Na podlagi 39. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
S to uredbo se natančneje določajo upravljavci stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, postopki sprejemanja in vsebina načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter pogoji in postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti.
II. UPRAVLJAVCI STVARNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
2. člen
(posebne določbe)
(1) Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic in drug državni organ, ki ni pravosodni organ ali organ državne uprave, so upravljavci stvarnega premoženja, ki ga uporabljajo.
(2) Upravljavec nepremičnin za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini je ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(3) Upravljavce drugih nepremičnin v tujini s sklepom določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
3. člen
(več uporabnikov iste nepremičnine)
Kadar isto nepremičnino v lasti države uporablja več uporabnikov, je upravljavec te nepremičnine tisti uporabnik, ki zaseda njen največji del, razen če se uporabniki s pisnim sporazumom ne dogovorijo drugače.
4. člen
(določitev upravljavca)
(1) Kadar dva ali več javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij ali javnih podjetij meni, da so upravljavci iste nepremičnine, določi upravljavca nepremičnine vlada s sklepom na predlog enega izmed njih.
(2) Vlada pošlje sklep iz prejšnjega odstavka v sedmih dneh od njegovega sprejetja Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) elektronsko.
5. člen
(sporazum o uporabi stvarnega premoženja)
(1) Upravljavec stvarnega premoženja sklene z uporabnikom sporazum o uporabi stvarnega premoženja, s katerim uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem.
(2) Upravljavec in uporabnik s sporazumom iz prejšnjega odstavka določita zlasti obveznost plačila obratovalnih stroškov, stroškov rednega vzdrževanja, stroškov zavarovanj in morebitnih drugih stroškov ter druge pravice in obveznosti, ki nastanejo na podlagi takega razmerja.
III. NAČRTI RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
1. Splošno
6. člen
(obveznost vključitve stvarnega premoženja v načrte ravnanja s stvarnim premoženjem)
(1) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja. V načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se ne vključijo nepremičnine, ki se pridobijo na podlagi menjalne pogodbe.
(2) Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v upravljanju drugih državnih organov oziroma postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
(3) Najem nepremičnega premoženja za potrebe delovanja drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je država, oziroma najem nepremičnega premoženja za potrebe delovanja samoupravne lokalne skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je samoupravna lokalna skupnost, je mogoč na podlagi veljavnega načrta najemov nepremičnega premoženja.
(4) Oddaja nepremičnega premoženja države oziroma samoupravne lokalne skupnosti v najem je mogoča na podlagi veljavnega načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem.
(5) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 eurov v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja premičnega premoženja.
(6) Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti v posamični vrednosti nad 10.000 eurov se lahko izvede, če je posamezno premično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem.
(7) Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko upravljavci ob upoštevanju pogojev, določenih v zakonu, ki ureja ravnanje z nepremičnim premoženjem države, izjemoma izvedejo postopek pridobivanja ali najema nepremičnega premoženja za potrebe delovanja upravljavcev oziroma postopek razpolaganja ali oddaje v najem nepremičnega premoženja države, čeprav tako ravnanje ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem države.
2. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem
7. člen
(vsebina načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem)
(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem je sestavljen iz:
– načrta pridobivanja nepremičnega premoženja;
– načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem;
– načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem in
– načrta najemov nepremičnega premoženja.
(2) Poleg načrta ravnanja s stvarnim premoženjem vlada s sklepom glede na vrsto ravnanja s stvarnim premoženjem določi odstotek vrednosti pravnih poslov, ki jih lahko upravljavec skladno z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države, sklene ne glede na njihovo vključenost v veljavni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem.
8. člen
(vsebina načrta pridobivanja nepremičnega premoženja)
Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja zajema podatke o:
– okvirni lokaciji;
– okvirni velikosti;
– vrsti nepremičnine (poslovni prostor, stanovanje, stanovanjska hiša, garaža, drugi objekti, zemljišče);
– predvidenih sredstvih in
– ekonomski utemeljenosti načrtovanega pridobivanja.
9. člen
(vsebina načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem)
(1) V načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem so vključena zemljišča, stavbe in deli stavb ter zemljišča s stavbami.
(2) Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem zajema podatke o:
– identifikacijski oznaki nepremičnine;
– orientacijski vrednosti nepremičnine;
– predvideni metodi razpolaganja in
– obrazložitvi ekonomske utemeljenosti razpolaganja s posamezno nepremičnino.
10. člen
(vsebina načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem)
Načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem zajema podatke o:
– identifikacijski oznaki nepremičnine;
– predvideni metodi oddaje v najem;
– predvideni mesečni najemnini;
– obrazložitvi ekonomske utemeljenosti oddaje nepremičnega premoženja v najem.
11. člen
(vsebina načrta najema nepremičnega premoženja)
Načrt najema nepremičnega premoženja za potrebe delovanja drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je država, oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je samoupravna lokalna skupnost, zajema podatke o:
– okvirni lokaciji nepremičnin;
– okvirni velikosti;
– vrsti nepremičnine (poslovni prostor, stanovanje, stanovanjska hiša, garaža, drugi objekti, zemljišče);
– predvidenih sredstvih;
– predvidenem trajanju najemnega razmerja in
– ekonomski utemeljenosti najema.
3. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem
12. člen
(vsebina načrta ravnanja s premičnim premoženjem)
(1) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem je sestavljen iz:
– načrta pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 eurov in
– načrta razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 eurov.
(2) Načrt pridobivanja premičnega premoženja zajema podatke o:
– vrsti premičnega premoženja (prevozna sredstva, informacijska oprema, drugo premično premoženje);
– okvirnem obsegu premičnega premoženja;
– predvidenih sredstvih in
– ekonomski utemeljenosti načrtovanega pridobivanja.
(3) Načrt razpolaganja s premičnim premoženjem zajema podatke o:
– vrsti premičnega premoženja (prevozna sredstva, informacijska oprema, drugo premično premoženje);
– obsegu premičnega premoženja;
– orientacijski vrednosti posameznega premičnega premoženja;
– metodi razpolaganja s posameznim premičnim premoženjem in
– ekonomski utemeljenosti razpolaganja.
4. Postopek sprejema načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem
13. člen
(priprava)
(1) Za potrebe državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je država, upravljavci stvarnega premoženja pripravijo predlog načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem in predlog načrta ravnanja s premičnim premoženjem v rokih ter po postopku, skladno s predpisi, ki urejajo pripravo državnega proračuna, določenim za pripravo in sporočanje finančnih načrtov neposrednih uporabnikov državnega proračuna.
(2) Načrte iz prejšnjega odstavka posredujejo vladi pooblaščeni predlagatelji vladnih gradiv.
(3) Upravljavci stvarnega premoženja pripravijo predlog načrtov ravnanja z nepremičnim premoženjem in predlog načrta ravnanja s premičnim premoženjem na obrazcih od 1 do 6, v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Načrte iz prvega odstavka tega člena posreduje vlada v sprejem Državnemu zboru skupaj s predlogom državnega proračuna.
14. člen
(poročilo o realizaciji načrtov ravnanja)
Poročilo o realizaciji načrtov ravnanja iz prejšnjega člena pripravijo upravljavci v rokih, določenih za pripravo in sprejem zaključnega računa državnega proračuna.
IV. RAVNANJE S STVARNIM PREMOŽENJEM
1. Splošna določila o ravnanju s stvarnim premoženjem
15. člen
(izbira metode)
(1) V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem se izbere metoda, s katero se zagotavlja javnost in preglednost postopkov in ki omogoča najugodnejši izid ravnanja s stvarnim premoženjem za državo oziroma samoupravno lokalno skupnost.
(2) Pri odločitvi o izbiri metode ravnanja s stvarnim premoženjem upravljavec upošteva ekonomsko utemeljenost predvidenega ravnanja, in sicer pričakovane pozitivne ekonomske posledice predvidenega ravnanja v smislu zadovoljevanja operativnih potreb oziroma izboljšanja pogojev za delo, in s tem doseganje večje učinkovitosti.
16. člen
(pravni pregled)
(1) Pred začetkom postopka ravnanja s stvarnim premoženjem mora upravljavec opraviti pravni pregled stvarnega premoženja.
(2) Pravni pregled stvarnega premoženja zajema pregled z vidika urejenosti lastništva, posesti, obligacijskih in stvarnopravnih pravic na stvarnem premoženju ter obveznosti države in samoupravnih lokalnih skupnosti do tretjih oziroma tretjih do države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Pravni pregled mora biti natančen zlasti:
– kadar zemljiškoknjižno stanje ali registracijsko stanje ne ustreza dejanskemu stanju in se lastninska pravica izkazuje drugače;
– kadar na stvarnem premoženju obstajajo stvarne ali obligacijske pravice v korist tretjih oseb;
– v drugih primerih, kadar je to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z lastništvom, stanjem posesti, obremenitvami ali dovoljenji za uporabo stvarnega premoženja in je to nujno potrebno zaradi učinkovitejše izvedbe postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem.
(3) Pravni status stvarnega premoženja, ki ne omogoča pravilne izvedbe postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem, mora biti urejen pred sklenitvijo pravnega posla.
(4) Pravni pregled stvarnega premoženja zajema tudi pregled z vidika urejenosti evidenc stvarnega premoženja države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti.
17. člen
(ocenitev vrednosti premoženja)
(1) Naročnik cenitve je upravljavec stvarnega premoženja.
(2) Ob naročilu cenitve mora biti cenilec seznanjen z namenom cenitve ter drugimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na ocenjeno vrednost.
(3) Cenitev stvarnega premoženja mora biti izkazana v eurih.
18. člen
(ocenitev vrednosti stvarnih pravic)
(1) Kadar se na stvarnem premoženju države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ustanavlja stavbna pravica in višina nadomestila v enem letu izkustveno preseže 5.000 eurov, se opravi cenitev. Iz cenitve morata biti jasno razvidni vrednost nepremičnine pred ustanovitvijo stavbne pravice ter vrednost nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice.
(2) Kadar se na stvarnem premoženju države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ustanavlja druga stvarna pravica ali se stvarno premoženje države oziroma samoupravne lokalne skupnosti oddaja v najem, višina nadomestila oziroma najemnine pa v enem letu izkustveno preseže 10.000 eurov, se opravi cenitev višine nadomestila oziroma najemnine.
19. člen
(ocenjena, izhodiščna oziroma izklicna in orientacijska vrednost)
(1) S cenitvijo ugotovljena vrednost stvarnega premoženja oziroma stvarne ali obligacijske pravice je ocenjena vrednost.
(2) Izhodiščna oziroma izklicna vrednost stvarnega premoženja oziroma stvarne ali obligacijske pravice je vrednost, ki jo upravljavec določi ob izbiri metode ravnanja s stvarnim premoženjem in je enaka ocenjeni vrednosti ali je višja od te vrednosti.
(3) Orientacijska vrednost stvarnega premoženja je vrednost, ki jo določi upravljavec stvarnega premoženja na podlagi cenitve premoženja, na podlagi vrednosti nepremičnin, ki jo določa geodetska uprava, na podlagi predpisov, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, oziroma izkustveno na podlagi primerjave prodaj primerljivega premoženja na trgu oziroma na podlagi drugih podatkov, s katerimi se določa cena stvarnega premoženja v smislu čim večjega približka dejanski vrednosti na trgu.
20. člen
(standardi ocenjevanja)
Ocenjena vrednost stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter ocenjena vrednost ustanovitve stvarne ali obligacijske pravice na stvarnem premoženju države oziroma samoupravne lokalne skupnosti se ugotovita po vsakokratno veljavnih mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Svet za Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.
21. člen
(veljavnost cenitve)
Na dan sklenitve pravnega posla cenitev stvarnega premoženja države ali samoupravne lokalne skupnosti, ki je predmet takega posla, ne sme biti starejša od devet mesecev.
22. člen
(revizija cenitve)
Upravljavec se lahko odloči za revizijo cenitve.
23. člen
(predmet in obseg stvarnega premoženja)
(1) V pravnih poslih v zvezi z ravnanjem z nepremičnim premoženjem morajo biti nepremičnine opredeljene z vsemi bistvenimi podatki, zlasti s podatki o lastništvu oziroma solastniškem deležu, s podatki, ki omogočajo identifikacijo nepremičnine, o morebitni obremenjenosti nepremičnine s stvarnimi ali obligacijskimi pravicami ter njihovem trajanju, in drugimi podatki, ki so pomembni za izvedbo pravnega posla ravnanja z nepremičnim premoženjem.
(2) Premičnine morajo biti v pravnih poslih opredeljene na način, ki omogoča jasno identifikacijo stvari, z natančnim opisom premičnine, podatkom o lastništvu, inventarno številko, tehničnimi podatki in morebitnimi drugimi podatki.
24. člen
(izpeljava posla)
(1) Če nasprotna pogodbena stranka ne realizira pravnega posla pravočasno oziroma če ne upošteva določil sklenjene pogodbe, mora upravljavec stvarnega premoženja kot pogodbena stranka takoj oziroma v roku, določenem s predpisi oziroma s pogodbo, začeti uveljavljati pogodbene ali druge obligacijske pravice oziroma zahtevke zoper nasprotno pogodbeno stranko.
(2) Za spremljanje pravilne in celovite realizacije pravnega posla imenuje predstojnik upravljavca skrbnika posameznega pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem, če skrbnik ni določen že v pogodbi.
25. člen
(sredstva)
(1) Izkupiček od razpolaganja in upravljanja stvarnega premoženja države oziroma samoupravne lokalne skupnosti je prihodek proračuna države oziroma samoupravne lokalne skupnosti.
(2) Izkupiček iz prejšnjega odstavka se vplača na podračun Republike Slovenije oziroma samoupravne lokalne skupnosti s sklicem na številko, ki jo določi pristojna služba upravljavca.
(3) Kupnina, najemnina, odškodnina in drugi prihodki države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti, pridobljeni iz upravljanja stvarnega premoženja in ravnanja z njim, se uporabijo za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja ter pravno urejenost stvarnega premoženja države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti na način, določen s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna.
2. Pridobivanje stvarnega premoženja
26. člen
(obseg pridobivanja)
Stvarno premoženje, katerega lastnik postane država oziroma samoupravna lokalna skupnost, se lahko pridobiva samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog bodočega upravljavca, brez nepotrebnih zalog.
27. člen
(pogoji)
Pridobivanje nepremičnin, katerih lastnik postane država, mora biti izvedeno skladno s predpisi, ki urejajo standarde prostorov in opreme državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, razen če posebni predpisi ne določajo drugače.
3. Razpolaganje s stvarnim premoženjem
a) Splošno o razpolaganju
28. člen
(splošno)
(1) Upravljavec stvarnega premoženja je odgovoren za izvedbo pravilnega in zakonitega postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem.
(2) Vse stroške, ki nastanejo državi oziroma samoupravni lokalni skupnosti v zvezi s postopkom razpolaganja s stvarnim premoženjem, nosi upravljavec stvarnega premoženja.
29. člen
(kupnina)
(1) Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot 30 dni od sklenitve pogodbe oziroma izdaje računa.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se kupnina lahko plača v več obrokih. V tem primeru mora pridobitelj stvarnega premoženja neplačani del kupnine ustrezno zavarovati, in sicer pravna oseba z nepreklicno bančno garancijo, izplačljivo na prvi poziv brez ugovora, oziroma fizična oseba z ustanovitvijo hipoteke na nepremičnini oziroma s sklenitvijo dogovora o pridržku lastninske pravice na premičnini.
(3) Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo upravljavec nepremičnine izroči po prejemu celotne kupnine.
b) Javna dražba
30. člen
(objava)
Izvedba javne dražbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani upravljavca, kjer se objavijo najmanj naslednji podatki:
– naziv in sedež organizatorja javne dražbe ter naziv in sedež uporabnika, če ta ni obenem organizator javne dražbe;
– opis predmeta prodaje;
– izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja;
– način in rok plačila kupnine;
– navedba, da je plačilo celotne kupnine v roku, ki je določen, bistvena sestavina pravnega posla;
– kraj in čas javne dražbe;
– višina varščine, ki jo je treba položiti pred začetkom javne dražbe in ki ne sme biti manjša od 10 odstotkov izklicne cene;
– številka transakcijskega računa, na katerega je treba vplačati varščino;
– obvestilo dražiteljem, da bo po končani javni dražbi varščina vrnjena tistim, ki na javni dražbi ne bodo uspešni, in navedba roka, v katerem bo vrnjena;
– navedba morebitnega obstoja predkupne pravice;
– informacija o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred začetkom javne dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji javne dražbe in si ogledajo predmet javne dražbe;
– navedba, da lahko upravljavec oziroma organ, pristojen za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti, ali pooblaščena oseba s soglasjem predstojnika postopek ustavita do sklenitve pravnega posla, pri čemer se dražiteljem povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije, in
– morebitni drugi pogoji.
31. člen
(rok za izvedbo javne dražbe)
Med objavo razpisa o javni dražbi in javno dražbo ne sme poteči manj kot 15 dni in več kot 60 dni.
32. člen
(postopek)
(1) Javno dražbo vodi komisija oziroma oseba, ki jo za to imenuje oziroma pooblasti predstojnik upravljavca.
(2) Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati cenilec, člani komisije oziroma oseba, ki vodi javno dražbo, in z njimi povezane osebe. Za povezano osebo se po tem členu štejejo:
– oseba, ki je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo, ali cenilcem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolena, ali če je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo, ali cenilcem v zakonu ali v svaštvu do četrtega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;
– oseba, ki je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo, ali cenilcem v odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma posvojitelja;
– druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije oziroma oseba, ki vodi javno dražbo, ali cenilec, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije osebe, ki vodi javno dražbo, ali cenilca.
(3) Izklicna vrednost stvarnega premoženja oziroma vsaka nadaljnja cena se izkliče trikrat. Če nobeden od udeležencev javne dražbe navedene cene ne zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta tista cena, ki je bila izklicana trikrat. Ko je cena izklicana trikrat, oseba, ki vodi javno dražbo, ugotovi, komu in po kakšni ceni je bil predmet javne dražbe prodan, in kupca pozove k podpisu pogodbe.
(4) Če izklicna vrednost ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna.
33. člen
(zapisnik o javni dražbi)
(1) O javni dražbi se sestavi zapisnik, ki vsebuje podatke o:
– kraju, na katerem je javna dražba potekala, datumu in uri;
– imenih članov komisije oziroma osebi, ki vodi javno dražbo;
– predmetu dražbe;
– izklicni ceni;
– najnižjem znesku višanja;
– imenih in priimkih dražiteljev oziroma njihovih zastopnikov oziroma pooblaščencev;
– ugotovitvah o izpolnjevanju pogojev dražiteljev, ki pristopijo k dražbi, in
– najvišji izklicni ceni in imenu oziroma firmi kupca ter o ugotovitvah, da je bil kupec pozvan k sklenitvi pogodbe, ali ugotovitvah, da izklicna vrednost ni bila dosežena in javna dražba ni bila uspešna.
(2) Zapisnik podpišejo člani komisije ali oseba, ki jo za vodenje javne dražbe pooblasti predstojnik upravljavca.
34. člen
(sklenitev pogodbe)
Z najugodnejšim dražiteljem se sklene pogodba v 15 dneh po končani dražbi oziroma po poteku roka za uveljavitev predkupne pravice. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku, mu lahko ponudnik podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši dražitelj ne podpiše pogodbe v podaljšanem roku, ponudnik zadrži njegovo varščino.
c) Javno zbiranje ponudb
35. člen
(objava)
Javno zbiranje ponudb mora biti objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani upravljavca. Objava mora vsebovati:
– ime in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb ter ime in sedež upravljavca, če ta ni obenem organizator javnega zbiranja ponudb;
– opis predmeta prodaje;
– navedbo, da je treba ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini, katere višino določi upravljavec v objavi;
– pogoje, po katerih bodo zainteresirani kupci pridobivali podrobnejše informacije o predmetu prodaje zaradi oblikovanja ponudbe za nakup;
– obliko in pogoje, pod katerimi mora kupec predložiti ponudbo, oziroma sestavine, ki naj jih ponudba vsebuje, in morebitno navedbo, da se bodo po prejemu ponudb s ponudniki izvedla dodatna pogajanja;
– morebitne omejitve upravljavca v zvezi s postopkom prodaje;
– način in rok plačila kupnine;
– navedbo, da je plačilo kupnine v roku, ki je določen, bistvena sestavina pravnega posla;
– rok za oddajo ponudbe;
– rok vezanosti ponudnikov na dano ponudbo;
– navedbo, ali je odpiranje ponudb javno ali ne;
– navedbo, po kateri metodi se bo nadaljeval postopek ob več najugodnejših ponudbah;
– navedbo, da lahko vlada in organ, pristojen za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti, ali pooblaščena oseba s soglasjem predstojnika postopek ustavita do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije;
– navedba morebitnega obstoja predkupne pravice;
– osebe za stike prodajalca in
– morebitne druge pogoje.
36. člen
(rok za izvedbo javnega zbiranja ponudb)
Med objavo razpisa o javnem zbiranju ponudb in odpiranjem ponudb ne sme preteči manj kot 15 in več kot 60 dni.
37. člen
(postopek)
(1) Odpiranje ponudb je javno. Naročnik sme zaradi varovanja tajnih podatkov določiti, da postopek odpiranja ponudb ni javen.
(2) Pred obravnavo prispelih ponudb komisija oziroma oseba, ki jo pooblasti predstojnik upravljavca, preveri, ali so bile ponudbe pravočasne in popolne.
(3) Ponudbo, ki je prispela po razpisnem roku (nepravočasna ponudba), ali pravočasne, vendar nepopolne ponudbe, komisija oziroma oseba, ki je pooblaščena za izvedbo postopka, izloči in o tem obvesti ponudnika.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ponudnik, ki je oddal ponudbo, ki vsebuje vse sestavine ponudbe, ima pa pomanjkljivo dokumentacijo, tako ponudbo dopolni do odpiranja ponudb.
(5) Če je med prejetimi ponudbami več najugodnejših ponudb, lahko komisija oziroma oseba, pooblaščena za izvedbo postopka:
– pozove vse najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe ali
– opravi z najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja ali
– opravi med najugodnejšimi ponudniki javno dražbo, pri čemer za izklicno ceno določi ceno, ki so jo v svojih ponudbah ponudili najugodnejši ponudniki.
(6) Postopki iz prejšnjega odstavka morajo biti izvedeni v roku zavezanosti ponudnikov za dane ponudbe, drugače javno zbiranje ponudb ni uspešno.
(7) Če v postopku javnega zbiranja ponudb ni bila dosežena vsaj ocenjena vrednost stvarnega premoženja ali v postopkih iz četrtega odstavka tega člena ni bila dosežena vsaj cena, ki so jo v postopku javnega zbiranja ponudb ponudili najugodnejši ponudniki, javno zbiranje ponudb ni uspešno.
38. člen
(zapisnik)
(1) Ponudbe se odpirajo na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem zbiranju ponudb. O odpiranju ponudb se sestavi zapisnik. Zapisnik podpišejo člani komisije ali oseba, ki jo za izvedbo postopka javnega zbiranja ponudb pooblasti predstojnik upravljavca.
(2) Zapisnik iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
– kraju, datumu in uri odpiranja prispelih ponudb;
– imenih in priimkih članov komisije oziroma osebi, pooblaščeni za vodenje postopka;
– predmetu javnega zbiranja ponudb;
– imenih ponudnikov in ponujenih cenah;
– ugotovitvah o popolnosti in pravočasnosti ponudb;
– ugotovitvah o tem, ali ponudniki izpolnjujejo pogoje iz zadnje alinee 35. člena te uredbe;
– morebitnem sklepu o izvedbi postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena;
– najvišji ponujeni ceni in imenu oziroma firmi najugodnejšega ponudnika ter ugotovitev, da je bil najugodnejši ponudnik pozvan k sklenitvi pogodbe, ali ugotovitev, da ocenjena vrednost oziroma ob izvedbi postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena cena, ki so jo ponudili najugodnejši ponudniki, ni bila dosežena in javno zbiranje ponudb ni bilo uspešno.
(3) O neuspelem javnem zbiranju ponudb upravljavec obvesti ponudnike v osmih dneh od odpiranja prispelih ponudb oziroma od izvedbe postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
39. člen
(sklenitev pogodbe)
(1) Z najugodnejšim ponudnikom se sklene pogodba najpozneje v 15 dneh po opravljeni izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma po poteku roka za uveljavitev predkupne pravice.
(2) Če najugodnejši ponudnik ne sklene pogodbe v roku iz prejšnjega odstavka, lahko upravljavec podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši ponudnik ne podpiše pogodbe niti v podaljšanem roku, upravljavec zadrži njegovo varščino.
č) Neposredna pogodba
40. člen
(pogajanja)
(1) Namera o sklenitvi neposredne pogodbe se objavi na spletni strani upravljavca najmanj 15 dni pred nameravano sklenitvijo neposredne pogodbe in mora biti objavljena najmanj 15 dni. Namere o sklenitvi neposredne pogodbe ni treba objaviti, če se neposredna pogodba sklepa zaradi vojaške pomoči države v skladu s predpisi o obrambi ali zaradi pomoči države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ob naravni ali drugi nesreči ali zaradi zagotavljanja potrebne pripravljenosti na naravne ali druge nesreče v skladu s predpisi.
(2) V postopku razpolaganja s stvarnim premoženjem na podlagi metode neposredne pogodbe upravljavec z zainteresiranimi osebami opravi pogajanja o ceni.
(3) Za pogajanja se štejejo tudi dopisovanje zaradi usklajevanja volj oziroma vsa druga dejanja in postopki, katerih cilj je doseganje čim višje kupnine ali čim ugodnejših pogojev razpolaganja.
4. Upravljanje stvarnega premoženja
a) Splošne določbe
41. člen
(skrb za pravno in dejansko urejenost)
(1) Skrb za pravno urejenost nepremičnega premoženja zajema zlasti:
– urejeno zemljiškoknjižno stanje nepremičnine;
– urejen vpis nepremičnine v kataster stavb oziroma zemljiški kataster;
– urejen vpis nepremičnine v centralno evidenco nepremičnega premoženja;
– urejena medsebojna razmerja med etažnimi lastniki;
– zavarovanje stvarnega premoženja.
(2) Upravljavec nepremičnine lahko, kadar lastninsko stanje nepremičnine ni jasno ali ko v zvezi z lastništvom nepremičnine tečejo sodni ali upravni spori, s posebnim dogovorom z nasprotno stranko uredi posamezna razmerja, ki se nanašajo na sporno nepremičnino. Pri tem mora upravljavec pri končnem obračunu medsebojnih obveznosti upoštevati načelo gospodarnosti ravnanja s stvarnim premoženjem in načelo preglednosti.
(3) Skrb za dejansko urejenost nepremičnega premoženja zajema zlasti manjša popravila in dela na objektu ali v prostorih, ki so v objektu, kot so pleskanje, popravila vrat, oken, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih velikosti in podobno, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjajo zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanji videz objekta.
42. člen
(investicijsko vzdrževanje)
(1) Upravljavci skrbijo za investicijsko vzdrževanje nepremičnega premoženja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Sredstva, potrebna za investicijsko vzdrževanje nepremičnega premoženja, se zagotovijo v finančnem načrtu upravljavca skladno s predpisi, ki urejajo javne finance.
43. člen
(odgovorna oseba)
Za izvedbo upravljavskih nalog je odgovoren predstojnik upravljavca.
44. člen
(prenos nalog upravljavca nepremičninskemu skladu)
Upravljavec nepremičnega premoženja lahko s pogodbo posamezne naloge upravljanja skladno s to uredbo in drugimi predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, prenese na Javni nepremičninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nepremičninski sklad).
45. člen
(prenos pravice upravljanja nepremičninskemu skladu)
Nepremično premoženje države, ki ga začasno ne potrebuje noben organ državne uprave kot uporabnik, pri čemer je to obdobje daljše od enega leta, se prenese v upravljanje nepremičninskemu skladu.
b) Oddaja stvarnega premoženja v najem
46. člen
(predmet oddaje v najem)
(1) Stvarno premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v najem.
(2) V najem se lahko odda tudi stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je zajeto v veljavnem načrtu razpolaganja, postopek javne dražbe, javnega zbiranja ponudb oziroma sklenitve neposredne pogodbe pa ni bil uspešno končan.
(3) Službena stanovanja se oddajo v najem skladno s predpisi, ki urejajo stanovanjske zadeve.
47. člen
(čas trajanja oddaje v najem)
(1) Nepremično premoženje države, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko upravljavci oddajo v najem za določen čas, ki ne sme biti daljši od enega leta.
(2) Premično premoženje države, ki ga ne potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v najem za določen čas, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne dlje kot za pet let.
(3) Stvarno premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v najem za določen čas, za katerega se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne dlje kot za pet let.
(4) Najemno razmerje iz prejšnjega odstavka se lahko po poteku petih let izjemoma podaljša za nadaljnjih pet let, če se s tem zasleduje načelo gospodarnosti ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti in je tako zagotovljena optimalna ekonomska izkoriščenost tega premoženja.
48. člen
(objava)
Namera o oddaji v najem stvarnega premoženja se objavi na spletni strani upravljavca najmanj 15 dni pred javno dražbo, javnim zbiranjem ponudb oziroma sklenitvijo neposredne pogodbe in mora biti objavljena najmanj 15 dni.
49. člen
(obvezne sestavine)
(1) V pogodbi o oddaji stvarnega premoženja v najem se določita višina najemnine in obveznost najemnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj, če cena zavarovanja ni upoštevana v najemnini, in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.
(2) Zavarovalne police, ki jih sklepa najemnik, se morajo vinkulirati v korist države oziroma samoupravne lokalne skupnosti.
c) Najemanje stvarnega premoženja
50. člen
(najemanje stvarnega premoženja)
(1) Stvarno premoženje se lahko najema le, če ga upravljavec potrebuje za izvajanje svojih nalog. Pred sklenitvijo pogodbe se preverijo ponudbe na zunanjem trgu in opravijo pogajanja z najugodnejšimi ponudniki.
(2) Stvarno premoženje se lahko najame za čas, ko ga upravljavec potrebuje.
(3) Upravljavec sklene najemno pogodbo z najugodnejšim ponudnikom.
č) Oddaja stvarnega premoženja v brezplačno uporabo
51. člen
(predmet oddaje v brezplačno uporabo)
(1) Stvarno premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v brezplačno uporabo.
(2) V brezplačno uporabo se lahko odda tudi nepremično premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je zajeto v načrtu razpolaganja, postopek javne dražbe, javnega zbiranja ponudb oziroma sklenitve neposredne pogodbe pa ni bil uspešno končan.
52. člen
(čas trajanja oddaje v brezplačno uporabo)
(1) Nepremično premoženje države, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v brezplačno uporabo za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta.
(2) Premično premoženje države, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v brezplačno uporabo za določen čas, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne več kot za pet let.
(3) Stvarno premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v brezplačno uporabo za določen čas, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne več kot za pet let.
(4) Premično premoženje in nepremično premoženje iz drugega odstavka prejšnjega člena se lahko odda v brezplačno uporabo za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta.
(5) Izjemoma se lahko stvarno premoženje države odda v brezplačno uporabo za obdobje, ki ne sme biti daljše od 20 let, če gre za oddajo za potrebe obrambe, zaščite, reševanja ter pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.
53. člen
(objava)
Namera o oddaji stvarnega premoženja v brezplačno uporabo se objavi na spletni strani upravljavca najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe in mora biti objavljena najmanj 15 dni.
54. člen
(obvezne sestavine)
(1) V pogodbi o oddaji stvarnega premoženja v brezplačno uporabo se določi obveznost uporabnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.
(2) Zavarovalne police, ki jih sklepa uporabnik, se morajo vinkulirati v korist države oziroma samoupravne lokalne skupnosti.
d) Obremenjevanje s stvarnimi pravicami
55. člen
(služnost)
(1) Za postopek ustanovitve služnosti se smiselno uporabljajo določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
(2) V pogodbi o ustanovitvi služnosti je treba služnost določiti v čim manjšem obsegu, racionalno in gospodarno, tako da čim manj obremenjuje nepremičnino v lasti države oziroma samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Namera o ustanovitvi služnosti se objavi na spletni strani upravljavca najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe in mora biti objavljena najmanj 15 dni.
56. člen
(stavbna pravica)
(1) Stavbna pravica se lahko ustanovi, če je vrednost nadomestila, ki ga imetnik stavbne pravice plača za ustanovitev stavbne pravice, enaka ali večja vrednosti nadomestila, ki ga bo lastnik zemljišča plačal imetniku stavbne pravice po poteku časa, za katerega je stavbna pravica ustanovljena. Upravljavec je pred sklenitvijo pravnega posla o ustanovitvi stavbne pravice dolžan pripraviti tudi predlog finančnega načrta odplačila nadomestila, ki ga po izteku pogodbenega razmerja plača imetniku stavbne pravice.
(2) Pred sklenitvijo pravnega posla o ustanovitvi stavbne pravice je upravljavec dolžan pripraviti poročilo o ekonomski utemeljenosti ustanovitve stavbne pravice na nepremičnini v lasti države oziroma samoupravne lokalne skupnosti, v katerem se pretehta višina nadomestila, ki ga bo prejel v času trajanja stavbne pravice, višina nadomestila, ki bi ga država oziroma samoupravna lokalna skupnost plačala imetniku po prenehanju pogodbenega razmerja, ter uporabnost stavbe, ki je predmet stavbne pravice po prenehanju pogodbenega razmerja.
(3) Za postopek ustanovitve stavbne pravice se smiselno uporabljajo določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
(4) Namera o ustanovitvi stavbne pravice se objavi na spletni strani upravljavca najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe in mora biti objavljena najmanj 15 dni.
57. člen
(izdaja zemljiškoknjižnega dovolila)
Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis služnosti oziroma stavbne pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo upravljavec nepremičnine izroči po prejemu celotnega plačila, pri obročnem odplačevanju pa po plačilu prvega obroka nadomestila.
58. člen
(ustanavljanje stavbne pravice in služnosti v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti)
Kadar se v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti ustanavlja služnost ali stavbna pravica na stvarnem premoženju, se smiselno uporabljajo določbe 56. člena te uredbe.
e) Zavarovanje stvarnega premoženja
59. člen
(obseg zavarovanja)
(1) Stvarno premoženje se mora zavarovati, če zakon tako določa. Zavaruje se na način, kot ga predpisuje zakon, ali na način, ki je za stvarno premoženje najprimernejši, praviloma za običajna tveganja.
(2) O zavarovanju stvarnega premoženja odloča predstojnik upravljavca ob upoštevanju analize stroškov in koristi zavarovanja v preteklih petih letih, pri tem pa mora upoštevati načeli učinkovitosti in gospodarnosti razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
(veljavnost sklenjenih pogodb)
Pogodbe v zvezi z ravnanjem s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo te uredbe, veljajo do izteka roka, določenega v posamezni pogodbi.
61. člen
(uporaba določb)
(1) Določba 27. člena te uredbe se v delu, ki ureja pridobivanje nepremičnin skladno s predpisi, ki določajo standarde prostorov in opreme javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, začne uporabljati z dnem uveljavitve teh predpisov.
(2) Določbi 44. in 45. člena te uredbe se začneta uporabljati z dnem začetka delovanja nepremičninskega sklada.
62. člen
(prehodni režim)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 47. člena te uredbe se lahko do uveljavitve posebnih predpisov, vendar najkasneje dve leti po uveljavitvi te uredbe, odda v najem za čas, ki ni daljši od dveh let:
– nepremično premoženje, katerega upravljavec je določen s posebnim zakonom in je bilo pridobljeno z namenom zagotavljanja prostorskih pogojev izvajanja terapevtskih socialnovarstvenih dejavnosti;
– nepremično premoženje, ki ga v času uveljavitve te uredbe uporabljajo mednarodne organizacije, katerih članica je Republika Slovenija in imajo na ozemlji Republike Slovenije svoj sedež, agencijo, oddelek, predstavništvo ali pisarno, ter
– nepremično premoženje pravnih oseb, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Republika Slovenija in delujejo na področju visokega šolstva, znanosti in tehnologije.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 47. člena te uredbe se lahko do uveljavitve posebnih predpisov, vendar najkasneje dve leti po uveljavitvi te uredbe, odda v najem za čas, ki ni daljši od 30 let, nepremično premoženje, ki ima status kulturnega spomenika po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 52. člena te uredbe se lahko do uveljavitve posebnih predpisov, vendar najkasneje dve leti po uveljavitvi te uredbe, odda v brezplačno uporabo za čas, ki ni daljši od dveh let, nepremično premoženje, katerega upravljavec je določen s posebnim zakonom in je bilo pridobljeno z namenom zagotavljanja prostorskih pogojev izvajanja terapevtskih socialnovarstvenih dejavnosti.
63. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, 94/07, 55/09 – odl. US, 100/09 in 49/10).
64. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00714-5/2011
Ljubljana, dne 5. maja 2011
EVA 2010-3111-0034
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik
