010 je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 15. seji dne 23. 12. 2010 sprejel
P R A V I L N I K
o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
A. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) S tem pravilnikom se določa postopek za izbor prejemnikov proračunskih sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost ter spremljanje izvajanja njihovih obveznosti.
(2) S pravilnikom so urejeni postopki razpisov in pozivov ter ocenjevanje prijav za financiranje oziroma sofinanciranje (v nadaljnjem besedilu: (so)financiranje):
a. raziskovalne dejavnosti, ki vključuje:
– raziskovalne programe;
– temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte;
– mentorje oziroma usposabljanje mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah;
– mednarodno znanstveno sodelovanje;
– uveljavljene raziskovalce iz tujine.
b. podporne dejavnosti, ki vključuje:
– infrastrukturne programe;
– nakup raziskovalne opreme;
– znanstvene sestanke;
– nakup mednarodne znanstvene literature in baz podatkov;
– osrednje specializirane informacijske centre.
(3) S pravilnikom so urejene tudi obveznosti poročanja prejemnikov sredstev iz prejšnjega odstavka.
2. člen
Vsak drug javni razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki ga ne opredeljuje ta pravilnik, se mora izvesti tako, da se upošteva postopek, določen v tem pravilniku (Poglavja A–F), kazalce in merila pa se opredeli v razpisni dokumentaciji. Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo glede tistih vprašanj, ki so v drugih predpisih agencije urejena drugače.
3. člen
(namen pravilnika)
Namen tega pravilnika je zagotoviti transparentnost postopkov izbora in (so)financiranja aktivnosti iz drugega odstavka 1. člena po mednarodno uveljavljenih načelih za izvajanje teh postopkov.
4. člen
(definicije)
(1) Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Slovenijo, da obstaja državni interes, opredeljen v nacionalnem programu za področje raziskovalne dejavnosti.
(2) Temeljni projekt je izvirno eksperimentalno oziroma teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstvih.
(3) Aplikativni projekt je izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali namenu.
(4) Podoktorski projekt je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec – podoktorand. Podoktorand je raziskovalec, pri katerem še ni preteklo več kot 3 leta od pridobitve doktorata znanosti.
(5) Mobilnostni projekt je izvirno raziskovalno delo, katerega del se opravi med eno do dvoletnim gostovanjem na eni od raziskovalnih organizacij v tujini, gostovanje pa traja več kot polovico trajanja projekta.
(6) Temeljni, aplikativni in podoktorski projekti so lahko tematsko usmerjeni z raziskovalnimi temami, ki jih določi javni razpis.
(7) Infrastrukturni program predstavlja vzdrževanje infrastrukture kot podpore raziskovalni dejavnosti v javni raziskovalni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: JRO) oziroma raziskovalni organizaciji s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: RO s koncesijo) in sicer v obliki instrumentalne podpore, podpore znanstvenim zbirkam, popularizacije znanosti in podpori raziskovalnim programom, ki vsebujejo elemente instrumentalnega centra ali znanstvene zbirke.
(8) Znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki je namenjen izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so plod lastnega raziskovalnega dela znanstvenikov. Znanstveni sestanek po tem pravilniku je tudi sestanek, ki je namenjen prenosu temeljnih znanstvenih spoznanj v aplikacijo in tehnološki razvoj.
(9) Mednarodni znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki poteka v enem izmed svetovnih jezikov, ima mednarodni programski odbor in na katerem je od aktivnih udeležencev z referati in vabljenimi predavanji vsaj polovica udeležencev iz tujine.
(10) Matična raziskovalna organizacija je tista, ki vloži prijavo raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta. Matična raziskovalna organizacija ima status prijavitelja.
(11) Skupina raziskovalcev v tem pravilniku je programska skupina, projektna skupina ali katera druga skupina raziskovalcev, ki se prijavi na javni razpis ali javni poziv.
(12) Kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Kriteriji, ki se pri posameznem razpisu uporabljajo, so določeni s tem pravilnikom. Za vsak kriterij je določen nabor kazalcev.
(13) Kazalec je element ocenjevanja znotraj posameznega kriterija, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsak kazalec je določen nabor meril.
(14) Merilo je element ocenjevanja znotraj posameznega kazalca, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsako merilo je določen razpon točk.
(15) Raziskovalna infrastruktura je oznaka za vsebine, ki jih financira agencija in so pomembne kot podporna dejavnost raziskovalne dejavnosti.
(16) Mejna vrednost se uporablja pri nekaterih kvantitativnih ocenah za pretvorbo vrednosti kvantitativnih ocen (na primer: števila točk v bazi Sicris, število citatov) v točke, ki se uporabljajo pri točkovanjih.
(17) Minimalna ocena je najmanjše število točk, ki mora biti dosežena, da se lahko uvrsti v financiranje. Minimalna ocena se lahko določi kot vstopni pogoj, za posamezni kriterij ali skupno oceno.
(18) Metodologija določa mejno vrednost, minimalne ocene, merila s pripadajočim številom točk ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja. Metodologijo sprejme Znanstveni svet agencije (v nadaljnjem besedilu: ZSA).
5. člen
(pogoji za začetek postopka (so)financiranja)
S postopkom za dodelitev sredstev lahko agencija prične, če:
– ima za dodelitev sredstev zagotovljena proračunska sredstva v sprejetem programu dela in finančnem načrtu agencije v potrebni višini in
– so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo zakoni in podzakonski predpisi.
6. člen
(uradna oseba)
Direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) pooblasti javnega uslužbenca, ki je na agenciji pristojen za posamezne vsebine (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba), za koordiniranje in organizacijo evalvacijskega postopka in postopka izbora prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti oziroma postopka izbora kandidata, ki je prejemnik proračunskih sredstev.
7. člen
(pogoji)
(1) Pogoji za dodelitev sredstev so določeni v tem pravilniku oziroma v javnem razpisu ali javnem pozivu.
(2) Raziskovalec, ki se na javni razpis ali javni poziv v okviru prijavitelja prijavi kot vodja programa, projekta, mentor, vodja znanstvenega sestanka ali kot vodja skupine raziskovalcev prijavitelja in sicer kot gostitelj uveljavljenega raziskovalca iz tujine (v nadaljnjem besedilu: vodja raziskovalne dejavnosti), na posameznem javnem razpisu ali javnem pozivu lahko kandidira samo z enim predlogom za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: raziskovalni predlog).
B. POSTOPEK ZA (SO)FINANCIRANJE
I. Javni razpis
8. člen
(javni razpis)
(1) Agencija zbira prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti, elektronske oziroma tiskane, na podlagi javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: razpis).
(2) Razpise delimo v dve osnovni skupini. V prvo skupino sodijo razpisi za (so)financiranje raziskovalnega dela, v okviru katerih se med drugim ocenjuje raziskovalce (programi, projekti, mentorji, mednarodno sodelovanje in uveljavljeni tuji raziskovalci, znanstveni sestanki). V drugo skupino sodijo dejavnosti, ki predstavljajo podporne dejavnosti za raziskovalno delo (infrastrukturni programi, nabava opreme, nabava mednarodne znanstvene literature in osrednji informacijski centri).
(3) Javni poziv se izvede v primeru sofinanciranja raziskovalnih in infrastrukturnih programov.
9. člen
(izdelava predloga razpisa)
(1) Pri izdelavi predloga razpisa je treba upoštevati Raziskovalno in inovacijsko strategijo na področju raziskovanja in razvoja in razpoložljiva proračunska sredstva. Direktor lahko ustanovi komisijo za izdelavo predloga razpisa.
(2) Predlog javnega razpisa obravnava ZSA ter predlaga njegove dopolnitve in spremembe.
10. člen
(najava razpisa)
Agencija najavi plan vseh razpisov za tekoče leto na svoji spletni strani. Najava vsebuje: predvideni datum objave (mesec in leto), naziv razpisa, pravne podlage za objavo razpisa, rok za oddajo prijav, rok za seznanitev z rezultati in kontaktne osebe.
11. člen
(objava razpisa)
(1) Sklep za objavo razpisa sprejme direktor. Razpis mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh agencije. Javni poziv prijaviteljem mora biti objavljen na spletnih straneh agencije.
(2) Ob objavi razpisa objavi agencija na svoji spletni strani tudi rokovnik poteka izvajanja razpisa, ki sproti kaže faze izvajanja razpisa.
12. člen
(vsebina objave razpisa)
(1) Objava razpisa mora vsebovati zlasti:
1. naziv in sedež agencije;
2. pravno podlago za izvedbo razpisa, v kateri se navede metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti;
3. predmet razpisa;
4. navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na razpisu ter kriterijev za ocenjevanje;
5. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet razpisa;
6. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;
7. razpisno dokumentacijo z navedbo vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev;
8. način, obliko in rok za predložitev prijav;
9. kraj, datum in čas odpiranja prijav;
10. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa;
11. kraj in čas, kjer zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo ter spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna dokumentacija.
(2) Agencija lahko v razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa.
13. člen
(razpisna dokumentacija)
(1) Razpisna dokumentacija vsebuje metodologijo ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti, podzakonske predpise agencije, predpisan obrazec prijave, vzorec pogodbe in po potrebi druge obrazce ter različna navodila.
(2) Agencija mora na svoji spletni strani ponuditi prijavitelju dostop do razpisne dokumentacije.
(3) Agencija mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma za izbor kandidata in vse potrebne podatke, ki jih mora izpolnjevati prijava, da se šteje kot formalno popolna.
(4) Prijavitelj se prijavi na razpis z oddajo prijave in zahtevanih dokazil. Dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva.
14. člen
(prijava)
Podatke o predmetu razpisa, ki jih mora vsebovati prijava, določa ta pravilnik v poglavju o posebnostih posameznih razpisov in pozivov.
15. člen
(oblika prijave)
(1) Prijava na razpis mora biti v elektronski oziroma papirnati obliki. Če je prijava v elektronski obliki podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, prijavitelj ni dolžan poslati prijave tudi v papirnati obliki. Obrazec prijave prijavitelj izpolni v slovenskem in v angleškem jeziku oziroma samo v slovenskem jeziku, glede na določbe razpisa.
(2) Prijavo morajo podpisati osebe, ki jih določa razpis.
(3) Če se prijavo na razpis neposredno odda v glavni pisarni, se sprejem prijave v papirnati obliki potrdi na posebnem obrazcu o prejemu prijave, ki ga glavna pisarna izroči prijavitelju.
16. člen
(rok za oddajo prijave)
(1) Prijava mora biti oddana do roka, ki je določen v objavi razpisa.
(2) Predložena pisna prijava mora biti v zaprti ovojnici. Na ovojnici mora biti oznaka »ne odpiraj –prijava«, navedba razpisa, na katerega se nanaša ter naziv in naslov prijavitelja.
II. Vodenje postopka odpiranja prijav
17. člen
(komisija za odpiranje prijav)
(1) Postopek odpiranja prijav razpisa vodi komisija za odpiranje prijav (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor.
(2) Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov komisije morajo biti zaposleni v agenciji.
18. člen
(odpiranje prijav)
(1) Odpiranje prejetih prijav se izvede v roku, ki je predviden v razpisu, pri čemer rok ne sme biti daljši od 8 dni od izteka roka za oddajo prijav.
(2) Odpiranje prejetih prijav je praviloma javno. Kadar je predvideno javno odpiranje prijav, se postopek odpiranja izvede najkasneje v 3 delovnih dneh od dneva, ki je predviden kot zadnji rok za oddajo prijav. Komisija lahko odloči, da odpiranje ni javno, kadar je število prejetih prijav veliko.
(3) Komisija na seji, ki jo skliče predsednik komisije, odpira samo v roku oddane in pravilno označene ovojnice ter pri tem evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene. Nepravočasne in nepravilno označene prijave se s spremnim dopisom neodprte vrnejo prijavitelju. Dokazila, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del razpisne dokumentacije. Pri elektronsko prispelih prijavah komisija evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene.
19. člen
(zapisnik komisije)
(1) O odpiranju prijav komisija vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
1. naslov, prostor in čas odpiranja in formalnega pregleda prijav;
2. predmet razpisa;
3. imena navzočih članov komisije;
4. imena oziroma nazive prijaviteljev, ki so vložili prijave;
5. ugotovitve o pravočasnih oziroma prepoznih prijavah ter o pravilno oziroma nepravilno označenih ovojnicah in
6. ugotovitve o formalni popolnosti prijav.
(2) Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. Če je odpiranje prijav javno, je priloga k zapisniku seznam predstavnikov prijaviteljev, ki so bili navzoči pri odpiranju.
20. člen
(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)
(1) Komisija v roku 8 dni od odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 8 dni od prejema poziva komisije. Prijave so formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije, ki ne vplivajo na vsebino prijave in ocenjevanja ter razvrščanja posamezne prijave skladno s postavljenimi merili za izbor prijave.
(2) Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je v roku 8 dni od vročitve dovoljena pritožba, o kateri odloči tri članska komisija za pritožbe, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.
21. člen
(administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Agencija pri vsaki formalno popolni prijavi preveri, ali izpolnjuje vse razpisne pogoje.
(2) Prijavo, pri kateri niso izpolnjeni vsi razpisni pogoji, se zavrne s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je v roku 8 dni od vročitve dovoljena pritožba, o kateri odloči tri članska komisija za pritožbe, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.
22. člen
(obravnava prijav)
V postopku za izbor prijav se obravnavajo tiste prijave, ki vsebujejo zahteve, določene z razpisom in razpisno dokumentacijo.
23. člen
(interno gradivo)
Dokumentacija in podatki, ki jih vsebujejo prijave, se v času trajanja izbora za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti uporabljajo kot interno gradivo.
III. Evalvacijski postopek
24. člen
(ocenjevanje prijav in predlog prednostnega seznama)
(1) Prijave ocenjujejo domači recenzenti, tuji recenzenti, občasna strokovna telesa, določena v predpisu agencije, ki ureja delovanje stalnih in občasnih strokovnih teles na področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: strokovna telesa), ali pa strokovne komisije. V primerih, določenih s tem pravilnikom, prijave ocenjuje panel.
(2) V primeru, da prijave ocenjuje strokovna komisija, predsednika in njene člane imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov komisije morajo biti zaposleni v agenciji. Strokovna komisija ocenjuje prijave v primerih, ko je to določeno s tem pravilnikom.
(3) Recenzente imenuje strokovno telo. V posebnih primerih, ko pride v fazi ocenjevalnega postopka do odklonitve sodelovanja s strani posameznih recenzentov oziroma ugotovitve o nezadostnem številu ustreznih recenzentov na posameznem raziskovalnem področju glede na vsebino prijav in v okviru seznama recenzentov, potrjenega s strani ZSA, ni mogoče imenovati novih recenzentov, lahko strokovno telo imenuje dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka. Prijavitelj lahko v prijavi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo.
(4) Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamično prijavo, prispelo na razpis, skladno s tem pravilnikom, metodologijo in razpisom. Pri izdelavi ocene recenzenti upoštevajo tudi navodila za recenzente, ki jih sprejme direktor.
(5) Rezultat dela strokovnega telesa, strokovne komisije ali panela v okviru ocenjevalnega postopka je predlog prednostnega seznama prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), če v tem pravilniku ni določeno drugače.
25. člen
(sklep o izboru)
(1) Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama prijav (v nadaljnjem besedilu: predlog sklepa), če ni s tem pravilnikom določeno drugače.
(2) ZSA lahko na predlog prednostnega seznama prijav dodatno uvrsti do največ 5% prijav, ki si na prednostnem seznamu sledijo po vrsti, v primeru, če pri obravnavi prednostnega seznama prijav oceni, da so bili pri nekaterih prijavah posamezni elementi ocen premalo upoštevani. To svojo odločitev mora ZSA pisno utemeljiti.
(3) Na podlagi predloga sklepa ZSA direktor sprejme obrazložen sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: sklep).
26. člen
(obvestilo o rezultatih izbora)
(1) Agencija izda na podlagi sklepa iz tretjega odstavka prejšnjega člena prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: obvestilo).
(2) Obvestilo vsebuje podatke o prijavi ter o obsegu sofinanciranja v primeru, da je bila prijava izbrana za sofinanciranje, če ni s tem pravilnikom določeno drugače.
(3) V obvestilu se posebej navede podatke o skupnem številu točk in posebej število točk, dobljeno po posameznih elementih ocenjevanja ter pouk o pravnem sredstvu. V obrazložitvi obvestila se utemelji odločitev.
27. člen
(objava rezultatov izbora prijav)
(1) Agencija objavi na spletni strani sprejeti seznam izbranih in neizbranih prijav in sicer najkasneje v 5 dneh od dneva odposlanih obvestil.
(2) V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali po področjih, po tipu projekta ipd.) in po skupnem številu točk, če ni v tem pravilniku določeno drugače.
(3) Izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo z izvajalci raziskovalne dejavnosti in vodji raziskovalne dejavnosti.
(4) Neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave.
(5) Če je postopek izbora prijav večfazni, se v prvi fazi navede rezultate samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave. Ko je končana zadnja faza izbora prijav, se v seznamu poleg predpisanih podatkov po drugem, tretjem in četrtem odstavku navede tudi podatke glede prejetih sredstev.
IV. Ugovor
28. člen
(ugovor)
(1) Prijavitelj ima v 15 dneh od prejema obvestila pravico vložiti ugovor. V ugovoru mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih ga vlaga. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav, niti ocena prijave, dana v postopku ocenjevanja s strani recenzentov. Predmet ugovora je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna napaka. Ocena je lahko posredno predmet ugovora samo v primeru, ko se prijavitelj v ugovoru sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora.
(2) Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
(3) Prijavitelj se ima pravico seznaniti s pisnimi ocenami svojega predloga. V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko prijavitelj pridobi vse podatke iz ocenjevalnega postopka, razen tistih, ki predstavljajo izjeme v skladu s prvim odstavkom 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2). Podatki o recenzentih in podatki o drugih prijaviteljih, ki v skladu s 27. in 30. členom tega pravilnika niso objavljeni na spletni strani agencije, so osebni podatki, ki se obravnavajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
29. člen
(odločitev o ugovoru)
(1) Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov morajo biti zaposleni v agenciji.
(2) Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje Upravnemu odboru v sprejem.
(3) Upravni odbor o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.
(4) Zoper odločitev upravnega odbora ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
30. člen
(objava dokončnih rezultatov izbora)
(1) Agencija objavi na spletni strani seznam dokončno izbranih in neizbranih prijav, in sicer najkasneje v 5 dneh po odločitvi Upravnega odbora o ugovorih.
(2) V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali po področjih, po tipu projekta ipd.) in po skupnem številu točk ter prejeta sredstva.
(3) Dokončno izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu predstavi s prijavitelji in vodji raziskovalne dejavnosti.
(4) Dokončno neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu predstavi samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave.
31. člen
(dokumentiranje)
Agencija hrani dokumentacijo o postopku dodelitve sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo področje dokumentiranja in arhiviranja gradiva.
C. OCENJEVANJE PRIJAV
32. člen
(elementi ocenjevanja)
(1) Za ocenjevanje prijav na razpise se uporabljajo naslednji elementi: kriteriji, kazalci in merila.
(2) Za vsak kriterij se lahko uporablja večje število kazalcev. Vrednotenje kazalcev se opravi z enim ali več merili. Posamezni kazalec ali merilo lahko predstavlja kvantitativna ocena ali pa ocena recenzentov. Recenzenti ob oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih elementih ocenjevanja.
(3) Največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezen kriterij in nabor kazalcev, je določeno s tem pravilnikom. Največje število točk, ki jih prijava dobi za posamezno merilo, je določeno v metodologiji.
33. člen
(kriteriji)
(1) Za ocenjevanje raziskovalcev se uporabljata naslednja kriterija:
– raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev in
– družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev.
(2) Za ocenjevanje vsebine prijav se uporabljajo naslednji kriteriji:
– raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave,
– relevantnost in potencialni vpliv prijave in
– izvedljivost predloga.
(3) Za ocenjevanje učinkov podporne dejavnosti se uporabljata naslednja kriterija:
– kakovost opravljene podporne dejavnosti in
– relevantnost podporne dejavnosti.
(4) Za ocenjevanje vsebine prijav za (so)financiranje podporne dejavnosti se uporablja naslednje kriterije:
– kakovost prijave podporne dejavnosti,
– relevantnost in potencialni vpliv prijave in
– izvedljivost predloga.
34. člen
(nabor vseh kazalcev)
(1) 1. Raziskovalno uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
1.1. Sicris (COBISS) točke (ocena A(1));
1.2. Normirano število čistih citatov iz sistema Sicris (Web of Science – Wos) (ocena A(2));
1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A(4));
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6. Statusna odličnost;
1.7. Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini;
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija).
2. Družbeno-ekonomsko oziroma kulturno relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
2.1. Sredstva drugih uporabnikov (ocena A(3));
2.2. Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj;
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti;
2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov tudi na področju kulture (kazalec se uporablja za humanistiko);
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko;
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi;
2.8. Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;
2.9. Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin-off podjetja;
2.10. Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov ...);
2.11. Realizacija ciljev raziskovalnega programa;
2.12. Pretok mladih raziskovalcev;
2.13. Gostovanje raziskovalcev;
2.14. Vključenost raziskovalcev/strokovnjakov iz podjetij.
3. Raziskovalno oziroma razvojno kakovost prijave se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
3.1. Znanstvena pomembnost teme;
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave;
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov;
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije.
4. Relevantnost in potencialni vpliv prijave se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine …);
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami;
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov;
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami;
4.7. Delež sredstev iz drugih virov;
4.8. Pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;
4.9. Delež tujih udeležencev znanstvenega sestanka;
4.10. Periodičnost znanstvenega sestanka;
4.11. Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti;
4.12. Združevanje več znanstvenih disciplin;
4.13. Pomen za raziskovalno organizacijo (v nadaljnjem besedilu: RO);
4.14. Pomen za raziskovalno skupino;
4.15. Pomen za Slovenijo;
4.16. Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov.
5. Izvedljivost predloga se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
5.1. Usposobljenost vodje (dokazuje se z zaključenimi projekti in mentorstvi);
5.2. Primernost načrta dela;
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;
5.4. Primernost sestave skupine raziskovalcev (inter-disciplinarnost, interinstitucionalnost);
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.6. Vpetost v programe in projekte;
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev;
5.8. Strokovna usposobljenost osebja;
5.9. Organizacijske reference vodje sestanka;
5.10. Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in storitev ter amortizacije.
6. Kakovost opravljene podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
6.1. Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa;
6.2. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;
6.3. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;
6.4. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;
6.5. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih.
7. Relevantnost podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
7.1. Dostopnost;
7.2. Pogostnost uporabe;
7.3. Kontinuiteta naročil.
8. Kakovost prijave podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
8.1. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;
8.2. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;
8.3. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;
8.4. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih;
8.5. Kakovost programa dela in razvoja centra;
8.6. Kvaliteta in pomen naročene mednarodne znanstvene literature in baz podatkov;
8.7. Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa;
8.8. Višina nabavne vrednosti opreme.
(2) Posamezni navedeni kriteriji lahko pomenijo izločitvene kriterije, če je tako določeno z metodologijo ali v razpisu.
35. člen
(kvantitativne ocene)
(1) Kvantitativne ocene merijo naslednje kazalce iz prejšnjega člena:
1.1. Sicris (COBISS) točke (ocena A(1)),
1.2. Normirano število čistih citatov iz sistema Sicris (Web of Science – Wos) (ocena A(2)),
1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A(4)),
1.3.1. Zelo kvalitetni dosežki (A'),
1.3.2. Izjemni dosežki (A"),
1.3.3. Izjemni dosežki pri znanstveni odličnosti (ocena A(4)) in
2.1. Sredstva drugih uporabnikov (ocena A(3)).
(2) Kvantitativna ocena A(1) se določi na podlagi števila točk v bazi Sicris (COBISS) za objavljena raziskovalna dela za 5 letno obdobje in obdobje do datuma zaključka javnega razpisa v tekočem letu po formuli A(1) = Z1 + del (Z2 + S); pri tem se število točk del (Z2 + S) upošteva v takem obsegu, da je A(1 )največ enako A(1) = Z1 / 0,85. Elementi enačbe Z1, Z2 in S so definirani v Prilogi 1 k temu pravilniku.
(3) Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanje) je naveden v Prilogi 2 k temu pravilniku. V primeru odsotnosti raziskovalca zaradi izrabe starševskega dopusta, dokumentirane bolniške odsotnosti in zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, najmanj v trajanju 6 mesecev, se za izračun A(1) upošteva ustrezno daljše časovno obdobje.
(4) Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote), ki se jih ocenjuje, morajo biti katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot, ki so predmet ocenjevanja znanstvene uspešnosti po veljavni tipologiji dokumentov ali del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, izvajajo osrednji specializirani informacijski centri po vedah (v nadaljnjem besedilu: OSIC).
(5) Znanstvena in strokovna dela se točkuje. Točkujeta se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (v nadaljnjem besedilu: strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka, če je avtorjev 10 ali manj. Če je avtorjev več kot 10, se število točk deli z izrazom 10*log(10)N, pri čemer je N število avtorjev (na primer 10*log(10)N ima vrednost 10 pri 10 avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč avtorjih). Točk strokovne uspešnosti se ne uporablja samostojno, ampak se jih uporabi samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti.
(6) Kvantitativna ocena A(2) je določena na podlagi normiranega števila čistih citatov v obdobju zadnjih 10 let (do datuma zaključka javnega razpisa iz sistema Sicris (Web of Science, v nadaljevanju WoS), kjer se upoštevajo citati člankov, za katere ima WoS poln bibliografski zapis). Dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej.
(7) Citati so normirani tako, da je število citatov objavljenega dela deljeno s srednjim faktorjem vpliva (IF) ISI področja, v katerem je bilo objavljeno znanstveno delo.
(8) Za članke, objavljene v revijah, ki jih indeksirata SSCI in A&HCI, zaradi manjšega števila soavtorjev dodatno normiramo število citatov tako, da jih pomnožimo s faktorjem 4 (srednje število slovenskih avtorjev v SCI je 4, srednje število slovenskih avtorjev v SSCI in A&HCI pa 2).
(9) Kvantitativna ocena A(3) se določi glede na sredstva drugih uporabnikov za 5 letno obdobje. Zadnje upoštevano leto je leto pred objavo razpisa.
(10) Kvantitativna ocena A(4) je določena na podlagi normiranih čistih citatov in znanstvenih objav v obdobju zadnjih 10 let (do datuma zaključka javnega razpisa iz sistema Sicris (WoS in COBISS), kjer se upoštevajo citati člankov, za katere ima WoS poln bibliografski zapis) ter ocen A' in A". Dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej. Formula za izračun je določena v metodologiji.
(11) Sredstva se normirajo glede na izvor:
– Faktor 1,5: projekti za gospodarstvo – GOSP;
– Faktor 1: evropski projekti – EU, drugi mednarodni projekti – MED;
– Faktor 0,5: projekti za ministrstva oziroma druge organe v sestavi Vlade RS – MIN in drugo – DRUGO).
Sredstva za centre odličnosti in kompetenčne centre se ne štejejo.
(12) Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80% polno zaposleni za raziskovalno delo, se pri oceni A(3) upošteva dodaten normalizacijski faktor: skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško delo.
(13) Vodje projektov za sredstva, ki se upoštevajo pri oceni A(3), opredelijo delež (%) sodelujočih članov projektne skupine za posamezen projekt. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi samo enkrat za ves čas trajanja projekta.
(14) Maksimalno število točk za posamezno kvantitativno oceno je razvidno iz Tabele C.
Tabela C: Število točk za posamezno kvantitativno oceno.
+----------------------------+-------------------+-------------+
|Vrsta kvantitativne ocene |Vir | Maksimalno |
| | | število točk|
+----------------------------+-------------------+-------------+
|A(1) – Sicris točke |Sicris (COBISS) | 5|
+----------------------------+-------------------+-------------+
|A(2) – Normirano število |Sicris (Web of | 10|
|čistih citatov |Science) | |
+----------------------------+-------------------+-------------+
|A(3) – Sredstva drugih |agencija | 10|
|uporabnikov | | |
+----------------------------+-------------------+-------------+
|A(4) – Izjemni dosežki pri |Sicris (COBISS, | 2|
|znanstveni odličnosti |WoS) | |
+----------------------------+-------------------+-------------+
(15) Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in za posamezno znanstveno vedo pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativnih ocen uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazi Sicris (COBISS) in zadnje javno dostopne verzije baze ERIH na dan zaključka javnega razpisa.
(16) Podatke za izračun ocene A(3) bo agencija pridobila neposredno od RO za vse tiste raziskovalce, ki so bili člani programskih skupin. RO podatke vpišejo v obrazec in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov. Za tiste raziskovalce, ki niso člani nobene programske skupine, pridobi agencija podatke ob razpisu.
(17) Če v razpisu ni drugače določeno, bo agencija raziskovalce ocenjevala v znanstveni vedi in na področju, ki ju prijavitelj navede v prijavi.
36. člen
(mejna vrednost A(1, )A(2), A(3), A(4))
(1) Oceno za vse štiri kazalce A(1), A(2), A(3) in A(4) se pod mejno vrednostjo določi linearno med 0 in 2 oziroma 5 oziroma 10. Mejne vrednosti so določene v metodologiji.
(2) Raziskovalci, ki imajo vrednost A(1) večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5, raziskovalci, ki imajo vrednost A(2, )A(3) večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 10, raziskovalci, ki imajo vrednost A(4) večjo od mejne vrednosti pa dobijo oceno 2.
(3) Mejne vrednosti A(1)(na mejna), A(2)(na mejna), A(3)(na mejna) in A(4)(na mejna) so določene tako, da so blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.
37. člen
(nadpovprečna znanstvena uspešnost)
(1) Kvantitativna ocena A" (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju 5 let) pomeni Sicris točke, ki slede iz naslednjih elementov ocenjevanja:
– objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija izdana pri tuji založbi, ali pri domači založbi, če je monografija s področij humanistike (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja za humanistiko;
– članek v prvi ali drugi reviji SCI področja;
– članek v reviji, ki ima IF 3 krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SCI področja (cc. zgornjih 5%);
– patent, sorta, pasma;
– članek v zgornji četrtini revij SSCI in A kategoriji ERIH oziroma A&HCI.
(2) Kvantitativna ocena A' (zelo kvalitetni dosežki v ocenjevalnem obdobju 5 let) pomeni Sicris točke, ki slede iz naslednjih elementov ocenjevanja:
– članek v zgornji četrtini reviji SCI področja;
– članek v prvi, drugi ali tretji četrtini revij SSCI in A in B kategoriji ERIH oziroma A&HCI;
– patent, sorta, pasma;
– objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija izdana pri tuji založbi, ali pri domači založbi, če je monografija s področij humanistike (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja za humanistiko.
(3) Agencija za vsak razpis v okviru metodologije določi način upoštevanja nadpovprečne znanstvene uspešnosti (A', A").
38. člen
(pet najpomembnejših dosežkov)
(1) Prijavitelj v prijavi navede do pet izjemnih dosežkov na znanstvenem in do pet izjemnih dosežkov na strokovnem področju.
(2) Izjemni dosežki so na primer: nadpovprečna citiranost v znanstveni disciplini po metodologiji ISI, citati izven ISI, objave, ki jih točkovanje po mnenju avtorja ne ovrednoti ustrezno (npr. udeležba na izjemno pomembnem kongresu, objava v reviji Science, Nature ipd.), delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki, pomembne objave z večjim številom avtorjev in skupin (delež avtorja), nagrade, medalje, uredništva, uspešni prenosi in uporabe znanje, prodaje patentov ipd. Ocena izjemnih dosežkov mora imeti pri ocenjevanju primerljivo težo s kvantitativnim ocenjevanjem bibliografskih kazalcev znanstvene in strokovne uspešnosti.
(3) Agencija bo v sistemu Sicris objavila podatke raziskovalca, ki jih je prijavitelj navedel v prijavi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene dosežke, družbenoekonomsko in kulturno relevantne rezultate ter pomembne vsebinske elemente.
(4) Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.
39. člen
(uporaba kvantitativnih meril)
(1) Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, v primeru ocenjevanja skupin pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti je potrebno upoštevati razlike v načinu objavljanja med vedami, ki se kažejo v tem, da je objavljanje v naravoslovju, tehniki, biotehniki in medicini najbolj odmevno v čim kvalitetnejših mednarodnih znanstvenih revijah, objavljanje v družboslovju v znanstvenih monografskih publikacijah in znanstvenih revijah, objavljanje v humanistiki pa tudi v drugih vrstah znanstvenih publikacij. Treba je upoštevati tudi naravo znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih tesno povezano s strokovnim delom.
(2) Znanstveno uspešnost se meri z naslednjimi elementi:
– znanstveni članki,
– znanstvene monografske publikacije in drugi dokumentirani dosežki,
– samostojni znanstveni sestavki ali poglavja v monografski publikaciji in
– znanstveni prispevki na konferencah, objavljeni v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov.
(3) Strokovno uspešnost se meri z naslednjimi elementi:
– članki in drugi sestavni deli,
– monografije in druga zaključena dela,
– izvedena dela (dogodki) in
– sekundarno avtorstvo.
(4) Vrednotenje posameznih elementov znanstvene in strokovne uspešnosti je določeno v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5) Zaradi razlogov iz prvega odstavka se skupno število točk raziskovalne uspešnosti (v nadaljnjem besedilu: skupne točke) izračuna tako, da se za vse vede upoštevajo prispevki iz drugega odstavka tega člena, ki so podrobneje določeni v prilogi 1: 1. A (znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI Expanded in SSCI, s faktorjem vpliva), 1. B (znanstveni članek v reviji kategorije A evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija) in v reviji, ki jo indeksira A&HCI, ter znanstveni članek v reviji kategorije B evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija), 2. A (znanstvena monografija s številom strani nad 50), 2. E (patent, sorta, pasma), 2. F (urednik revije iz točk 1. A in 1. B (glavni urednik, odgovorni urednik, glavni in odgovorni urednik, predsednik uredniškega sveta) ali monografije), 3. A (obsežni znanstveni sestavek ali poglavje (nad 50 strani) v znanstveni monografiji) in 3. B (samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v znanstveni monografiji).
(6) Upoštevano število točk se za vede izračuna na naslednji način:
– Za naravoslovje, medicino in biotehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk in preostalih točk znanstvene uspešnosti, vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% upoštevanega števila točk.
– Za tehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk in iz preostalih točk znanstvene uspešnosti, vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% upoštevanega števila točk.
– Za družboslovje: število točk je sestavljeno iz skupnih točk iz kategorije 1. C, če revija izhaja v svetovnem jeziku (angleški, francoski, nemški, ruski, španski), števila točk v kategoriji 2. B, števila točk v kategoriji 3. C, če je monografija izdana pri tuji založbi, in preostalih točk znanstvene uspešnosti, vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% upoštevanega števila točk.
– Za humanistiko: število točk je sestavljeno iz celotnega števila točk znanstvene uspešnosti. K tem točkam se prištejejo točke strokovne uspešnosti, le v tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 15% upoštevanega števila točk.
– Za interdisciplinarne raziskave: število točk je sestavljeno iz celotnega števila točk znanstvene uspešnosti. K tem točkam se prištejejo točke strokovne uspešnosti, vendar le v tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 15% upoštevanega števila točk. Interdisciplinarne raziskave so opredeljene v vsakem razpisu posebej.
40. člen
(ocena recenzentov)
Način ocenjevanja prijav, ki ga opravijo recenzenti, je določen v poglavjih tega pravilnika, v katerih so podrobneje urejene posamezne vrste prijav.
D. POGODBA
41. člen
(sklenitev pogodbe)
Za izvedbo predmeta razpisa, ki je bil sprejet v (so)financiranje, sklene agencija s prijaviteljem pogodbo o izvajanju in (so)financiranju. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa direktorja iz 25. člena, če ni v tem pravilniku določeno drugače.
42. člen
(podpis pogodbe)
(1) Pogodbo o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti pripravi agencija in jo pošlje prijavitelju (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik) v podpis.
(2) Podpisano pogodbo z izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije morajo sopogodbeniki vrniti agenciji v roku, ki ga določi agencija.
43. člen
(pomanjkljivosti pogodbene dokumentacije)
(1) Če uradna oseba ugotovi, da je treba katero od sestavin pogodbene dokumentacije dopolniti, obvesti sopogodbenika o pomanjkljivostih pogodbene dokumentacije in ga pozove, da jih dopolni.
(2) Če se sopogodbenik v roku, določenem za dopolnitev pogodbene dokumentacije, ki ni krajši od 14 dni od prejema poziva, ne odzove, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev.
44. člen
(sestavine pogodbe)
(1) Obvezne sestavine pogodbe so:
1. naziv in naslov, matična in davčna številka, številka transakcijskega računa agencije in sopogodbenika;
2. namen, za katerega so sredstva dodeljena;
3. višina dodeljenih sredstev;
4. dinamika izplačil dodeljenih sredstev;
5. način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:
– možnost, da agencija kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
– poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v skladu z določili tega pravilnika;
– dolžnost agencije, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo sredstev;
– določilo, da mora sopogodbenik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
– določilo, da mora sopogodbenik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideno dinamiko izplačil;
6. določilo glede pravic intelektualne lastnine;
7. drugo, kar sledi iz podzakonskih predpisov agencije glede obvezne vsebine pogodb.
(2) V pogodbi direktor določi osebo, zaposleno na agenciji, za spremljanje izvajanja določil pogodbe.
45. člen
(verodostojnost podatkov)
Sopogodbeniki jamčijo za verodostojnost podatkov v pogodbi in pogodbeni dokumentaciji.
E. SPREMLJANJE IZVAJANJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
46. člen
(spremljanje in nadzor)
(1) Agencija skupaj s strokovnimi telesi spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalne dejavnosti na način in po postopku, določenem s tem pravilnikom in v pogodbi o (so)financiranju.
(2) Spremljanje in nadzor se izvajata pretežno s pomočjo periodičnih in zaključnih poročil ali zaključnih poročil o delu ter poročil o porabljenih sredstvih v skladu s tem pravilnikom. Agencija lahko izvaja tudi nadzor izvajanja raziskovalne dejavnosti z obiski pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti. Za opravljanje nadzora pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti lahko agencija najame pooblaščene revizorje, ki v imenu agencije izvedejo nadzor porabe sredstev.
47. člen
(poročila)
(1) Za redno poročanje o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti v skladu s pogodbo sta odgovorna vodja raziskovalne dejavnosti in odgovorna oseba sopogodbenika. Vodje raziskovalnih projektov in programov, ki niso v predpisanih rokih predložili zahtevanih poročil, na naslednjem razpisu oziroma pozivu ne morejo sodelovati.
(2) Periodična poročila (fazna poročila oziroma letno poročilo) in zaključno poročilo o opravljenem delu glede raziskovalne dejavnosti morajo vsebovati vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih pogodbenih obveznosti.
(3) Vsebina poročil je natančneje določena v naslednjih poglavjih tega pravilnika.
48. člen
(finančno poročilo)
Sopogodbeniki morajo za vsako leto izvajanja raziskovalne dejavnosti posebej posredovati tudi finančno poročilo, ki vsebuje pregled porabe sredstev v skladu s predpisi in stroški raziskovalne dejavnosti.
49. člen
(podpisovanje poročil)
(1) Vsebinsko poročilo morata podpisati odgovorna oseba sopogodbenika in vodja raziskovalne dejavnosti. Finančno poročilo morata podpisati odgovorna oseba sopogodbenika in odgovorni računovodja.
(2) Poročila morajo biti oddana v elektronski obliki. Poročila so lahko oddana samo v elektronski obliki, če so podpisana s kvalificiranim potrdilom vodje raziskovalne dejavnosti in odgovorne osebe sopogodbenika. Poročila, ki niso podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, morajo biti podpisana in oddana tudi v tiskani obliki.
(3) Finančna poročila, ki so v elektronski obliki, morajo biti podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom odgovorne osebe sopogodbenika in odgovornega računovodje.
(4) Finančno poročilo se odda hkrati z oddajo letnega in zaključnega poročila iz 47. člena tega pravilnika, ali pa ločeno, če tako določi agencija.
50. člen
(začasna prekinitev financiranja)
Sopogodbenik je dolžan v roku, določenem v pogodbi, obveščati agencijo o vseh okoliščinah, ki vplivajo na uspešno izvajanje raziskovalne dejavnosti. Če uradna oseba ugotovi, da spremenjene okoliščine onemogočajo nadaljnji nemoten potek izvajanja raziskovalne dejavnosti, predlaga direktorju, da začasno prekine financiranje raziskovalne dejavnosti.
51. člen
(prekinitev izvajanja raziskovalne dejavnosti)
(1) Če se ugotovi, da raziskovalne dejavnosti ne bo mogoče uspešno zaključiti zaradi objektivnih okoliščin, se nadaljnje izvajanje raziskovalne dejavnosti prekine, sopogodbenik pa v tem primeru ni dolžan vrniti že izplačanih sredstev.
(2) Če se ugotovi, da raziskovalna dejavnost ne bo uspešno zaključena zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani sopogodbenika, agencija razdre pogodbo ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, če ni v tem pravilniku določeno drugače.
(3) Če se med izvajanjem raziskovalne dejavnosti ali po njenem zaključku ugotovi, da sredstva niso bila namensko porabljena v skladu s predpisi, agencija odstopi od pogodbe in zahteva vrnitev izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
F. OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN UPORABNIKOV
52. člen
(način obveščanja javnosti)
Agencija obvešča javnost in uporabnike o financirani raziskovalni dejavnosti na svoji spletni strani, v internih glasilih, sredstvih javnega obveščanja ter na javnih panelih in konferencah, ki jih organizira.
53. člen
(spletna objava podatkov agencije o financiranju)
Agencija na svoji spletni strani objavlja vse podatke o financiranju znanstveno raziskovalne dejavnosti (“on-line” bela knjiga). Podatki so razvrščeni po programskih vsebinah, znanstvenih vedah, izvajalcih raziskovalne dejavnosti (RO, zasebni raziskovalci), tipih izvajalcev raziskovalne dejavnosti (javni, visokošolski, poslovni, zasebni-nepridobitni sektor, tujina, drugo) in vodjih raziskovalne dejavnosti, ki so na podlagi razpisov prejemniki javnih sredstev. Podatki o financiranju raziskovalne dejavnosti se na spletni strani posodobijo najmanj enkrat mesečno.
54. člen
(spletne objave raziskovalnih rezultatov in dodeljenih sredstev)
(1) Raziskovalci so dolžni poskrbeti za sprotni vnos podatkov o bibliografskih rezultatih v javno dostopen bibliografski sistem COBISS. Agencija je skupaj z raziskovalci dolžna poskrbeti za sprotni vnos podatkov v javno dostopni znanstveno predstavitveni sistem Sicris, ki med drugim vsebuje znanstveno relevantne dosežke, družbeno-ekonomsko relevantne dosežke izvajalcev raziskovalne dejavnosti, raziskovalnih skupin, raziskovalnih projektov in raziskovalcev in povezave z mednarodnimi indeksi (ISI, CSA…) in bazami podatkov, tudi takimi, ki omogočajo dostopnost celotnih besedil raziskovalnih rezultatov.
(2) COBISS.SI (Kooperativni on-line bibliografski sistem in servisi) predstavlja organizacijski model povezovanja knjižnic v knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi funkcijami. Ena od aplikacij COBISS-a je spletna aplikacija Bibliografije raziskovalcev, ki omogoča izdelavo osebnih bibliografij raziskovalcev, če bibliografski zapisi v bazi podatkov COBIB vsebujejo poleg običajnih bibliografskih podatkov še enolično identifikacijo avtorja (šifro raziskovalca) in oznako za tip bibliografske enote po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. Gre za centraliziran sistem bibliografij slovenskih raziskovalcev. V COBISS-u so vse bibliografske enote vseh slovenskih raziskovalcev prikazane na standardiziran način.
(3) Sicris je informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, ki vključuje podatkovne baze o RO, raziskovalnih skupinah, raziskovalcih in raziskovalnih programih ter raziskovalnih projektih. Sistem Sicris je integriran v evropski informacijski sistem za raziskovalno dejavnost z imenom euroCRIS.
(4) Digitalna knjižnica je vstopna točka za dostop do elektronskih informacijskih virov. Je zbirka različnih sistemov in virov, ki so povezani preko mreže in integrirani med seboj ter namenjeni specifičnim namenom in uporabnikom. Omogoča uporabo decentraliziranih elektronskih informacijskih virov s strojno, komunikacijsko in programsko opremo brez časovnih in prostorskih omejitev.
(5) Vpogled v dodeljena sredstva omogoča On-line poročilo o financiranju. To je informacijsko orodje, ki omogoča vpogled v tekoče financiranje raziskovalnega dela, ki ga financira agencija. On-line dostop do podatkov o finančnih transakcijah omogoča raziskovalcem in drugim zainteresiranim vpogled v finančne transakcije agencije z RO in raziskovalci. Ta sistem oziroma orodje omogoča iskanje po različnih parametrih (RO, projekt, raziskovalec).
55. člen
(objava raziskovalnih rezultatov s strani izvajalca)
Izvajalec (RO) je dolžan pri objavi rezultatov svojega dela in pri vseh drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi raziskovalni rezultati nastali v okviru nalog, ki so bile (so)financirane iz sredstev državnega proračuna po pogodbah, ki so bile sklenjene s strani agencije ter na zahtevo agencije sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga organizira agencija.
G. POSEBNOSTI POSAMEZNIH RAZPISOV IN POZIVOV
I. Raziskovalni in infrastrukturni programi
56. člen
(javna služba)
Javno službo na področju raziskovalne dejavnosti agencija financira iz sredstev državnega proračuna po pogodbah, ki jih sklepa z JRO oziroma RO s koncesijo. V JRO oziroma RO s koncesijo opravljajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov programske skupine, v obliki infrastrukturnih programov pa infrastrukturne skupine.
57. člen
(sestava programske skupine)
(1) Raziskovalni program izvajajo programske skupine v javnih raziskovalnih organizacijah, to je v JRZ, na univerzah, ki jih je ustanovila Republika Slovenija in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: JRO) ter v RO s koncesijo.
(2) Programsko skupino sestavljajo raziskovalci in tehnični sodelavci. Raziskovalci in tehnični sodelavci morajo biti zaposleni v JRO oziroma RO s koncesijo, ki izvaja raziskovalni program. Število oziroma delež tehničnih sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju raziskovalnega programa, mora biti v skladu s predpisom, ki določa normative in standarde za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti. V programski skupini sodelujejo tudi mladi raziskovalci in vodje podoktorskih projektov, ki so financirani iz drugih virov. Programsko skupino vodi vodja, ki je lahko vodja le ene skupine.
(3) Programsko skupino sestavljajo vodja programske skupine, najmanj trije raziskovalci z doktoratom znanosti ter strokovni in tehnični sodelavci iz ene ali več JRO oziroma RO s koncesijo. Če se program izvaja na več JRO oziroma RO s koncesijo, mora biti v vsaki JRO oziroma RO s koncesijo v programski skupini vsaj en raziskovalec z doktoratom.
(4) Raziskovalci morajo imeti doktorat znanosti, izkazane raziskovalne ali razvojne rezultate v zadnjih petih letih in nazive v skladu z obstoječimi predpisi. Člani programske skupine so lahko vključeni v en sam raziskovalni program.
(5) Minimalna ocena, ki jo morajo na osnovi kvantitativnih ocen iz 35. člena dosegati vodje programskih skupin, je določena v metodologiji.
58. člen
(sestava infrastrukturne skupine)
(1) Vsaka JRO oziroma RO s koncesijo ima lahko samo en infrastrukturni program, ki mora biti strukturno (glede organizacije, dejavnosti, kadrov) in finančno razdeljen, če se izvaja v več organizacijskih enotah JRO oziroma RO s koncesijo. V tem primeru mora biti struktura opredeljena s pogodbo o sofinanciranju in se lahko letno, na temelju predloga JRO oziroma RO s koncesijo, spremeni.
(2) Infrastrukturni program izvaja infrastrukturna skupina, ki jo sestavljajo strokovni in tehnični sodelavci ter raziskovalci iz JRO oziroma iz RO s koncesijo.
(3) Člani infrastrukturne skupine so lahko obremenjeni v obsegu 0,5 ali 1 ekvivalenta polne zaposlenosti (v nadaljnjem besedilu: FTE) na letnem nivoju.
59. člen
(spremembe sestave skupine, ki izvaja raziskovalni ali infrastrukturni program)
(1) Med izvajanjem raziskovalnega ali infrastrukturnega programa lahko prijavitelj spremeni, poveča ali zmanjša sestavo skupine, pri čemer sofinanciranje ostane enako. Obrazložitev za spremembo mora biti podana v letnem poročilu.
(2) Prijavitelj lahko predlaga zamenjavo vodje raziskovalnega programa v primeru prenehanja delovnega razmerja, upokojitve oziroma smrti. O zamenjavi odloča ZSA.
(3) Zamenjavo vodje infrastrukturnega programa izvede agencija na osnovi predloga prijavitelja.
(4) O zamenjavi vodje raziskovalnega programa iz drugih pisno utemeljenih razlogov odloča direktor na predlog ZSA.
60. člen
(odgovornost in pristojnost vodje programske skupine oziroma vodje infrastrukturne skupine)
Vodja programske skupine oziroma vodja infrastrukturne skupine je v sodelovanju z odgovorno osebo JRO oziroma odgovorno osebo RO s koncesijo ter strokovnim organom JRO odgovoren za vsebinsko pripravo in izvedbo raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa. Vodja programske skupine oziroma infrastrukturne skupine je odgovoren in pristojen tudi za:
– vodenje, organiziranje in koordiniranje dela;
– razporejanje raziskovalcev, strokovnih in tehničnih sodelavcev na posamezne naloge;
– izvedbo in realizacijo ciljev;
– namensko in gospodarno porabo sredstev, ki je urejena s predpisom, ki določa normative in standarde za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti;
– pripravo letnega poročila in poročila, pripravljenega eno leto pred iztekom pogodbe in zaključnega poročila.
61. člen
(upravičenost financiranja)
JRO oziroma RO s koncesijo mora izkazati upravičenost do proračunskih sredstev za financiranje raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa tako glede dejanske kot tudi namenske porabe sredstev v skladu s predpisom, ki določa normative in standarde za izvajanje raziskovalne dejavnosti.
62. člen
(obseg financiranja)
(1) Obseg financiranja programske skupine oziroma infrastrukturne skupine je odvisen od vsebine raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa in števila raziskovalcev ter strokovnih in tehničnih sodelavcev.
(2) Podlaga za izračun obsega financiranja programske skupine oziroma infrastrukturne skupine je opredeljena v predpisu, ki določa normative in standarde za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti.
(3) Minimalni obseg financiranja programske skupine, ki deluje samo v JRZ, je določen s 3 FTE kategorije A. Minimalni obseg financiranja programske skupine v ostalih JRO oziroma RO s koncesijo je 1,5 FTE kategorije A. Minimalni obseg financiranja infrastrukturne skupine je 1 plačni del FTE.
(4) Obseg financiranja infrastrukturne skupine se v plačnem FTE določi za celotno obdobje izvajanja infrastrukturnega programa, obseg sofinanciranja neposrednih materialnih stroškov in stroškov storitev ter amortizacije pa na letni ravni na temelju predloženih letnih finančnih načrtov JRO oziroma RO s koncesijo.
(5) Izplačilo plačnega dela FTE je vezano na zaposlitev raziskovalcev oziroma strokovnih in tehničnih sodelavcev v JRO oziroma RO s koncesijo.
63. člen
(dodatno letno sofinanciranje zaradi mednarodnega sodelovanja)
(1) Programsko skupino se lahko dodatno sofinancira, če izkaže sodelovanje v projektih Okvirnih programov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: OP-EU) v višini do 15% letne vrednosti projektov OP-EU. Programski skupini, ki je vključila v tekoči projekt OP-EU tudi gospodarsko organizacijo iz Republike Slovenije kot sodelujočo partnerico, se dodatna sredstva povečajo še za 10%.
(2) Letna višina sredstev se določi na podlagi dokazil, ki jih JRO oziroma RO s koncesijo, izvajalka raziskovalnega programa, na podlagi poziva posreduje agenciji, pri čemer se upošteva višina odobrenih sredstev iz tekočih projektov OP-EU, preračunana na letno vrednost. Programska skupina nameni sredstva iz prejšnjega odstavka za financiranje stroškov blaga in storitev ter amortizacije, nastalih pri izvajanju tega raziskovalnega programa.
(3) Na osnovi povečanja sredstev programska skupina dopolni svoj program dela.
64. člen
(poziv)
(1) Postopek za ocenjevanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov se začne v letu pred iztekom roka financiranja s sklepom za izdajo poziva JRO oziroma RO s koncesijo. Sklep za izdajo poziva sprejme direktor.
(2) V sklepu iz prejšnjega odstavka se določi, da agencija pozove JRO oziroma RO s koncesijo, da v 30. dneh dostavijo prijavo na poziv, skupaj z zahtevano dokumentacijo in dokazili.
65. člen
(vsebina poziva)
Vsebina poziva JRO oziroma RO s koncesijo mora biti v skladu z 12. členom, razen 9. točke 12. člena.
66. člen
(pozivna dokumentacija)
(1) JRO oziroma RO s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) se prijavi na poziv s prijavo, skladno s pozivno dokumentacijo.
(2) Podatki se predložijo na obrazcih pozivne dokumentacije, ki jih določi agencija, in z dokazili, ki jih mora prijavitelj priložiti.
(3) Agencija mora v času poziva omogočiti prijaviteljem dostop do obrazcev pozivne dokumentacije in na zahtevo predati obrazce pozivne dokumentacije.
(4) V pozivni dokumentaciji morajo biti navedeni vse informacije in podatki, ki bodo omogočili prijavitelju izdelati popolno prijavo.
(5) Obrazci in navodila morajo biti javno dosegljivi na spletni strani agencije.
67. člen
(vodenje postopka)
(1) ZSA za vsako področje, na katerem se v naslednjem letu zaključi vsaj en raziskovalni program, ustanovi občasno strokovno telo (člani strokovnega telesa so iz vseh RO, ki imajo take programe). Vodja programa ne more biti član strokovnega telesa.
(2) Agencija članom občasnih strokovnih teles za vsak program, ki se zaključi v naslednjem letu na posameznem področju, pripravi prijavno gradivo, kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine ter ocenjevalni obrazec. Za tiste programe na istem področju, ki se ne bodo zaključili v prihodnjem letu, pripravi kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine.
(3) V primeru novega programa se oceni rezultate članov, ki kandidirajo za raziskovalni program.
(4) Rezultat obravnave na strokovnem telesu je predlog prednostnega seznama prijav raziskovalnih in infrastrukturnih programov.
(5) Predloge obravnava ustrezen znanstveni svet vede (v nadaljnjem besedilu: ZSV) in izda priporočila za ZSA.
(6) ZSA obravnava predloge prednostnih seznamov prijav in priporočila ZSV.
(7) ZSA sprejme seznam raziskovalnih programov, ki se jih priporoči v financiranje na novo oziroma nadaljnje financiranje in določi obdobje trajanja, ki izhaja iz ocene raziskovalnega programa, ter seznam raziskovalnih programov, ki se jih zavrne. Obdobje trajanja novoustanovljenih raziskovalnih programov je 3 leta, njihova velikost je 1.5 FTE kategorije A. Obdobje trajanja infrastrukturnih programov je 6 let.
(8) Skupno financiranje RO v okviru vseh programov znotraj nje se praviloma ne spreminja.
68. člen
(elementi ocenjevanja raziskovalnih programov)
(1) Člani občasnega strokovnega telesa za ocenjevanje uporabijo kriterije, navedene v tabeli G.I.1.
Tabela G. I.1.: Kriteriji za ocenjevanje prijavljenih raziskovalnih programov in največje število točk za posamezen kriterij.
+---------------+-----------------------------------+-----------+
|Št. kriterija |Kriterij | Največje |
|iz 33. člena | | št. točk |
+---------------+-----------------------------------+-----------+
|1 |Raziskovalna uspešnost | 5|
| |raziskovalca oziroma skupine | |
| |raziskovalcev | |
+---------------+-----------------------------------+-----------+
|2 |Družbeno-ekonomska oziroma | 5|
| |kulturna relevantnost | |
| |raziskovalnih rezultatov | |
| |raziskovalca oziroma skupine | |
| |raziskovalcev | |
+---------------+-----------------------------------+-----------+
|3 |Raziskovalna oziroma razvojna | 5|
| |kakovost prijave | |
+---------------+-----------------------------------+-----------+
|4 |Relevantnost in potencialni vpliv | 5|
| |prijave | |
+---------------+-----------------------------------+-----------+
|5 |Izvedljivost predloga | 5|
+---------------+-----------------------------------+-----------+
| |Skupaj | 25|
+---------------+-----------------------------------+-----------+
(2) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A’, A” in A(4));
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6. Statusna odličnost;
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija).
(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.10. Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);
2.11. Realizacija ciljev raziskovalnega programa;
2.12. Pretok mladih raziskovalcev;
2.13. Gostovanje raziskovalcev;
2.14. Vključenost raziskovalcev/strokovnjakov iz podjetij.
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave se uporablja naslednje kazalce:
3.1. Znanstvena pomembnost teme;
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave;
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov.
(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporablja naslednja kazalca:
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine ...);
4.8. Pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;
4.16. Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov.
(6) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje kazalce:
5.1. Usposobljenost vodje (dokazuje se z zaključenimi projekti in mentorstvi);
5.2. Primernost načrta dela;
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;
5.4. Primernost sestave tima (interdisciplinarnost, interinstitucionalnost);
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.6. Vpetost v programe in projekte.
(7) Na podlagi ocen po kriterijih skupno strokovno telo določi skupno oceno za raziskovalni program. Ocena za posamezni program je lahko povprečje ocen recenzentov, najboljša ocena ali najslabša ocena. Zaokrožena vrednost ene izmed teh možnosti predstavlja tudi obdobje financiranja:
+-------------------------------------+------------------------+
|vrhunski program |6 letno financiranje |
+-------------------------------------+------------------------+
|zelo kvaliteten program |5 letno financiranje |
+-------------------------------------+------------------------+
|kvaliteten program |4 letno financiranje |
+-------------------------------------+------------------------+
|manj kvaliteten program |3 letno financiranje |
+-------------------------------------+------------------------+
|nekvaliteten program |ukinitev – zavrnitev |
+-------------------------------------+------------------------+
69. člen
(elementi ocenjevanja infrastrukturnih programov)
(1) Člani strokovnega telesa za ocenjevanje uporabijo kriterije, navedene v tabeli G.I.2.
Tabela G.I.2.: Kriteriji za ocenjevanje prijavljenih infrastrukturnih programov in največje število točk za posamezen kriterij.
+----------------+--------------------------------+------------+
| Št. kriterija | Kriterij |Največje št.|
| iz 33. člena | | točk |
+----------------+--------------------------------+------------+
| 6 |Kakovost opravljene podporne | 25|
| |dejavnosti | |
+----------------+--------------------------------+------------+
| 8 |Kakovost prijave podporne | 20|
| |dejavnosti | |
+----------------+--------------------------------+------------+
| 5 |Izvedljivost predloga | 5|
+----------------+--------------------------------+------------+
| |Skupaj | 50|
+----------------+--------------------------------+------------+
(2) Za ocenjevanje pri kriteriju Kakovost opravljene podporne dejavnosti se uporablja naslednje kazalce:
6.1. Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa;
6.2. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;
6.3. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;
6.4. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;
6.5. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih.
(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Kakovost prijave podporne dejavnosti se uporablja naslednje kazalce:
8.1. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;
8.2. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;
8.3. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;
8.4. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih.
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje kazalce:
5.10. Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in storitev ter amortizacije.
(5) Na podlagi ocen po kriterijih strokovno telo določi skupno oceno za infrastrukturni program:
+----------------------------------------------+--------------+
|vrhunski program | 3 |
+----------------------------------------------+--------------+
|kvaliteten program | 2 |
+----------------------------------------------+--------------+
|manj kvaliteten program | 1 |
+----------------------------------------------+--------------+
70. člen
(podelitev koncesije)
Agencija posreduje raziskovalne programe oziroma dele programov, za izvajanje katerih je predlagana podelitev koncesije, v sprejem ministru, pristojnemu za znanost, ki izda ustrezno odločbo o podelitvi koncesije.
71. člen
(način spremljanja in nadzorovanja)
(1) Agencija izvaja nadzor nad raziskovalnimi in infrastrukturnimi programi v skladu z veljavno zakonodajo in s tem pravilnikom.
(2) Agencija skupaj z ZSV spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov v vseh fazah njihovega poteka na podlagi letnih in zaključnih poročil o delu ter poročil o porabljenih sredstvih. Agencija lahko izvaja tudi nadzor izvajanja programov z obiski na organizacijah, ki raziskovalne ali infrastrukturne programe izvajajo. Za opravljanje nadzora pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti lahko agencija najame pooblaščene revizorje, ki v imenu agencije izvedejo nadzor porabe sredstev.
(3) JRO oziroma RO s koncesijo predloži poročila na obrazcih, ki jih predpiše direktor.
(4) Letna poročila raziskovalnih in infrastrukturnih programov obravnavajo ZSV na podlagi metodologije za vsakoletno spremljanje izvajanja raziskovalnega in infrastrukturnega programa, ki jo sprejme agencija v skladu s kriteriji in kazalci, ki jih določa ta pravilnik.
(5) Če ZSV negativno oceni letno poročilo raziskovalnega ali infrastrukturnega programa, mora svojo oceno obrazložiti. Agencija o tem obvesti JRO ali RO s koncesijo in vodjo programa. Če ZSV v naslednjem letu ponovno negativno oceni letno poročilo raziskovalnega ali infrastrukturnega programa, potem hkrati predlaga zmanjšanje ali ukinitev financiranja. O predlogu zmanjšanja ali ukinitve financiranja razpravlja ZSA, direktor pa na njegov predlog sprejme sklep.
72. člen
(obremenitve raziskovalcev)
Agencija v okviru poročila iz prejšnjega člena ali po pisnem pozivu pridobi od odgovorne osebe JRO oziroma RO s koncesijo tudi stanje in poročilo o finančni angažiranosti in plačni obremenjenosti posameznih raziskovalcev in strokovno-tehničnih sodelavcev iz sredstev državnega proračuna v okviru programske skupine in infrastrukturne skupine za tekoče in prihodnje leto.
73. člen
(uporaba infrastrukture)
(1) JRO in RO s koncesijo morajo nuditi zmogljivosti (raziskovalna oprema nad vrednostjo 50.000 EUR) ter storitve infrastrukturne skupine, sofinancirane kot javne službe v JRO oziroma v RO s koncesijo, pod najugodnejšimi pogoji vsem zainteresiranim RO in JRO v primerih, ko te zmogljivosti in storitve potrebujejo za izvajanje raziskovalnih programov ali projektov, (so)financiranih s strani državnega proračuna.
(2) Za uporabo zmogljivosti infrastrukturne skupine morajo imeti JRO in RO s koncesijo izdelane cenike, ki so javno objavljeni.
74. člen
(ustanovitev, ukinitev in sprememba programa)
(1) V skladu s proračunskimi možnostmi lahko agencija vsako leto pozove JRO, da predlagajo nove raziskovalne in infrastrukturne programe oziroma spremenijo (povečajo ali zmanjšajo) obstoječe raziskovalne in infrastrukturne programe. V ta namen izvede agencija ocenjevalni postopek po tem pravilniku.
(2) Vsebina, postopek, priprave, evalvacija in izbor so določeni s tem pravilnikom. Predlogi novih programov morajo izkazovati dolgoročno pomembnost za Republiko Slovenijo.
(3) Trajanje financiranja na novo sprejetih infrastrukturnih programov v ciklusu financiranja obstoječih programov se prilagodi ciklusu financiranja obstoječih infrastrukturnih programov, tako da je prvo obdobje ustrezno krajše.
(4) Razlogi za ukinitev raziskovalnih in infrastrukturnih programov so lahko vsebinski, interes po združitvi in podobno.
II. Temeljni, aplikativni in podoktorski raziskovalni projekti
75. člen
(vrste projektov)
(1) Agencija razpisuje (so)financiranje temeljnih in aplikativnih projektov. Agencija lahko (so)financira naslednje raziskovalne projekte (v nadaljnjem besedilu: projekti):
– podoktorske projekte za gospodarstvo;
– podoktorske projekte (temeljne ali aplikativne);
– manjše projekte (100.000 EUR). Prijavitelj lahko prijavi tudi projekt v vrednosti 50.000 EUR. Takih projektov je lahko odobrenih največ 10% za vse vede skupaj (predvsem v klinični medicini, matematiki in družboslovju);
– večje projekte (200.000 EUR). Če je prijavitelj iz področij, navedenih v prejšnji alineji, je večji projekt v vrednosti 100.000 EUR.
(2) Vsak projekt (100.000 in 200.000 EUR) mora vključevati prijavitelja in vsaj še eno ali več sodelujočih raziskovalnih organizacij, ki bodo skupaj izvajale najmanj 20% vrednosti projekta. Ta pogoj ne velja za najmanjše projekte (50.000 EUR). V primeru, da je projekt odobren v vrednosti 50.000 EUR, lahko prijavitelj izloči ali zmanjša delež izvajanja sodelujočih raziskovalnih organizacij, kar mora navesti že ob prijavi.
(3) Večji projekti so lahko:
1. aplikativni, ki morajo obvezno vključevati:
– najmanj tri po tipu (glede na status) različne RO (raziskovalni zavod, univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod in gospodarsko družbo);
– morajo izkazovati sofinanciranje.
2. temeljni, ki morajo obvezno vključevati:
– najmanj dve po tipu (glede na status) različni slovenski RO (raziskovalni zavod ali univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod ali gospodarsko družbo);
– tujega sodelujočega partnerja (brez finančnih obveznosti).
(4) Podoktorski projekt je lahko temeljni ali aplikativni raziskovalni projekt, ki se izvaja zato, da raziskovalec po doktoratu pridobi dodatne raziskovalne izkušnje in znanja ter omogoča tudi dodatno usposabljanje raziskovalcev. Obseg temeljnega podoktorskega projekta je 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE), obseg aplikativnega podoktorskega projekta pa je 1275 letnih raziskovalnih ur (0.75 FTE) cenovne kategorije B. Z razpisom je lahko predviden tudi manjši obseg podoktorskih projektov za prijavitelje s pedagoškimi obveznostmi.
(5) Obdobje trajanja projektov se določi v razpisu. Razpis lahko določa, da se projekti ali del projektov izvajajo kot mobilnostni projekti.
76. člen
(sestava projektne skupine)
(1) Projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci in tehnični sodelavci.
(2) Podoktorski projekt izvaja samo en raziskovalec – podoktorand, za katerega velja, da je od zagovora njegovega doktorata poteklo manj kot tri leta. Če je kandidatka za podoktorski projekt izkoristila porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka, pri čemer se za enega otroka upošteva 1 leto, se čas od zagovora doktorata podaljša nad tri leta.
(3) Minimalna ocena, ki jo morajo na osnovi kvantitativnih ocen iz 35. člena dosegati vodje projektnih skupin, je določena v metodologiji. Z metodologijo ali razpisom so lahko določeni tudi drugi razpisni pogoji, ki temeljijo na kriterijih iz 34. člena in ki jih mora vodja projektne skupine izpolnjevati, ter način dokazovanja izpolnjevanja teh pogojev.
(4) Projekt mora obvezno izvajati prijavitelj in vsaj še ena ali več sodelujočih RO, ki bodo skupaj izvajale najmanj 20% vrednosti projekta. Ta pogoj ne velja za najmanjše projekte (50.000 EUR) in podoktorske projekte.
77. člen
(spremembe sestave projektne skupine)
(1) Med izvajanjem raziskovalnega projekta lahko prijavitelj spremeni, poveča ali zmanjša sestavo skupine, pri čemer sofinanciranje ostane enako. Obrazložitev za spremembo mora biti podana v letnem poročilu oziroma v zaključnem poročilu, če do spremembe pride v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega projekta..
(2) Prijavitelj lahko predlaga zamenjavo vodje projekta v primeru prenehanja delovnega razmerja, upokojitve oziroma smrti. O zamenjavi odloča ZSA.
(3) O zamenjavi iz drugih pisno utemeljenih razlogov odloča direktor na predlog ZSA.
78. člen
(proste raziskovalne kapacitete)
Vodja projekta in člani projektnih skupin morajo imeti za izvajanje projektov proste kapacitete glede raziskovalnih ur (maksimalna kapaciteta za polni delovni čas je 1700 raziskovalnih ur na leto ali 1 FTE) in morajo biti zaposleni v RO izvajalki projekta ali imeti status zasebnega raziskovalca. Oba pogoja se preverita ob podpisu pogodbe o izvajanju in financiranju raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: pogodba). Ob podpisu pogodbe mora imeti vodja projekta najmanj 170 prostih raziskovalnih ur (0,1 FTE) na letnem nivoju. Član projektne skupine (razen mladih raziskovalcev, upokojenih raziskovalcev in direktorjev javnih raziskovalnih zavodov) mora ob podpisu pogodbe imeti najmanj 17 prostih raziskovalnih ur (0,01 FTE) na letnem nivoju.
79. člen
(financiranje)
(1) Temeljne projekte agencija financira do 100% utemeljenih stroškov projekta.
(2) Aplikativne projekte agencija sofinancira do 75% utemeljenih stroškov projekta. Prijavitelj aplikativnega projekta mora zagotoviti pokritje vsaj 25% utemeljenih stroškov projekta s strani drugih zainteresiranih uporabnikov. Prijavitelj aplikativnega projekta mora pred podpisom pogodbe z agencijo predložiti dokazila o sofinanciranju projekta (pogodba), in sicer za celotno obdobje izvajanja projekta glede na vrednost cene raziskovalne ure ob začetku financiranja.
(3) Če gospodarska družba prijavlja aplikativni projekt, ne potrebuje dokazila o sofinanciranju projekta, mora pa svoj delež sofinanciranja predvideti ob prijavi projekta ter ga izkazati na način, kot ga določi agencija.
(4) V primeru znižanja sofinanciranja projekta s strani drugih zainteresiranih uporabnikov med njegovim izvajanjem, o sofinanciranju s strani agencije odloči direktor na predlog ZSA.
80. člen
(utemeljeni stroški projekta)
Podlaga za določitev obsega sredstev za izvedbo projektov je opredeljena s predpisom, ki določa normative in standarde za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti ob upoštevanju omejitev iz 79. člena.
81. člen
(razpisni pogoji)
(1) Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v zbirke podatkov, ki jih vodi agencija (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) ter izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost in s tem pravilnikom. Na posamezni razpis lahko vodja projekta kandidira samo z enim predlogom projekta.
(2) Na razpis se lahko kot vodje projektov prijavijo le tisti raziskovalci, ki so eno leto po zaključku razpisa vodje največ enega raziskovalnega projekta (ciljni raziskovalni programi (CRP) se ne štejejo).
(3) Raziskovalec, ki je že izvajal podoktorski projekt, ne more več prijaviti podoktorskega raziskovalnega projekta.
82. člen
(postopek izbire prijav)
(1) Postopek izbire prijav poteka v dveh fazah. V prvi fazi prijavitelji oddajo kratko prijavo. ZSA lahko na podlagi kvantitativnih ocen raziskovalcev iz 35. člena, najboljše prijavitelje preko predizbora neposredno povabi k sodelovanju v drugi fazi izbora.
(2) Prijavitelji, izbrani za drugo fazo na podlagi povabila, oddajo prijavo za prvo fazo le z administrativnimi podatki.
83. člen
(recenzenti in paneli)
(1) Ocenjevanje vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje projektov. Strokovno telo ima v celotni fazi ocenjevanja funkcijo poročevalca (rapporteurja), v okviru katere izvaja naslednje naloge:
– pregled ocen recenzentov v smislu nedoslednosti ocen in utemeljitev, glede na določila metodologije;
– poročanje panelu o ocenah recenzentov pri posameznih projektih.
(2) Vsako prijavo v prvi fazi, razen prijav iz 85. člena, in prijavo v drugi fazi ocenijo recenzenti.
(3) Panel sestavljajo člani strokovnega telesa in tuji recenzenti, ki jih je najmanj toliko, kot članov strokovnega telesa. Člane panela iz vrst recenzentov, ki jih predlaga strokovno telo, imenuje direktor. Na panelu kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik ustreznega ZSV, ki ga izmed sebe določijo člani tega sveta.
84. člen
(izbor recenzentov in postopek ocenjevanja)
(1) Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov upoštevati, da lahko izjemne družbeno-ekonomsko in kulturno relevantne dosežke v posamezni vedi ocenjujejo le naslednji recenzenti:
– v naravoslovju, tehniki in biotehniki – recenzenti, ki delajo v gospodarstvu;
– v družboslovju – recenzenti s strani strokovnih uporabnikov;
– v medicini – recenzenti, ki so medicinski strokovnjaki;
– v humanistiki – recenzenti iz raziskovalne sfere oziroma strokovnjaki iz humanistike;
– za interdisciplinarno področje so recenzenti vezani na vsebino prijave.
(2) Za vse vede, razen tehnike in družboslovja, mora imeti strokovni recenzent doktorat znanosti.
(3) Pri imenovanju recenzentov se upošteva enakomerna zastopanost ter uravnoteženost recenzentov iz posameznih znanstvenih ved glede na specifične značilnosti raziskovanja znotraj znanstvenih ved.
(4) V prvi fazi vsako prijavo, razen prijav iz 85. člena, ocenjujejo najmanj en tuji recenzent in en domači recenzent. Po pridobljenih ocenah recenzentov uradna oseba izračuna povprečno oceno, ki se uporabi pri končnem izračunu ocene.
(5) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalne liste, ki vsebujejo številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih). Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine po 5-20 prijav. Prijave v posameznih skupinah so si blizu glede na vsebino predloga projekta (področja oziroma več manjših področij skupaj).
(6) Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino predloga projekta, navedeni v prijavi za prvo fazo.
85. člen
(predizbor)
(1) ZSA na podlagi analize petletne produkcije slovenskih raziskovalcev po raziskovalnih področjih (pri fiziki se posebej upošteva podpodročje fizika delcev) in upoštevaje razpoložljiva sredstva, za raziskovalna področja določi raziskovalce, ki se lahko avtomatično uvrstijo v drugi krog ocenjevanja. Ti raziskovalci so o možnosti avtomatične uvrstitve v drugi krog ocenjevanja projektov obveščeni ob objavi razpisa in v primeru, da se prijavijo na razpis, v prijavi za prvo fazo napišejo zgolj naslov projekta in izpolnijo administrativne podatke. Če prijave ne oddajo do zaključka razpisa, se ne morejo uvrstiti v drugo fazo ocenjevanja. ZSA izbere raziskovalce na podlagi uvrstitve po vrstnem redu na temelju kvantitativnih ocen iz 35. člena na seznamu znotraj področja. Način izračuna ocene je določen v metodologiji. Vsi izbrani raziskovalci morajo imeti točke v kategoriji A' in morajo imeti skupno število točk na temelju kvantitativnih ocen iz 35. člena najmanj toliko, kot je pogoj za prijavo temeljnega projekta. Število tako izbranih raziskovalcev je približno 50% skupno uvrščenih v drugo fazo.
(2) Možnost avtomatične uvrstitve v drugo fazo iz prejšnjega odstavka velja samo za prijavo na področju, v katerem je bil raziskovalec izbran na podlagi analize petletne produkcije. Če raziskovalec prijavi projekt na drugem področju, mora oddati prijavo za prvo fazo na način, kot vsi ostali raziskovalci.
(3) Predizbora ni pri interdisciplinarnih raziskavah ter pri podoktorskih projektih.
86. člen
(izbor na razpisu)
(1) V razpisu se določi, katere vrste projektov se lahko prijavi na razpis. V prijavi za prvo faza prijavitelji navedejo, za katero vrsto projekta iz 75. člena kandidirajo.
(2) Na podlagi ocen kratkih prijav (prijava za prvo fazo) panel ločeno za vsako vedo in za vsako področje in za interdisciplinarne raziskave z večinsko odločitvijo oblikuje predlog sklepa o uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov v drugo fazo izbora, pri čemer upošteva kapaciteto področij (količino zaključenih projektov in število prijavljenih projektov). Pravila za člane panelov sprejme direktor.
(3) Rezultat panelne razprave je razvrstitev predlogov projektov po vrstah projektov znotraj posameznih znanstvenih področij. Člani panela posebej obravnavajo predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov pri kriterijih: raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave, relevantnost in potencialni vpliv prijave ter izvedljivost predloga projekta, bistveno razlikujeta, in sicer +/- 10% od povprečja ocen in se odločijo, ali povprečje obeh ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta, ali je ustrezna višja ali nižja ocena. Tako odločitev mora pisno utemeljiti.
(4) Panel razvrsti predloge projektov v dve kategoriji:
– Kategorija A: V tej kategoriji so projekti razvrščeni znotraj področja po padajočih ocenah. Projekti A kategorije še niso izbrani za financiranje. V kategorijo A se uvrstijo tudi podoktorski projekti, pri katerih predlagatelji prijavljajo projekte na drugi RO, kot so trenutno zaposleni. V kategorijo A se uvrsti približno enako število projektov, z odstopanjem +/- 20%, kot v predizboru.
– Kategorija B: Projekti, uvrščeni v kategorijo B so projekti, ki niso bili uvrščeni v kategorijo A. Projekti kategorije B se zavrnejo. V kategorijo B se uvrstijo vsi projekti, ki imajo posamezno ali skupno oceno nižjo, kot je predpisana minimalna ocena za prvo fazo. Minimalna ocena za prvo fazo je predpisana v metodologiji. Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o minimalni oceni.
(5) ZSA obravnava seznam prijav, ki ga predlaga panel, in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter pri tem upošteva priporočila panela. V metodologiji se opredeli delež različnih tipov projektov.
87. člen
(poziv za prijavo za drugo fazo izbora)
(1) Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), agencija pozove, da v roku treh tednov oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: prijava za drugo fazo).
(2) Prijave ocenjujeta dva tuja recenzenta. Vsak recenzent oceni nekaj projektov in napiše utemeljitve ocen. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena obeh recenzentov.
(3) Ocena recenzenta je sestavljena iz enakih elementov kot v prvi fazi, le da je vsebina projekta za drugo fazo dopolnjena oziroma razširjena.
88. člen
(postopek druge faze izbora prijav)
(1) Recenzentu se posreduje v ocenjevanje prijava za drugo fazo s celotno razpisno dokumentaciji.
(2) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kriterijih. Recenzenti v oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar.
(3) Strokovne službe agencije posredujejo ocene recenzentov članom panela in prijaviteljem. Prijavitelji lahko podajo svoje mnenje na ocene recenzentov.
(4) Panel obravnava utemeljitve ocen (komentarje) recenzentov in mnenje (odziv) prijaviteljev na pisne ocene oziroma komentarje recenzentov. Pri obravnavi prijav dobijo člani panela na vpogled tudi ocene zaključnih poročil projektov, ki so jih vodje obravnavanih projektov zaključili v zadnjih treh letih. kot pomoč pri obravnavi predlogov projektov.
(5) Minimalna ocena oziroma povprečje obeh ocen, ki jo mora dosegati raziskovalni projekt v drugi fazi, je predpisana v metodologiji. Recenzenti so ob prejemu prijave za drugo fazo obveščeni o minimalni oceni.
(6) Rezultat panelne razprave je razvrstitev projektov znotraj posameznih kategorij in področij. Panel posebej obravnava predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov bistveno razlikujeta, in sicer +/- 10% od povprečja ocen, in se odloči, ali povprečje obeh ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta, ali je ustrezna višja ali nižja ocena.
(7) Glede na predvidena sredstva razpisa in glede na prioritete določene v razpisu panel predlaga prijave, ki naj se financirajo kot večji projekti (200.000 EUR) ali v manjšem obsegu (50.000 EUR).
(8) Predlog razvrstitve prijav za (so)financiranje projektov se sprejme z večinsko odločitvijo in s pisno obrazložitvijo ocen.
(9) Predlog prednostnega seznama prijav se pripravi za vsako znanstveno vedo in za projekte na področju interdisciplinarnih raziskav posebej po področjih znotraj vede, in sicer ločeno za večje in za male projekte ter za podoktorske projekte.
(10) ZSA obravnava prednostni seznam prijav, pri čemer upošteva razvrstitev panela, hkrati pa lahko delno spremeni predlog panela in razmerje med tipi projektov znotraj ved na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril. Pri tem lahko ZSA v končni predlog dodatno uvrsti do največ 5% prijav glede na število prijav, ki jih je predlagal panel. Pri večjih projektih ZSA določi minimalno oceno za izbor. Panel in ZSA pri končni odločitvi poleg uvrstitve projektov v prednostnem seznamu po področjih upoštevata tudi razpoložljive kapacitete področij.
89. člen
(elementi ocenjevanja raziskovalnih projektov)
(1) Recenzenti za ocenjevanje uporabijo kriterije, navedene v tabeli G.II.
Tabela G.II.: Kriteriji za ocenjevanje projektov in največje število točk za posamezen kriterij.
+----------------+----------------------------------+-----------+
| Št. kriterija | Kriterij | Največje |
| iz 33. člena | | št. točk |
+----------------+----------------------------------+-----------+
| 1 |Raziskovalna uspešnost | 5|
| |raziskovalca oziroma skupine | |
| |raziskovalcev | |
+----------------+----------------------------------+-----------+
| 2 |Družbeno-ekonomska oziroma | 5|
| |kulturna relevantnost | |
| |raziskovalnih rezultatov | |
| |raziskovalca oziroma skupine | |
| |raziskovalcev | |
+----------------+----------------------------------+-----------+
| 3 |Raziskovalna oziroma razvojna | 5|
| |kakovost prijave | |
+----------------+----------------------------------+-----------+
| 4 |Relevantnost in potencialni vpliv | 5|
| |prijave | |
+----------------+----------------------------------+-----------+
| 5 |Izvedljivost predloga | 5|
+----------------+----------------------------------+-----------+
| |Skupaj | 25|
+----------------+----------------------------------+-----------+
(2) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6. Statusna odličnost;
1.7. Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini;
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija).
(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
2.2. Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj;
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti;
2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov tudi na področju kulture (kazalec se uporablja za humanistiko);
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko;
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi;
2.8. Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;
2.9. Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin-off podjetja;
2.13. Gostovanje raziskovalcev.
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave se uporablja naslednje kazalce:
3.1. Znanstvena pomembnost teme;
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave;
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov;
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije.
(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporablja naslednje kazalce:
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine ...);
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami;
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov;
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami;
4.7. Delež sredstev iz drugih virov.
(6) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje kazalce:
5.1. Usposobljenost vodje (dokazuje se z zaključenimi projekti in mentorstvi);
5.2. Primernost načrta dela;
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;
5.4. Primernost sestave skupine raziskovalcev (inter-disciplinarnost, interinstitucionalnost);
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.6. Vpetost v programe in projekte;
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev.
(7) Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.
(8) Raziskovalci, ki imajo vrednost A(i) iz 36. člena večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5 (razen za A(2), kjer dobe oceno 10). To dejstvo lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi za prvo fazo.
(9) Kandidate za vodje projektov bo agencija ocenjevala s kvantitativnimi ocenami v vedi in na področju, ki ju je prijavitelj navedel v prijavi za prvo fazo.
(10) Domači recenzent ocenjuje prijave po kriterijih družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost rezultatov, raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave, relevantnost in potencialni vpliv prijave in izvedljivost predloga.
(11) Tuji recenzent ocenjuje prijavo po kriterijih raziskovalne uspešnosti raziskovalca oziroma skupine,raziskovalcev, raziskovalne oziroma razvojne kakovosti prijave, relevantnost in potencialnega vpliva prijave in izvedljivosti predloga.
(12) Pri oceni raziskovalne oziroma razvojne kakovosti prijave, relevantnosti in potencialnega vpliva prijave in izvedljivosti predloga se upošteva povprečna ocena recenzentov.
(13) V humanistiki recenzent pri oceni družbeno-ekonomske oziroma kulturne relevantnosti rezultatov upošteva tudi relevantne dosežke vodje projekta na področju kulture.
(14) V pomoč pri oceni so recenzentom lahko tudi kvantitativne ocene vodje projektne skupine iz 35. člena. Če ni v metodologiji določeno drugače, se:
– v prvi fazi ocenjuje vodja projekta;
– v drugi fazi ocenjuje celotna projektna skupina;
– pri podoktorskih projektih ocenjuje samo podoktoranda.
90. člen
(spremljanje in nadzor)
(1) Agencija skupaj z ZSV spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalnih projektov v vseh fazah njihovega poteka na podlagi letnih in zaključnih poročil o delu ter poročil o porabljenih sredstvih. Agencija lahko izvaja tudi nadzor izvajanja projektov z obiski na organizacijah, ki projekte izvajajo. Za opravljanje nadzora pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti lahko agencija najame pooblaščene revizorje, ki v imenu agencije izvedejo nadzor porabe sredstev.
(2) Če ZSV negativno oceni letno poročilo raziskovalnega projekta (temeljnega, aplikativnega ali podoktorskega), mora svojo oceno obrazložiti. Agencija o tem obvesti RO in vodjo projekta. Če ZSV v naslednjem letu ponovno negativno oceni letno poročilo raziskovalnega projekta (temeljnega ali aplikativnega) potem hkrati predlaga zmanjšanje ali ukinitev financiranja. O predlogu zmanjšanja ali ukinitve financiranja razpravlja ZSA, direktor pa na njegov predlog sprejme sklep.
(3) Za aplikativne projekte je treba k letnim in zaključnim poročilom priložiti oceno sofinancerja z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta. Agencija lahko zahteva od nosilca aplikativnega projekta poročilo sofinancerja o gospodarskih in drugih učinkih uporabe rezultatov še pet let po končanem projektu.
91. člen
(vsebina letnega poročanja)
Letno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu obsega poleg naslova projekta, imena oziroma naziva in sedeža prijavitelja, imena in priimka vodje projekta in številke pogodbe, tudi kratko vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti. V poročilu morajo biti navedeni:
– cilji projekta;
– realizacija predloženega programa dela oziroma ciljev;
– izkoriščanje dobljenih rezultatov;
– utemeljitve eventualnih sprememb programa dela na projektu;
– obrazložitev sprememb projektnih skupin;
– mednarodno sodelovanje;
– raziskovalni in drugi rezultati.
92. člen
(vsebina zaključnega poročila)
Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu obsega poleg naslova projekta, imena oziroma naziva in sedeža prijavitelja, imena in priimka vodje projekta, številke pogodbe tudi poročilo sofinancerja ter zbirno poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti za vsa leta trajanja projekta. Zaključno poročilo mora vsebovati:
– cilje projekta;
– realizacijo predloženega programa dela oziroma ciljev;
– obrazložitev sprememb projektnih skupin v primeru, da do sprememb pride v zadnjem letu izvajanja;
– izkoriščanje dobljenih rezultatov;
– mednarodno sodelovanje;
– raziskovalne in druge rezultate.
93. člen
(objava rezultatov projekta)
(1) RO je dolžna pri objavi rezultatov projekta oziroma pri vseh drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi rezultati nastali v okviru projekta, ki je bil (so)financiran iz sredstev državnega proračuna, ter na zahtevo agencije sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga organizira agencija.
(2) Navedba v objavi, da je bil projekt (so)financiran iz sredstev državnega proračuna se v slovenskem jeziku glasi:
Projekt št. …. je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
(3) Navedba v objavi, da je bil projekt (so)financiran iz sredstev državnega proračuna se v angleškem jeziku glasi:
’The authors acknowledge the financial support from the Slovenian Research Agency (project No. …)’.
III. Izbor mentorjev in usposabljanje mladih raziskovalcev v RO
III.1. Izbor mentorjev
94. člen
(prijava na razpis)
Agencija objavi razpis za izbor mentorjev za usposabljanje mladih raziskovalcev. Na razpis se lahko prijavijo RO, ki so vpisane v evidenco raziskovalnih organizacij pri agenciji in imajo statusno obliko zavoda.
95. člen
(pogoji za kandidiranje)
Kandidat za mentorja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da izpolnjuje pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnega raziskovalnega projekta;
– da aktivno sodeluje v raziskovalnem programu ali vsaj enem raziskovalnem projektu, ki ga (so)financira agencija;
– da je v delovnem razmerju v RO prijaviteljici;
– da so od zagovora njegovega doktorata minila najmanj štiri leta;
– da izpolnjuje minimalno oceno, ki je na podlagi kvantitativnih ocen iz 35. člena določena v metodologiji.
96. člen
(področje kandidiranja)
Kandidat za mentorja kandidira znotraj primarnega področja raziskovalnega programa, v katerem sodeluje. Če ni član programske skupine, kandira znotraj raziskovalnega področja, ki je navedeno v evidenci raziskovalcev. Metodologija lahko določi, da se posamezno podpodročje zaradi svojih posebnosti obravnava kot podpodročje. Če želi kandidirati na drugem raziskovalnem področju, se to navede v posebni točki prijave. Raziskovalni dosežki kandidata za mentorja in program dela mladega raziskovalca morajo biti s področja, v katerem kandidira. Strokovno telo lahko prijave, pri katerih se področje raziskav in kandidatura ne skladata, ustrezno prerazporedi.
97. člen
(omejitev števila mladih raziskovalcev na mentorja)
Mentor ne more usposabljati več kot štiri mlade raziskovalce hkrati. V kvoto štirih mladih raziskovalcev se ne štejejo tisti, ki jim status miruje zaradi starševskega dopusta oziroma so starševski dopust že izkoristili v času trajanja statusa mladega raziskovalca najmanj v trajanju šest mesecev. Kvoto štirih mladih raziskovalcev v usposabljanju pri posameznem mentorju agencija preveri ob podpisu pogodbe o financiranju raziskovalnega usposabljanja mladega raziskovalca.
98. člen
(kriteriji za ocenjevanje)
(1) Kandidate za mentorje se ocenjuje po naslednjih kriterijih iz 33. člena tega pravilnika:
– raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev in
– družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev.
(2) Pri ocenjevanju se uporabljajo kvantitativni kazalci iz 35. člena. Za izračun kvantitativne ocene kandidata za mentorja agencija upošteva podatke, ki so dosegljivi v bazah COBISS, Sicris in evidenci raziskovalcev na dan zaključka javnega razpisa.
99. člen
(seznam mentorjev)
(1) Evalvacijske postopke izvaja strokovno telo, pristojno za ocenjevanje mentorjev mladih raziskovalcev. Rezultat evalvacijskega postopka je predlog prednostnega seznama prijav za mentorje (v nadaljnjem besedilu: seznam mentorjev).
(2) Na seznamu mentorjev mora biti v posamezni znanstveni vedi najmanj 25% mlajših mentorjev. Mlajši mentor je tisti, za katerega velja, da je od zagovora njegovega doktorata poteklo manj kot deset let. Če je mlajša kandidatka za mentorico izkoristila porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka, pri čemer se za enega otroka upošteva 1 leto, se čas od zagovora doktorata podaljša nad deset let.
(3) ZSA obravnava seznam mentorjev, ki ga je pripravilo strokovno telo. Ta seznam mentorjev ZSA lahko dopolni, in sicer na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter pri tem upošteva priporočila strokovnega telesa.
100. člen
(postopek izbire mentorjev)
(1) Strokovno telo ločeno za vsako vedo oblikuje seznam mentorjev na podlagi doseženih točk za kandidate za mentorje mladih raziskovalcev po naslednji shemi:
– najprej se po vedah izbere kandidate za mlajše mentorje (25% po vedah);
– sledi razdelitev 65% mentorjev po ocenah znotraj vede (kandidirajo vsi preostali kandidati);
– na koncu se izbere preostalih 10% mentorjev.
(2) Pri izbiranju mlajših mentorjev iz prve alineje prejšnjega odstavka se upošteva, da je programska skupina (oziroma raziskovalna skupina, če kandidat za mentorja ni član programske skupine) upravičena do največ enega mlajšega mentorja. Ta pogoj se preveri v vseh vedah in se v primeru več kandidatov za mentorje iste programske skupine (kjer je ni, raziskovalne skupine) upošteva tistega z več točkami.
(3) Pri izbiranju mentorjev iz druge alineje prvega odstavka se upošteva, da delitev poteka znotraj znanstvene vede po programskih skupinah (kjer jih ni, pa po raziskovalnih skupinah). Pri delitvi se upošteva naslednja omejitev (upoštevajo se vsi mentorji, tudi dodeljeni mlajši mentorji):
– Število mentorskih mest na raziskovalno skupino (kjer ni programske skupine) je največ dva, število mentorjev na programsko skupino največ tri in število mentorjev na veliko programsko skupino največ štiri. Velike programske skupine so: na JRZ večje od 6 FTE, na drugih RO večje od 3 FTE, ter programske skupine, ki delujejo na več RO.
– Pri delitvi mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je število mentorskih mest na raziskovalnem področju znotraj vede lahko največ za eno večje oziroma za dve manjše, kot je bilo povprečno število izbranih mentorjev v zadnjih treh letih (zaokroženo). Pogoj, da se število mentorskih mest lahko zmanjša za največ dve mesti ne velja, če ni dovolj prijav na področju ali če je premajhno število razpisanih mest.
(4) Pri izbiranju mentorjev iz tretje alineje prvega odstavka se upošteva omejitev iz prve alineje prejšnjega odstavka (upoštevajo se vsi mentorji, tudi dodeljeni mlajši mentorji), ob omejitvi, da je število mentorskih mest na raziskovalnem področju znotraj vede lahko največ za dve večje kot je bilo povprečno število izbranih mentorjev v zadnjih treh letih (zaokroženo). Strokovno telo najprej določi kandidate, o katerih bo razpravljalo (vsi kazalci so enakovredni):
– kandidati z največjim skupnim številom točk A znotraj raziskovalnih področij;
– kandidati, ki kažejo raziskovalno izjemnost (največji A" ali A' znotraj raziskovalnih področij);
– kandidati za mlajše mentorje, ki kažejo raziskovalno izjemnost (največji A" ali A' znotraj raziskovalnih področij).
(5) ZSA obravnava predlog prednostnega seznama mentorjev, ki ga pripravi strokovno telo, in ga lahko minimalno spremeni oziroma dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril.
(6) Agencija pošlje prijaviteljem obvestilo o prednostnem seznamu mentorjev, ki ga je sprejel direktor na predlog ZSA.
(7) RO lahko predlaga, da mentor jz lanskega seznama izbranih mentorjev in kandidat za mentorja s prednostnega seznama mentorjev zamenjata začetek usposabljanja mladega raziskovalca. Mentor in kandidat za mentorja nista nujno iz iste RO. Predlog RO mora biti sopodpisan tudi s strani mentorja in kandidata za mentorja. Predlagane spremembe potrdi ZSA.
III.2. Usposabljanje mladih raziskovalcev v RO
101. člen
(namen)
Agencija financira usposabljanje mladih raziskovalcev v RO z namenom, da se:
– obnovita raziskovalni in raziskovalno-pedagoški kader v RO;
– poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje raziskovalnih programov ter temeljnih in aplikativnih projektov;
– poveča kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja.
102. člen
(razpisi za kandidate za mlade raziskovalce)
RO objavijo javne razpise za kandidate za mlade raziskovalce pri izbranih mentorjih v okviru znanstvenih ved in na izbranih raziskovalnih področjih v dnevnem časopisu ali Uradnem listu Republike Slovenije.
103. člen
(pogoji za kandidate za mlade raziskovalce)
(1) Kandidat za mladega raziskovalca mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri, doseženo po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, in povprečno študijsko oceno vseh izpitov in vaj (brez diplome) najmanj 8,00 ter izpolnjuje pogoje za vpis na doktorski študij, ali
– ima izobrazbo druge stopnje ustrezne smeri, doseženo po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji po 11. juniju 2004, in povprečno študijsko oceno vseh izpitov in vaj (brez diplome) najmanj 8,00, ali
– ima magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004 ali
– glede na prvo, drugo in tretjo alinejo primerljivo izobrazbo, doseženo na univerzah v tujini in
– da ni minilo več kot 5 let od zagovora diplome iz prve ali druge alineje oziroma od zagovora magisterija iz tretje alineje, pri čemer se pet letno obdobje računa do 30. 9. tekočega leta; če je kandidat za mladega raziskovalca brez finančne podpore agencije ali ministrstva, pristojnega za znanost, že vpisan na podiplomski študij, se obdobje od zagovora diplome oziroma magisterija podaljša nad 5 let, in sicer se za vsak vpisani letnik doda eno leto.
(2) Če je kandidat za mladega raziskovalca že vpisan na podiplomski študij za pridobitev znanstvenega naziva ali ima magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, povprečna ocena dodiplomskega študija ni pomembna, razen v primeru ponovnega vpisa v prvi letnik podiplomskega študija.
(3) Če je kandidat za mladega raziskovalca izkoristil starševski dopust – pri čemer se za enega otroka upošteva 1 leto – se obdobje od zagovora diplome oziroma magisterija podaljša nad 5 let. Enako velja za daljšo, več kot šestmesečno, dokumentirano bolezensko odsotnost kandidata.
(4) Mladi raziskovalci, ki so že bili financirani v programu mladih raziskovalcev, pa so pogodbo predčasno prekinili ali programa usposabljanja niso izpolnili v pogodbenem roku, ne morejo kandidirati na razpis.
104. člen
(ocenjevanje kandidatov za mlade raziskovalce)
(1) Kriteriji in kazalci za ocenjevanje iz 33. in 34. člena se za ocenjevanje mladih raziskovalcev ne uporabljajo. Merila za ocenjevanje kandidatov za mlade raziskovalce so:
– povprečna študijska ocena vseh izpitov in vaj (brez diplome), opravljenih mora biti vsaj 80% vseh izpitov in vaj na dodiplomskem študiju;
– že zaključen znanstveni magisterij;
– vpis na študij za pridobitev znanstvenega naziva;
– prejete nagrade oziroma priznanja;
– objavljeni članki;
– sodelovanje pri raziskovalnem delu.
(2) Vrednotenje meril določi RO.
105. člen
(izbor kandidatov za mlade raziskovalce)
(1) RO morajo izbor kandidatov za mlade raziskovalce opraviti do konca avgusta tekočega leta in do 1. septembra sporočiti agenciji imena izbranih mladih raziskovalcev. Agenciji pošljejo potrdilo, da so bili kandidati izbrani na javnih razpisih in podatke o izpolnjevanju razpisnih pogojev za posameznega mladega raziskovalca.
(2) Izbor kandidatov, ki se prijavijo na razpis RO, opravi RO v soglasju z izbranimi mentorji. Mentorji preverijo izpolnjevanje pogojev kandidatov ter jih pisno ocenijo glede na postavljena merila iz prejšnjega člena.
(3) Če raziskovalne organizacije do 1. septembra tekočega leta agenciji ne sporočijo imen kandidatov za mlade raziskovalce, mentorji izgubijo možnost financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev, pridobljeno na razpisu.
106. člen
(financiranje usposabljanja)
(1) Agencija financira usposabljanje mladih raziskovalcev do doktorata znanosti, in sicer:
– največ štiri leta in šest mesecev, če so vpisani v štiriletni doktorski študijski program (stari program);
– največ tri leta in šest mesecev, če so vpisani na študijski program 3. bolonjske stopnje (novi program).
(2) Kategorija cene raziskovalne ure za mladega raziskovalca se določi na podlagi kategorije cene raziskovalne ure programske skupine mentorja. Če mentor ni član programske skupine, se kategorija cene raziskovalne ure za mladega raziskovalca določi na podlagi kategorije cen raziskovalnih ur raziskovalnih projektov znotraj raziskovalne skupine (ta se določi na podlagi povprečja kategorij cen raziskovalnih ur raziskovalnih projektov znotraj raziskovalne skupine). Mladi raziskovalec je član programske skupine, katere član je mentor, oziroma član raziskovalne skupine, katere član je mentor, če mentor ni v programski skupini.
(3) Mladim raziskovalcem s področja medicine, ki poleg doktorskega usposabljanja istočasno opravljajo tudi pripravništvo, sekundariat ali specializacijo, agencija lahko podaljša čas raziskovalnega usposabljanja tako, da se njihov program z zagovorom doktorata zaključi v devetih letih od vstopa v program mladih raziskovalcev (stari program) oziroma v osmih letih (novi program). Agencija v teh primerih polno financira program usposabljanja mladega raziskovalca največ štiri leta in šest mesecev (stari program) oziroma tri leta in šest mesecev (novi program), tako da se financiranje po posameznih letih razporedi glede na čas izvajanja programa in že pridobljena javno finančna sredstva iz naslova pripravništva, sekundariata ali specializacije.
(4) Agencija skrajša dobo financiranja, navedeno v prvi alineji prvega odstavka tega člena: za eno leto, če je mladi raziskovalec ob podpisu pogodbe vpisan v drugi letnik; za dve leti, če ima opravljene vse izpite na magistrskem študiju in odobren neposredni prehod na doktorski študij, če je vpisan v tretji letnik ali ima že zaključen magisterij; za tri leta, če je mladi raziskovalec vpisan v četrti letnik podiplomskega študija.
(5) Agencija skrajša dobo financiranja, navedeno v drugi alineji prvega odstavka tega člena: za eno leto, če je mladi raziskovalec ob podpisu pogodbe vpisan v drugi letnik študija na 3. bolonjski stopnji in za dve leti, če je vpisan v tretji letnik študija na 3. bolonjski stopnji.
107. člen
(dokumentacija o usposabljanju)
(1) RO mora pred podpisom pogodbe o financiranju in usposabljanju mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: pogodba), vendar najkasneje do 20. septembra, poslati agenciji naslednjo dokumentacijo:
– okvirni program raziskovalnega usposabljanja;
– dokazilo o diplomi oziroma potrdilo o zagovoru znanstvenega magisterija in
– prilogo k diplomi, če se kandidat za mladega raziskovalca vpisuje v prvi letnik podiplomskega študija.
(2) Če kandidat za mladega raziskovalca ni opravil dodiplomskega oziroma magistrskega študija v Republiki Sloveniji, mora RO pred podpisom pogodbe poslati še:
– odločbo visokošolskega zavoda o priznavanju tujega izobraževanja za namen izobraževanja v Republiki Sloveniji in
– pretvorbo povprečne ocene dodiplomskega študija glede na sistem ocenjevanja, ki se izvaja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, ki jo pripravi RO, kjer se izvaja usposabljanje, upoštevaje sistem ocenjevanja v tujini opravljenega izobraževanja.
108. člen
(program usposabljanja)
(1) Okvirni program raziskovalnega usposabljanja kandidata za mladega raziskovalca je sestavljen iz raziskovalnega in študijskega programa. Raziskovalni program obsega:
– izhodišče raziskovalne naloge mladega raziskovalca in njeno umestitev v raziskovalni program oziroma projekt raziskovalne skupine;
– delovno hipotezo in metode dela;
– cilje raziskave in predvidene rezultate s poudarkom na originalnem prispevku k znanosti.
(2) Študijski program obsega:
– program podiplomskega študija za pridobitev znanstvenega naziva, ki mora biti časovno opredeljen,
– naziv univerze in fakultete podiplomskega študija za pridobitev znanstvenega naziva.
(3) Okvirni program usposabljanja v raziskovalni skupini podpišejo: raziskovalni mentor, poslovodni organ izvajalca in mladi raziskovalec.
109. člen
(sklenitev pogodbe)
(1) Agencija praviloma do 1. decembra tekočega leta sklene z izvajalcem in mladim raziskovalcem pogodbo, v kateri pogodbene stranke določijo medsebojne pravice in obveznosti. S pogodbo se lahko določi, da RO krije določene stroške pri usposabljanju mladega raziskovalca.
(2) RO mora vrniti podpisano pogodbo najkasneje v 15 dneh od prejema le-te. Pogodbi je dolžna priložiti pogodbo o zaposlitvi mladega raziskovalca in potrdilo o vpisu na podiplomski študij. Slednje ne velja za mlade raziskovalce z opravljenim magisterijem.
110. člen
(krajše usposabljanje v tujini)
(1) Mladim raziskovalcem, katerih usposabljanje agencija že financira, se omogoči krajše usposabljanje v tujini v obliki študijskih projektov na tujih univerzah oziroma raziskovalnih inštitutih ali izvedbe eksperimentalnega dela doktorata, v prid kakovostnejšega usposabljanja in podiplomskega študija doma, in sicer do največ enega leta in pol.
(2) V času krajšega usposabljanja mladega raziskovalca v tujini je RO upravičena do polnega obroka sredstev, ki jih agencija iz državnega proračuna po pogodbi namenja za usposabljanje mladih raziskovalcev, tudi v primeru, da je mladi raziskovalec za čas bivanja v tujini pridobil tujo štipendijo.
(3) RO opiše potek usposabljanja mladega raziskovalca v tujini v letnem poročilu.
(4) Zaradi krajšega usposabljanja v tujini se pogodbeni rok za izvedbo programa ne podaljša. Zagovor doktorata mora biti opravljen v Republiki Sloveniji. Zagovor doktorata je izjemoma možen tudi v tujini, v primeru, če je pri doktoratu sodeloval tuj somentor in je odločitev o zagovoru doktorata v tujini bila sprejeta v soglasju z vsemi udeleženci.
111. člen
(poročanje o usposabljanju)
(1) RO mora poročati o usposabljanju mladega raziskovalca v rokih, navedenih v pogodbi in v ta namen poslati agenciji letna poročila in zaključno poročilo v skladu z navodilom za pripravo letnega in zaključnega poročila o usposabljanju mladega raziskovalca, ki ga sprejme direktor in se ga objavi na spletni strani agencije. Skladno s pogodbenim rokom je RO dolžna poslati agenciji tudi sklep senata ustrezne fakultete o odobritvi neposrednega prehoda na doktorski študij.
(2) Pred zaključkom usposabljanja se mora mladi raziskovalec udeležiti seminarja s področja podjetništva. Seminar lahko organizira visokošolska organizacija, ki ima v svojem programu primerne vsebine in ustrezne predavatelje, ali pa ga organizira RO ob sodelovanju s strokovnjaki iz drugih visokošolskih zavodov in gospodarstva. Seminar ne sme biti krajši od 5 šolskih ur. Potrdilo o udeležbi na seminarju mora biti priloženo zaključnemu poročilu iz prejšnjega odstavka.
(3) Če poročila niso posredovana do rokov, določenih v pogodbi, lahko agencija za čas zamude ne izplača sredstev po pogodbi. Če sklep senata ustrezne fakultete o odobritvi neposrednega prehoda na doktorski študij ni posredovan do roka, določenega v pogodbi, agencija zadrži plačilo sredstev za največ šest mesecev. Če je v roku šestih mesecev sklep senata dostavljen agenciji, ta poračuna zadržana sredstva, v nasprotnem primeru odstopi od pogodbe.
112. člen
(poročanje o spremembah)
(1) RO je najkasneje do desetega v mesecu dolžna sporočiti agenciji spremembe v zvezi z usposabljanjem mladega raziskovalca, ki se nanašajo na spremembo oziroma prenehanje zaposlitve pri RO, ter na upravičeno odsotnost nad 30 delovnih dni skupaj, kot je starševski dopust ali daljša bolezenska odsotnost. Agencija vzpostavi mirovanje statusa mladega raziskovalca tudi, če je podlaga za vzpostavitev mirovanja v drugem zakonu. Za čas upravičene odsotnosti agencija začasno prekine financiranje in podaljša usposabljanje za čas mirovanja pogodbenih obveznosti.
(2) V primeru prenehanja oziroma spremembe zaposlitve mladega raziskovalca, agencija ustavi izplačevanje sredstev. Nadaljevanje financiranja usposabljanja mladega raziskovalca je vezano na pozitivno mnenje ustreznega telesa agencije.
113. člen
(zamenjava mentorja)
(1) RO lahko predlaga zamenjavo mentorja v primeru prenehanja delovnega razmerja mentorja, upokojitve, smrti mentorja oziroma enoletne dokumentirane odsotnosti mentorja. O zamenjavi odloča ZSA.
(2) O zamenjavi mentorja iz drugih pisno utemeljenih razlogov odloča direktor na predlog ZSA.
(3) Mentor mora izpolnjevati pogoje iz 95. in 97. člena tega pravilnika.
114. člen
(zagotavljanje namenske rabe sredstev)
(1) Sredstva agencije se smejo uporabljati le za namene in v razmerjih, kot to izhaja iz tega pravilnika, pogodbe in navodila o porabi sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev, ki ga sprejme direktor.
(2) RO je dolžna omogočiti agenciji vpogled v porabo sredstev, ki jih prejema na podlagi pogodbe.
(3) V pogodbi se navede ime odgovorne osebe za skrbnika pogodbenih določil.
115. člen
(neizpolnjevanje pogodbe)
(1) V primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti je RO dolžna o tem takoj poročati agenciji. Agencija lahko začasno ali v celoti prekine financiranje oziroma odstopi od pogodbe.
(2) Prekinitev usposabljanja na zahtevo izvajalca ali na željo mladega raziskovalca v prvih treh mesecih financiranja nima finančnih posledic za podpisnika pogodbe razen, če agencija ugotovi nenamensko porabo sredstev.
(3) Odgovornost izvajalca in mladega raziskovalca v primeru prekinitve usposabljanja po preteku treh mesecev, se opredeli v pogodbi.
(4) Če agencija odstopi od pogodbe zaradi nenamenske porabe sredstev, je RO dolžna izplačana sredstva vrniti v realni vrednosti z zakonitimi zamudnimi obrestmi v roku, ki ga določi agencija.
(5) Če namen in cilj programa usposabljanja (zagovor doktorata) nista dosežena v pogodbenem roku oziroma roku, podaljšanem za 6 mesecev brez zagotovila finančnih sredstev agencije, je RO dolžna vrniti 10% izplačanih sredstev oziroma v primeru, ko je mladi raziskovalec dopolnilno zaposlen, 20% izplačanih sredstev. RO ima v obeh primerih pravico uveljaviti regresni zahtevek v višini 5% izplačanih sredstev proti mlademu raziskovalcu. V izjemnih, posebej obrazloženih primerih, lahko rok za dokončanje pogodbenih obveznosti ZSA podaljša, vendar največ za šest mesecev.
116. člen
(predčasen zaključek usposabljanja)
Če mladi raziskovalec uspešno zaključi usposabljanje (zagovor doktorata) pred iztekom pogodbenega roka, se mu za čas, ki preostane do izteka pogodbe, lahko podeli nagrada, ki predstavlja 30% višine sredstev, ki jih agencija namenja za bruto plačo mladega raziskovalca, za vsak predčasno končani mesec usposabljanja, vendar največ za dvanajst mesecev.
IV. Raziskovalna oprema
117. člen
(predmet razpisa)
(1) Sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme obsega nakupe raziskovalne opreme, katere predračunska nabavna vrednost prijavljene raziskovalne opreme znaša najmanj 50.000 EUR za naravoslovje, tehniko, biotehniko in medicino ter najmanj 15.000 EUR za humanistiko in družboslovje.
(2) Delež sofinanciranja agencije za nakup raziskovalne opreme se določi z razpisom ali metodologijo.
118. člen
(prijava na razpis)
(1) Na razpis se lahko prijavijo JRO in drugi javni zavodi (v nadaljnjem besedilu: prijavitelji), ki izvajajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov in infrastrukturnih programov na podlagi dodeljene koncesije.
(2) Ob prijavi na razpis morajo prijavitelji predložiti poleg prijave tudi naslednja dokazila: predračune za raziskovalno opremo, ki jo nameravajo kupiti in pisma o nameri, predpogodbo oziroma pogodbo o sofinanciranju, ki jo bo podpisal sofinancer in v kateri bo naveden znesek sofinanciranja ali izjavo o lastnih sredstvih.
119. člen
(izločitveni pogoj)
Strokovno telo kot izločitveni pogoj lahko upošteva raziskovalno opremo večje vrednosti, ki v Sloveniji že obstaja (najmanj 140.000 EUR za naravoslovje, tehniko, biotehniko in medicino oziroma najmanj 40.000 EUR za humanistiko in družboslovje). Pri tem mu je v pomoč seznam obstoječe raziskovalne opreme, ki je dostopen na sistemu Sicris. Strokovno telo lahko pozove prijavitelje, da dodatno utemeljijo prijavo glede na obstoječo opremo.
120. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo.
(2) Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi kriterijev, določenih v tabeli G. IV.
Tabela G. IV.: Kriteriji za ocenjevanje raziskovalne opreme in največje število točk za posamezen kriterij.
+--------------+-----------------------------------+------------+
| Št. kriterija| Kriterij | Največje |
| iz 33. člena | | št. točk |
+--------------+-----------------------------------+------------+
| 8 |Kakovost prijave podporne | 11|
| |dejavnosti | |
+--------------+-----------------------------------+------------+
| 4 |Relevantnost in potencialni vpliv | 6|
| |prijave | |
+--------------+-----------------------------------+------------+
| |Skupaj | 17|
+--------------+-----------------------------------+------------+
(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Kakovost prijave podporne dejavnosti se uporablja kazalec:
8.7. Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa, pri čemer strokovno telo preveri ustreznost uvrstitve prijave raziskovalne opreme v raziskovalni oziroma infrastrukturni program na podlagi javno dostopnih podatkov v bazi Sicris,
8.8. Višina nabavne vrednosti opreme.
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporabljata kazalca:
4.7. Delež sredstev iz drugih virov.
(5) Elementi ocenjevanja so podrobneje določeni v metodologiji.
121. člen
(1) Na temelju izvedenega točkovanja, skladno z opredeljenimi kriteriji, strokovno telo izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme in ga posreduje v obravnavo na ZSA.
(2) V primeru, če več prijav doseže enako število točk, izmed teh na temelju razprave o pomenu raziskovalne opreme za podporo raziskovalni dejavnosti prijavitelja in drugih vključenih raziskovalnih in infrastrukturnih programov oziroma projektov odloči o izboru za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme ZSA. ZSA pri tem upošteva izhodišča nacionalnega programa, za področje raziskovalne dejavnosti.
122. člen
(odtujitev opreme in zagotavljanje dostopnosti)
(1) Prijavitelj, s katerim agencija sklene pogodbo o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik), mora zagotavljati nemoteno delovanje raziskovalne opreme ter ravnati z njo kot dober gospodar. Odtujevanje te opreme je možno le s soglasjem ustanovitelja po postopkih, ki jih določajo predpisi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države.
(2) Sopogodbenik je dolžan nuditi zmogljivosti raziskovalne opreme in povezane storitve vsem zainteresiranim RO pod najugodnejšimi pogoji v primerih, ko se zmogljivosti in storitve potrebujejo za izvajanje raziskovalnih programov oziroma projektov, (so)financiranih s sredstvi državnega proračuna. Za uporabo zmogljivosti raziskovalne opreme morajo imeti sopogodbeniki izdelane cenike, ki morajo biti javno objavljeni.
(3) Pri oblikovanju lastne cene uporabe raziskovalne opreme, sofinancirane s sredstvi agencije, morajo prijavitelji upoštevati stroške amortizacije raziskovalne opreme, stroške materiala in storitev za vzdrževanje opreme in pripadajoče stroške dela skladno s predpisi s področja plačnega sistema javnega sektorja.
(4) Prijavitelji so dolžni agenciji poročati o ceni za uporabo raziskovalne opreme ter o strukturi lastne cene uporabe raziskovalne opreme.
(5) Prijavitelji so dolžni agenciji redno poročati o dejanski uporabi oziroma izkoriščenosti raziskovalne opreme ter obveščati javnost o razpoložljivosti opreme na svojih spletnih straneh.
(6) Navodilo za oblikovanje cen za uporabo raziskovalne opreme, obveščanje in poročanje o uporabi raziskovalne opreme sprejme direktor agencije.
123. člen
(javno dostopna evidenca raziskovalne opreme)
Evidenca raziskovalne opreme, katere nakup je sofinancirala agencija iz sredstev državnega proračuna, je javno dostopna v sistemu SICRIS. Podatke, ki so potrebni za evidenco, so prijavitelji v obliki in na način, ki ga določi agencije, dolžni dostaviti.
124. člen
(Pogodba o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme)
(1) Pogodba o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme se lahko sklene posamezno za določen nakup raziskovalne opreme oziroma za več nakupov določene RO skupaj glede na čas izvedbe predmetnega nakupa.
(2) S pogodbo o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme se poleg obveznih sestavin pogodbe, ki jih določa ta pravilnik, uredijo tudi druge medsebojne materialne pravice in obveznosti, kot so: izkoriščanje raziskovalne opreme, pogoji za uporabo raziskovalne opreme, poročanje o delovanju, uporabnosti in izkoriščenosti ter merila in elementi za oblikovanje cen storitev izvajanj s to raziskovalno opremo.
(3) Sopogodbenik je dolžan zagotoviti vključitev raziskovalne opreme v izvajanje programov in projektov ter zagotoviti, da se raziskovalna oprema sofinancirana po tem pravilniku, knjigovodsko evidentira kot osnovno sredstvo pri sopogodbeniku.
V. Mednarodno znanstveno sodelovanje
125. člen
(namen)
Na področju mednarodnega znanstvenega sodelovanja agencija lahko (so)financira:
1. sprejete obveznosti v okviru mednarodnih dvostranskih in večstranskih sporazumov, programov, memorandumov in protokolov med Republiko Slovenijo in drugimi državami (v nadaljnjem besedilu: mednarodnih aktov);
2. članstvo slovenskih znanstvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih;
3. delovanje slovenskih predstavnikov, izvoljenih za predsednike, podpredsednike, generalne sekretarje ali člane vodstvenih organov mednarodnih znanstvenih združenj;
4. aktivnosti v zvezi s promocijo slovenske znanosti v tujini;
5. delovanje tujih raziskovalcev, ki prihajajo v Republiko Slovenijo na podlagi mednarodnega akta, če ta akt vsebuje recipročno določilo za slovenske raziskovalce;
6. spodbujanje prijav na javne razpise okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: okvirni programi EU);
7. sodelovanje slovenskih organizacij v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih, ki jih je sprejela vlada, ministrstvo, pristojno za znanost, ali agencija, in za katere je sklenjena posebna pogodba oziroma drug ustrezen mednarodni akt.
126. člen
(razpis)
(1) Agencija (so)financira mednarodno sodelovanje iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega člena na podlagi razpisa.
(2) Na razpis iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega člena se lahko prijavijo RO in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v evidenco RO oziroma v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja področje raziskovalne in razvojne dejavnosti, in s predpisi agencije, ter izvajajo s strani agencije (so)financirane programe oziroma projekte temeljnega ali aplikativnega raziskovanja, ali odobrene mednarodne projekte (zlasti npr. sodelovanje v okvirnih programih EU na področju raziskav in tehnološkega razvoja), ki zagotavljajo osnovni vir raziskav.
(3) Na razpis iz 4. točke prejšnjega člena se lahko prijavijo tudi zavodi, skupnosti zavodov, gospodarske družbe, društva, zveze društev in ustanove Republike Slovenije, ter pravne osebe iz slovenskega zamejstva in pravne osebe Slovencev po svetu.
(4) Na razpis iz 2. in 3. točke prejšnjega člena se lahko prijavijo slovenska znanstvena združenja.
127. člen
(enostranski in dvostranski razpisi)
Kadar mednarodni akt ne določa obveznosti tuje strani, da ta (so)financira mednarodno sodelovanje se (so)financiranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja iz 1. točke 125. člena tega pravilnika izvaja na podlagi enostranskega javnega razpisa, sicer pa se izvaja na podlagi dvostranskega razpisa.
128. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija v skladu z razpisnimi pogoji, tem pravilnikom in metodologijo.
(2) Ocena posamezne prijave za razpise iz 1. točke 125. člena je kvantitativna ocena po kriteriju »1. Raziskovalna uspešnosti raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev« iz 34. člena, in sicer kvantitativna ocena za znanstveno uspešnost nosilca projekta pri prijavitelju, ki se določi na podlagi ocene A(1 )iz 35. člena tega pravilnika.
129. člen
(predlog prednostnega seznama prijav)
(1) Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot dvostranski razpisi, strokovna komisija slovenskemu delu pooblaščenega mednarodnega telesa (mešani komisiji ali odboru za znanstveno in tehnološko sodelovanje obeh sodelujočih držav) preda seznam prijav s pripadajočimi ocenami iz 128. člena. Pooblaščeno mednarodno telo pripravi prednostni seznam prijav, ki ga slovenski del pooblaščenega mednarodnega telesa posreduje agenciji v nadaljnjo obravnavo. Sklep o izboru prijav za (so)financiranje sprejme direktor, pri čemer je dolžan upoštevati posredovani finančno ovrednoteni prednostni seznam prijav.
(2) Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot enostranski razpisi, strokovna komisija pripravi predlog prednostnega seznama prijav na podlagi ocene prijav. V primeru skoraj identične ocene dveh prijav, to je manj kot 5 odstotkov točk razlike, strokovna komisija pri pripravi predloga finančno ovrednotenega prednostnega seznama prijav za (so)financiranje poleg ocene upošteva tudi kriterij vključenosti doktorskih študentov ali podoktorandov.
130. člen
(odločanje o financiranju)
Mednarodno sodelovanje iz 125. člena tega pravilnika (so)financira agencija na podlagi sklepa direktorja. (So)financiranje poteka na podlagi obvestila o rezultatih izbora prijav z navedbo odobrenih sredstev oziroma števila izmenjav, ali na podlagi posebne pogodbe med agencijo in prijaviteljem.
131. člen
(zahtevek za izplačilo)
(1) Vsi prijavitelji, ki jim je sredstva za mednarodno sodelovanje predhodno odobrila agencija, so v 10 dneh po realizirani aktivnosti dolžni agenciji predložiti zahtevek za izplačilo sredstev, obračun stroškov, kopije obračunske dokumentacije in vsebinsko poročilo o realiziranih aktivnostih v okviru posamezne aktivnosti. Poročilo lahko agencija uporablja v promocijske namene.
(2) Agencija ni dolžna upoštevati zahtevkov za izplačilo, ki na agencijo prispejo kasneje kot 30 dni po realizirani aktivnosti.
(3) V primeru, da je med agencijo in prijaviteljem sklenjena pogodba, se način financiranja uredi v pogodbi.
132. člen
(nadzor)
Če agencija ugotovi nenamensko porabo sredstev, prekine izplačevanje sredstev in odstopi od pogodbe ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev v realni vrednosti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
133. člen
(sofinanciranje)
(1) Mednarodno sodelovanje raziskovalcev iz tujine, ki prihajajo na obisk v Republiko Slovenijo na podlagi 1. in 5. točke 125. člena tega pravilnika, agencija (so)financira v višini stroškov bivanja in dnevnic, določenih z veljavno uredbo, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, v kolikor ni v mednarodnem aktu določeno drugače.
(2) Stroški bivanja se sofinancirajo v višini stroškov namestitve v domu podiplomcev ali izjemoma, v primeru zasedenosti doma podiplomcev, ali izven Ljubljane in Maribora, največ v višini stroškov nočnine v hotelu B kategorije do 100 EUR (za bivanje do 14 dni) oziroma do 1250 EUR mesečno.
(3) Mednarodno sodelovanje slovenskih raziskovalcev na podlagi 1. točke 125. člena agencija (so)financira v višini mednarodnih prevoznih stroškov na najbolj ekonomičen način, upoštevajoč ceno in porabo časa, v kolikor ni v mednarodnem aktu določeno drugače. V primeru enostranskih razpisov iz 127. člena tega pravilnika ali dvostranskih razpisov, kadar tako določa mednarodni akt, agencija raziskovalcem lahko (so)financira tudi dnevnice za čas obiska v tujini, kot jih določa uredba, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino (v nadaljnjem besedilu: uredba).
134. člen
(projekti v okvirnih programih)
Agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta slovenskim organizacijam, ki so kot prijaviteljice ali glavne koordinatorke prijavile projekt ali sodelujejo kot partnerke pri projektu, ki ga je Evropski komisiji prijavila tuja ali slovenska organizacija na objavljene javne razpise okvirnih programov EU. Za prijavo projekta, za katero je Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo je posredovala v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta v znesku 2.500 EUR slovenski organizaciji, ki je projekt prijavila kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju in 1.000 EUR slovenski organizaciji, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija v mednarodnem konzorciju oziroma je prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva tudi enega samega prijavitelja. Do prispevka niso upravičeni prijavitelji, ki v recenzentski oceni dosežejo polovico največjega možnega števila točk v posameznem recenzijskem postopku ali manj.
135. člen
(prevzem sofinanciranja)
(1) Pri projektih, ki so vključeni v programe mednarodnega znanstvenega in tehnološkega sodelovanja in je v tem okviru opravljeno mednarodno strokovno ocenjevanje, se postopek ocenjevanja, ki ga določa ta pravilnik, ne opravi, če je recenzija dostopna agenciji.
(2) Če recenzija pri prijavah s slovenskim nosilcem mednarodnega projekta (na primer: na javne razpise Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: ERC), projekti ERA-NET, v katerih sodeluje Republika Slovenija ter sheme EUROCORES pri Evropski znanstveni fundaciji (v nadaljnjem besedilu: ESF)), ali s slovenskim koordinatorjem projekta na javne razpise okvirnih programov EU preseže prag za možno sofinanciranje (threshold), ni pa projekt izbran za sofinanciranje pri Evropski komisiji ali ESF, oziroma je bil v primeru ERC pozitivno ocenjen v prvem krogu oziroma predlagan za drugi krog ocenjevanja, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.
136. člen
(sofinanciranje stroškov delovanja funkcionarjev v mednarodnih znanstvenih združenjih)
(1) Slovenskim raziskovalcem, izvoljenim za predsednike, podpredsednike in člane vodstvenih organov ali generalne sekretarje mednarodnih znanstvenih združenj iz 3. točke 125. člena, agencija lahko (so)financira mednarodne prevozne stroške na najbolj ekonomičen način in dnevnice, kot jih določa uredba, za udeležbe na zasedanjih vodstvenih organov mednarodnih znanstvenih združenj, vendar ne več kot dvakrat letno. Agencija ne (so)financira udeležb na sestankih delovnih skupin in drugih ad hoc teles.
(2) Slovenskim raziskovalcem lahko agencija (so)financira nadomestila za strokovna opravila v zvezi z opravljanjem funkcije predsednikov in generalnih sekretarjev mednarodnih znanstvenih združenj največ do 900 EUR letno, vendar posamezno slovensko znanstveno združenje ne more prejeti več kot enkratno nadomestilo za svoje funkcionarje v mednarodnih znanstvenih združenjih letno.
(3) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati mednarodno znanstveno združenje iz tega in iz 137. člena, se lahko določijo z razpisom ali v metodologiji.
137. člen
(sofinanciranje članarin v mednarodnih znanstvenih združenjih)
(1) Agencija lahko (so)financira mednarodne članarine slovenskih znanstvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih od 200 EUR do 800 EUR letno. Agencija zagotovi sredstva za članarine na podlagi zahtevkov za izplačilo s priloženo kopijo računov.
(2) Agencija ne (so)financira mednarodnih članarin sekcijam slovenskih znanstvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih, gospodarskim družbam in zavodom oziroma drugim javnim pravnim osebam in posameznikom.
138. člen
(financiranje stroškov obiskov tujih delegacij)
(1) Agencija zagotavlja sredstva za financiranje stroškov, ki nastanejo pri uresničevanju programov mednarodnega znanstvenega sodelovanja Republike Slovenije z obiski tujih delegacij v Republiki Sloveniji in slovenskih v tujini. Pri zagotavljanju sredstev se upošteva načelo recipročnosti.
(2) Sodelovanje delegatov agencije v meddržavnih telesih in odborih mednarodnih organizacij, katerih partner je Republika Slovenija, se financira v celoti in v višini, kot je določeno z uredbo.
VI. Uveljavljeni raziskovalci iz tujine
139. člen
(namen)
Agencija sofinancira sodelovanje tujih raziskovalcev z RO v Republiki Sloveniji z namenom, da le-ti pri skupnem raziskovalnem delu dosežejo tako kvalitetne raziskovalne rezultate, da bodo lahko objavljeni s slovenskimi soavtorji vsaj v eni mednarodni znanstveni reviji, ki sodi v zgornjo četrtino po faktorju odmevnosti (impact factor) na svojem področju.
140. člen
(sofinanciranje)
Agencija sofinancira sodelovanje tujih raziskovalcev na podlagi razpisa praviloma tri mesece in ne več kot eno leto z zagotavljanjem sredstev za plačilo njihovega raziskovalnega dela, za povračilo potnih stroškov iz države bivanja tujega raziskovalca v Republiko Slovenijo ter nazaj in za stroške bivanja v Republiki Sloveniji. Za plačilo dela tujim raziskovalcem zagotavlja agencija sredstva v višini raziskovalnih ur za raziskovalne projekte kategorije A v skladu s predpisom, ki določa normative in standarde za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti.
141. člen
(prijavitelj)
(1) Na razpis se lahko prijavijo RO s predlogom tujega raziskovalca, ki bi v raziskavah sodeloval s skupino raziskovalcev, ki deluje znotraj RO (v nadaljnjem besedilu: skupina raziskovalcev prijaviteljice). Tuj raziskovalec je tuj državljan, ki živi in deluje v tujini, ali slovenski državljan, ki najmanj pet let živi in deluje v tujini.
(2) Prijavitelj mora v prijavi med drugim predložiti:
– okvirni program sodelovanja tujega raziskovalca, ki je v skladu z drugim odstavkom 144. člena tega pravilnika,
– poimensko navedbo slovenskih raziskovalcev, s katerim(i) bo tuji raziskovalec sodeloval pri raziskavah in
– navedbo naslova znanstvene revije, v kateri bo predvidoma dosežena objava skupnih rezultatov s skupino raziskovalcev prijaviteljice.
142. člen
(pogoji za sofinanciranje)
(1) Za sofinanciranje sodelovanja tujih raziskovalcev v posamezni RO morata biti v trenutku prijave izpolnjena naslednja pogoja:
– tuji raziskovalec mora imeti vsaj tri objave v mednarodnih znanstvenih revijah, ki sodijo v zgornjo četrtino po faktorju odmevnost (impact factor) na svojem področju, ali vsaj eno objavo v mednarodni znanstveni reviji s faktorjem odmevnosti nad 15 (pogoj ne velja za humanistiko);
– skupina raziskovalcev prijaviteljice ima pri agenciji vsaj en tekoči raziskovalni projekt ali program.
(2) V prijavi se mora prijavitelj zavezati, da bo
– v času raziskovanja v Republiki Sloveniji imel tuji raziskovalec vsaj dve predavanji s tematiko s področja opravljanih raziskav, ki bosta časovno ločeni najmanj mesec dni;
– tuji raziskovalec raziskoval v skupini raziskovalcev prijaviteljici na ozemlju Republike Slovenije brez prekinitev vsaj tri mesece, pri čemer se sodelovanje tujega raziskovalca na konferencah ali znanstvenih srečanjih ne šteje za prekinitev.
(3) Na razpisu ne morejo biti izbrani tuji raziskovalci oziroma skupine raziskovalcev prijaviteljice, ki so bili v zadnjih petih letih izbrani na javnem razpisu za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine.
143. člen
(strokovno telo)
Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine, ki ga imenuje ZSA. Strokovno telo sestavljajo predsednik in dva člana.
144. člen
(ocenjevanje raziskovalcev)
(1) Prijave lahko ocenjujejo posamezni člani strokovnega telesa kot recenzenti ali zunanji recenzenti, ki jih imenuje strokovno telo (v nadaljnjem besedilu: recenzenti). Vsak recenzent po možnosti ocenjuje vsaj dve prijavi z istega področja ali vede.
(2) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kazalcih in merilih. Recenzenti za ocenjevanje prijav uporabljajo kriterije, navedene v tabeli G. IV.
Tabela G.IV.: Kriteriji za ocenjevanje prijavljenih uveljavljenih raziskovalcev iz tujine in največje število točk za posamezen kriterij.
+--------------+------------------------------------+-----------+
| Št. kriterija| Kriterij | Največje |
| iz 33. člena | | št. točk |
+--------------+------------------------------------+-----------+
| 1 |Raziskovalna uspešnost raziskovalca | 30|
| |oziroma skupine raziskovalcev | |
+--------------+------------------------------------+-----------+
| 4 |Relevantnost in potencialni vpliv | 10|
| |prijave | |
+--------------+------------------------------------+-----------+
| |Skupaj | 40|
+--------------+------------------------------------+-----------+
(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6. Statusna odličnost.
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporablja naslednje kazalce:
4.13. Pomen za RO;
4.14. Pomen za raziskovalno skupino;
4.15. Pomen za Slovenijo.
(5) V primeru, da je prijavljeni raziskovalec iz tujine Nobelov nagrajenec, se uvrsti v financiranje brez ocenjevanja.
(6) Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so podrobneje določeni v metodologiji.
145. člen
(postopek ocenjevanja)
(1) Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.
(2) Strokovno telo na podlagi ocen recenzentov nato tuje raziskovalce razvrsti v prednostni seznam prijav glede na doseženo skupno število točk in glede na kategorije iz usmeritev ministrstva.
(3) V sofinanciranje so lahko sprejeti tisti tuji raziskovalci, ki dosežejo največje število točk znotraj področij posamezne vede, praviloma enega na posameznem področju v istem letu.
(4) Strokovno telo pripravi predlog finančno ovrednotenega prednostnega seznama prijav tujih raziskovalcev in ga posreduje v obravnavo ZSA v roku tridesetih dni od prejema recenzij.
146. člen
(pogodba)
Agencija sofinanciranje izbranih tujih raziskovalcev uredi s pogodbo.
VII. Znanstveni sestanki
147. člen
(namen)
Agencija sofinancira sestanke z namenom, da omogoči pridobivanje novega znanja, prenos znanja iz sveta, mednarodno izmenjavo znanja in prenos raziskovalnih dosežkov v prakso.
148. člen
(predmet sofinanciranja)
(1) Agencija sofinancira pripravljalna dela za organizacijo sestanka, krije stroške tiskanja vabil, povzetkov oziroma razširjenih povzetkov referatov v knjižni oziroma elektronski obliki, najemnine dvorane in vse stroške bivanja največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni predavatelji iz tujine in referenti).
(2) Minimalna dotacija je 1000 EUR. Če je izračun dotacije nižji od 1000 EUR, prijava pa je uvrščena na predlog prednostnega seznama, se bo prijava sofinancirala s 1000 EUR pod pogojem, da zaprošena sredstva iz prijave niso presežena.
149. člen
(programski odbor)
Za kvalitetno organizacijo znanstvenega sestanka je ustanovljen in zadolžen programski odbor. Najmanj polovica članov programskega odbora mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta.
150. člen
(zbiranje prijav)
(1) Agencija zbira prijave za organizacijo sestanka (v nadaljnjem besedilu: prijava) na podlagi razpisa.
(2) Na razpis se lahko prijavijo organizacije, ki so vpisane v evidenco RO pri agenciji in društva. Prav tako se lahko prijavijo pravne osebe Slovencev iz slovenskega zamejstva in pravne osebe Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj).
151. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje prijav znanstvenih sestankov.
(2) Vsako prijavo ocenita dva recenzenta. Strokovno telo za znanstvene sestanke (v nadaljnjem besedilu: strokovno telo) imenuje 14 recenzentov, za vsako znanstveno vedo po dva znanstvena recenzenta. Strokovno telo v 30 dneh od dneva prejema dokumentacije pripravi finančno ovrednoten predlog prednostnega seznama za sofinanciranje znanstvenih sestankov (v nadaljevanju: predlog). Predlog podpiše predsednik strokovnega telesa.
(3) Za ocenjevanje prijav se uporablja kriterije, navedene v tabeli G. VII.
Tabela G.VII.: Kriteriji za ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke in največje število točk za posamezen kriterij.
+--------------+----------------------------------+-------------+
| Št. kazalca | Kriterij | Največje št.|
| iz 33. člena | | točk |
+--------------+----------------------------------+-------------+
| 1 |Raziskovalna uspešnost | 40|
| |raziskovalca oziroma skupine | |
| |raziskovalcev | |
+--------------+----------------------------------+-------------+
| 4 |Relevantnost in potencialni vpliv | 60|
| |prijave | |
+--------------+----------------------------------+-------------+
| 5 |Izvedljivost predloga | 15|
+--------------+----------------------------------+-------------+
| |Skupaj | 115|
+--------------+----------------------------------+-------------+
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
1.1. Sicris (COBISS) točke (ocena A(1));
1.2. Normirano število čistih citatov iz sistema Sicris (Web of Science – Wos) (ocena A(2));
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah.
(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporablja naslednje kazalce:
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;
4.7. Delež sredstev iz drugih virov;
4.9. Delež tujih udeležencev znanstvenega sestanka;
4.10. Periodičnost znanstvenega sestanka;
4.11. Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti;
4.12. Združevanje več znanstvenih disciplin.
(6) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednja kazalca:
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev;
5.9. Organizacijske reference vodje sestanka.
(7) Elementi za ocenjevanje so podrobneje določeni v metodologiji.
(8) Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sofinancira se le sestanke, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v I, II. in III. kategorijo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote točkovnih ocen in to ločeno po vedah.
152. člen
(najmanjše število referentov)
Agencija sofinancira sestanke, na katerih je predvideno za enodnevni sestanek najmanj 10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.
153. člen
(normativ za izračun sredstev za sofinanciranje stroškov organizacije znanstvenih sestankov)
Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje stroškov organizacije znanstvenih sestankov se upošteva število udeležencev, število referentov, število dni, število tujih vabljenih predavateljev in administriranje, ki je odvisno od števila referentov. Način izračuna in finančno opredeljeni elementi so v metodologiji.
VIII. Nakup mednarodne znanstvene literature in baz podatkov
154. člen
(namen)
Agencija v skladu s tem pravilnikom sofinancira nakup mednarodne znanstvene literature in baz podatkov z namenom zagotavljanja dotoka in dostopnosti mednarodnih znanstvenih in strokovnih informacij za potrebe raziskovalne, izobraževalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji.
155. člen
(strokovno telo)
Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje prijav za mednarodno znanstveno literaturo in baze podatkov.
156. člen
(prijavitelji)
Na razpis se lahko prijavijo knjižnice, ki so javne pravne osebe, in zavodi, vpisani v evidenco RO pri agenciji. Knjižnice in zavodi, ki se prijavijo na razpis, morajo opravljati informacijske storitve za širši krog uporabnikov v raziskovalni, razvojni in izobraževalni dejavnosti. Knjižnice (nacionalna knjižnica, univerzitetne in visokošolske knjižnice, specialne knjižnice) in zavodi se lahko prijavijo posamično ali v obliki konzorcijev.
157. člen
(vsebina prijave)
(1) Prijava mora biti pripravljena na podlagi pridobljenih ponudb, ki morajo biti priložene.
(2) Prijavitelju se lahko odobri sredstva največ do višine predloženih ponudb.
(3) Če si prijavitelj s pogajanji z dobavitelji izbori nižje cene od prvotno ponujenih in mu sredstva zato ostanejo, lahko predlaga agenciji nakup dodatne literature, za katero na razpisu ni kandidiral. Predlog mora biti pripravljen na podlagi ponudb, ki jih prijavitelj predloži k predlogu. O predlogu odloči direktor.
158. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Za ocenjevanje prijav se uporabljajo kriteriji, navedeni v tabeli G. VIII.
Tabela G.VIII.: Kriteriji za ocenjevanje prijav za nakup mednarodne znanstvene literature in baz podatkov ter največje število točk za posamezni kriterij.
+----------------+--------------------------------+-------------+
| Št. kriterija | Kriterij | Največje št.|
| iz 33. člena | | točk |
+----------------+--------------------------------+-------------+
| 7 |Relevantnost podporne dejavnosti| 21|
+----------------+--------------------------------+-------------+
| 8 |Kakovost prijave podporne | 15|
| |dejavnosti | |
+----------------+--------------------------------+-------------+
| 4 |Relevantnost in potencialni | 3|
| |vpliv prijave | |
+----------------+--------------------------------+-------------+
| 5 |Izvedljivost predloga | 6|
+----------------+--------------------------------+-------------+
| |Skupaj | 45|
+----------------+--------------------------------+-------------+
(2) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost podporne dejavnosti se uporablja naslednje kazalce:
7.1. Dostopnost;
7.2. Pogostnost uporabe;
7.3. Kontinuiteta naročil.
(3) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovost prijave podporne dejavnosti se uporablja naslednji kazalec:
8.6. Kvaliteta in pomen naročene mednarodne znanstvene literature in baz podatkov.
(4) Za ocenjevanje po kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporablja naslednji kazalec:
4.7. Delež sredstev iz drugih virov.
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje kazalce:
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev;
5.8. Strokovna usposobljenost osebja.
(6) Elementi ocenjevanja so podrobneje določeni v metodologiji.
159. člen
(prednost pri sofinanciranju)
(1) Prednost pri sofinanciranju nabave mednarodne znanstvene literature in baz podatkov imajo prijavitelji, pri katerih je potreben pospešen razvoj knjižnice, ker je ta sestavni del organizacije, katere pospešeni razvoj je v javnem interesu Republike Slovenije. Na ta način se omogoča pospešeni razvoj strok, ki so v javnem interesu za razvoj Republike Slovenije in so sestavni del mlade organizacije, ki jo je treba v javnem interesu pospešeno razvijati oziroma uveljavljene organizacije, ki pospešeno razvija novo raziskovalno-razvojno področje.
(2) Strokovno telo lahko prijavitelja iz prejšnjega odstavka uvrsti v prvo ali drugo skupino, če je pospešen razvoj knjižnice sestavni del celovitega projekta razvoja določenega raziskovalno-razvojnega področja. Svojo odločitev mora strokovno telo utemeljiti.
160. člen
(obseg sredstev sofinanciranja)
Pri izdelavi predloga za obseg sredstev za posameznega prijavitelja strokovno telo upošteva:
– obseg v ta namen že odobrenih sredstev posameznemu prijavitelju v prejšnjem letu in razmerje med znanstvenimi vedami,
– povečanje ali zmanjšanje zgoraj navedenih sredstev glede na uvrstitev prijavitelja v lestvici točk glede na kriterije in
– skupen obseg razpoložljivih sredstev za ta namen.
161. člen
(razdelitev prijav po skupinah)
(1) Prijave oceni strokovno telo za mednarodno literaturo in baze podatkov po znanstvenih področjih na podlagi prijave za sofinanciranje nakupa mednarodnih serijskih publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu. Prijave, ki pomenijo konflikt interesov, oceni predsednik strokovnega telesa.
(2) Na podlagi ocen strokovno telo pripravi vrstni red prijav za serijske publikacije in za baze podatkov po področjih glede na doseženo število točk. Razdeli jih v štiri skupine za vsako vedo posebej.
(3) Prijaviteljem iz prve skupine lahko strokovno telo dodeli več sredstev, kot so jih prejeli v preteklem letu, prijaviteljem iz druge skupine dodeli praviloma enaka sredstva, kot v preteklem letu, prijaviteljem iz tretje skupine dodeli manj sredstev, kot so jih prejeli v preteklem letu. Prijaviteljev iz četrte skupine se ne sofinancira.
(4) Strokovno telo lahko posamičnega prijavitelja uvrsti v prvo ali drugo skupino, o čemer odloča za vsak primer posebej. Pri tem mora upoštevati zaprošena in razpoložljiva sredstva. Tak predlog mora strokovno telo dodatno obrazložiti.
(5) Če prijavitelj v preteklosti še ni bil financiran s strani agencije, a se je uvrstil v skupino, ki se financira, se predlog za sofinanciranje nakupa mednarodne znanstvene literature in baz podatkov pripravi tako, da se upoštevajo razpoložljiva sredstva.
(6) Strokovno telo posebej predlaga sofinanciranje določenih nabavnih konzorcijev, ki so posebnega pomena. Kriterij za opredelitev posebnega pomena je vključitev v konzorcij vsaj štirih univerz in vsaj štirih JRZ oziroma celotno znanstveno področje, ki ga pokrivajo v okviru konzorcijskega nakupa. Konzorcijem se sofinancirajo stroški za elektronski dostop do vsebin s celotnim besedilom. Izhodišče za financiranje konzorcijev so izplačana sredstva v preteklih letih in razpoložljiva sredstva.
162. člen
(predlog prednostnega seznama prijav)
Na temelju izvedenega točkovanja, skladno z opredeljenimi elementi ocenjevanja (kazalci, kriteriji, merili) strokovno telo v roku 30 dni od dneva prejema dokumentacije pripravi predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje mednarodne znanstvene literature in baz podatkov. Za mnenje k strokovni oceni lahko strokovno telo zaprosi ZSV.
IX. Osrednji specializirani informacijski centri
163. člen
(namen)
Agencija v skladu s tem pravilnikom sofinancira naloge centrov, ki so pogoj za izvajanje nacionalnega programa na področju raziskovalne dejavnosti.
164. člen
(evalvacijski postopek)
Evalvacijski postopek vodi strokovno telo, ki ga imenuje ZSA.
165. člen
(naloge centrov)
Naloge centrov so: obdelovanje, organiziranje, vrednotenje, arhiviranje in posredovanje specializiranih informacij in informacijskih virov, spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov v bibliografski bazi raziskovalcev na podlagi metodologije, ki jo sprejme agencija. Izvajanje nalog centrov v povezavi z zapisi v bibliografski bazi raziskovalcev koordinira Institut informacijskih znanosti (v nadaljnjem besedilu: IZUM).
166. člen
(koordinacija in arbitraža)
Za razreševanje vsebinskih vprašanj, povezanih s prejšnjim členom tega pravilnika, centri sodelujejo z agencijo.
167. člen
(prijavitelji)
Naloge centra iz 165. člena tega pravilnika lahko prijavitelji opravljajo kot samostojna pravna oseba ali kot organizacijska enota prijavitelja, ki se ukvarja s knjižnično ali drugo informacijsko dejavnostjo, z uporabo sistema COBISS, z vzpostavljenimi komunikacijami med RO v Republiki Sloveniji in v mednarodnem prostoru in ki opravljajo knjižnično in informacijsko dejavnost vsaj pet let. Vodja centra oziroma strokovnjak za spremljanje, nadzor in razvrščanje bibliografskih zapisov mora imeti najmanj znanstveni magisterij.
168. člen
(vsebina razpisa)
Agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije razpis za sofinanciranje nalog iz 165. člena tega pravilnika na znanstveno-raziskovalnih področjih: naravoslovnih ved, tehniških ved, biotehniških ved, medicinskih ved, družboslovnih ved in humanističnih ved.
169. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Strokovno telo pri ocenjevanju prijav upošteva kriterija, navedena v tabeli G.X.
Tabela G.X.: Kriterija za ocenjevanje prijav za osrednje specializirane informacijske centre ter največje število točk za posamezni kriterij.
+--------------+----------------------------------+-------------+
| Št. kriterija| Kriterij | Največje št.|
| iz 33. člena | | točk |
+--------------+----------------------------------+-------------+
| 8 |Kakovost prijave podporne | 5|
| |dejavnosti | |
+--------------+----------------------------------+-------------+
| 5 |Izvedljivost predloga | 10|
+--------------+----------------------------------+-------------+
| |Skupaj | 15|
+--------------+----------------------------------+-------------+
(2) Kakovost prijave podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjim kazalcem:
8.5. Kakovost programa dela in razvoja centra.
(3) Izvedljivost predloga se ocenjuje z naslednjima kazalcema:
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.8. Strokovna usposobljenost osebja.
(4) Kakovost programa dela in razvoja centra se izkaže z ekspertno oceno glede usklajenosti informacijsko infrastrukturnih potreb razvoja raziskovalne in razvojne dejavnosti s programom dela centra. Strokovno usposobljenost osebja za opravljanje nalog iz 165. člena tega pravilnika se izkaže s priloženimi referencami in izobrazbeno strukturo delavcev centra. Infrastrukturni pogoji, ki so razpoložljivost opreme in prostorov, se izkažejo s stopnjo tehnološke razvitosti za opravljanje določenih nalog centra.
170. člen
(prednost pri sofinanciranju)
Prednost pri sofinanciranju imajo centri, ki izkažejo večjo kakovost programa dela, večjo usposobljenost za opravljanje nalog in boljše pogoje dela centra.
171. člen
(dodatna pojasnila)
Strokovno telo pri oblikovanju predloga prednostnega seznama prijav upošteva usmeritve Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa. Strokovno telo lahko ZSV zaprosi za dodatna pojasnila k predlogu prednostnega seznama centrov glede strokovne ocene centrov.
172. člen
(predmet sofinanciranja)
Za obdobje sofinanciranja se upošteva stroške dela glede na planirane stroške za opravljanje nalog centra.
H. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
173. člen
Za mlade raziskovalce, ki so bili sprejeti na usposabljanje pred uveljavitvijo tega pravilnika, se financiranje usposabljanja izpelje v skladu s predpisi, ki so veljali ob sklenitvi pogodbe, razen določil 110. člena, prvega in tretjega odstavka 111. člena, 112. člena, 113. člena in četrtega in petega odstavka 115. člena tega pravilnika.
174. člen
(prenehanje veljavnosti pravilnikov)
Z dnem uporabe tega pravilnika prenehajo veljati naslednji pravilniki:
– Pravilnik o postopku (so)financiranja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/09),
– Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 41/09, 86/09 in 56/10),
– Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov (Uradni list RS, št. 23/08, 23/09, 86/09 in 97/10),
– Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Uradni list RS, št. 73/06, 41/09 in 23/09),
– Pravilnik o usposabljanju in financiranju mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah (Uradni list RS, št. 24/06, 5/07, 39/07, 23/09, 68/09 in 90/09),
– Pravilnik o sofinanciranju nakupov raziskovalne opreme (Uradni list RS, št. 23/09),
– Pravilnik o financiranju in sofinanciranju mednarodnega znanstvenega sodelovanja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 68/09),
– Pravilnik o (so)financiranju uveljavljenih raziskovalcev iz tujine (Uradni list RS, št. 53/06 in 23/09),
– Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih sestankov (Uradni list RS, št. 12/05, 24/06 in 23/09),
– Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov (Uradni list RS, št. 12/05, 53/06, 22/07, 18/08 in 23/09),
– Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij (Uradni list RS, št. 24/06, 05/07 in 23/09),
– Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje domačih znanstvenih periodičnih publikacij (Uradni list RS, št. 12/05, 49/05, 24/06 in 5/07),
– Pravilnik o sofinanciranju programa znanost mladini (Uradni list RS, št. 50/06 in 23/09),
– Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov (Uradni list RS, št. 12/05, 97/05, 5/07 in 23/09).
175. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-4/2010-7
Ljubljana, dne 23. decembra 2010
EVA 2010-1647-0002
dr. Peter Venturini l.r.
Predsednik
Upravnega odbora ARRSS
