Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)
Razglašam Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. maja 2011.
Št. 003-02-5/2011-25
Ljubljana, dne 1. junija 2011
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA (ZPVPJN)
Prvo poglavje PREDMET UREJANJA ZAKONA IN TEMELJNA NAČELA
1. člen
(predmet zakona)
(1) S tem zakonom se:
– ureja pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: pravno varstvo);
– določajo organi, ki so pristojni za varstvo pravic po tem zakonu.
(2) Ta zakon določa tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: pogodba).
(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašajo:
– Direktiva Sveta št. 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/665/EGS),
– Direktiva Sveta št. 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 92/13/EGS) in
– Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/81/ES).
(4) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo pomen, opredeljen v zakonu, ki ureja javno naročanje.
(5) Za delovni dan po tem zakonu šteje vsak dan od ponedeljka do petka, razen dni, ki so v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji, opredeljeni kot dela prosti dnevi.
2. člen
(postopki pravnega varstva)
Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je zagotovljeno v:
– predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom,
– revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), in
– sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodišče).
3. člen
(stranke postopka)
(1) Stranka predrevizijskega postopka je lahko gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki vloži zahtevek za revizijo, ali zagovornik javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zagovornik javnega interesa).
(2) Stranka revizijskega postopka in sodnega postopka je lahko:
– gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki vloži zahtevek za revizijo, ali zagovornik javnega interesa ali
– naročnik ali drug subjekt, ki po zakonu, ki ureja javno naročanje, izvaja ali bi moral izvajati postopek javnega naročanja.
(3) Predrevizijskega, revizijskega in sodnega postopka se ima pravico udeleževati tudi ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). V tem primeru ima izbrani ponudnik enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače.
4. člen
(izjeme in obseg pravnega varstva)
(1) Za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po tem zakonu ni zagotovljeno, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon ne določa drugače.
(2) Za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B (v nadaljnjem besedilu: storitve iz Seznama storitev B), je pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(3) Če naročnik za oddajo javnega naročila izvede strožji postopek, kot ga zahteva zakon, ki ureja javno naročanje, se v postopku pravnega varstva v celoti upoštevajo določbe strožjega postopka, ki je bil izveden za oddajo javnega naročila.
5. člen
(dopustnost pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil)
(1) Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ta zakon ne določa drugače.
(2) Kadar naročnik sklene pogodbo brez izvedbe postopka javnega naročanja, čeprav bi ga po zakonu, ki ureja javno naročanje, moral izvesti, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku.
(3) Kadar se posamezno naročilo oddaja na podlagi okvirnega sporazuma, ki se sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, ali v dinamičnem nabavnem sistemu in je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku. V drugih primerih posameznih naročil, ki se oddajajo na podlagi okvirnega sporazuma, je pravno varstvo zagotovljeno v sodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.
(4) Kadar naročnik po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila, se pravica do povračila škode lahko uveljavlja v sodnem postopku.
6. člen
(pravno varstvo javnega interesa)
(1) Pravno varstvo javnega interesa lahko uveljavljajo zagovorniki javnega interesa iz drugega odstavka tega člena pod pogoji, določenimi v tem členu.
(2) Zagovorniki javnega interesa, ki lahko uveljavljajo pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila, so:
– ministrstvo, pristojno za finance,
– Računsko sodišče Republike Slovenije,
– organ, pristojen za varstvo konkurence, in
– organ, pristojen za preprečevanje korupcije.
(3) Zahteva za pravno varstvo javnega interesa v predrevizijskem postopku se lahko vloži v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila, vendar najpozneje do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila. Po končanem predrevizijskem postopku lahko organ iz prejšnjega odstavka uveljavlja pravno varstvo v revizijskem postopku.
(4) Zahteva za pravno varstvo javnega interesa v sodnem postopku se lahko vloži v skladu z 42. členom tega zakona.
7. člen
(temeljna načela)
Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja temelji na načelih zakonitosti, hitrosti in učinkovitosti, dostopnosti, javnosti in kontradiktornosti.
8. člen
(načelo zakonitosti)
V postopku pravnega varstva morajo sodelujoči ves čas postopka ravnati skladno s predpisi, ki veljajo v času, ko se začne postopek oddaje javnega naročila. Šteje se, da se postopek oddaje javnega naročila začne s sprejemom sklepa o začetku postopka. Če naročnik ne sprejme sklepa o začetku postopka, se šteje, da se je postopek oddaje javnega naročila začel z izdajo povabila k oddaji ponudb, v primeru postopka javnega naročanja, v katerem se obvestilo o naročilu objavi na portalu javnih naročil, pa s posredovanjem tega obvestila v objavo.
9. člen
(načelo hitrosti in učinkovitosti)
Državna revizijska komisija, naročnik, vlagatelj, zagovornik javnega interesa, izbrani ponudnik in drugi udeleženci v postopku pravnega varstva si morajo prizadevati, da se ta postopek vodi hitro, vendar tako, da se pravilno ugotovi dejansko stanje ter izda zakonita odločitev.
10. člen
(načelo dostopnosti)
Vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, mora biti pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in drugimi predpisi, ter s katerim se mora krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov.
11. člen
(načelo kontradiktornosti)
V predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku je treba pod pogoji iz tega zakona naročniku, vlagatelju in/ali zagovorniku javnega interesa ter izbranemu ponudniku zagotoviti možnost, da se izrečejo o navedbah nasprotne stranke.
12. člen
(načelo javnosti)
Odločitve in dokumentacija v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku, razen osebnih podatkov, delov, ki so tajni v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, in delov, ki so označeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, so po sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, pritožbi ali tožbi za ugotovitev ničnosti pogodbe javne.
13. člen
(smiselna in subsidiarna uporaba pravdnega in upravnega postopka)
(1) V predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.
(2) V sodnem postopku se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.
(3) V predrevizijskem postopku se glede vročanja odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja upravni postopek. Druga pisanja naročnika se vročajo po pošti priporočeno s povratnico ali z elektronskimi sredstvi, če vlagatelj razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti zahtevek za revizijo podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
Drugo poglavje SKUPNE DOLOČBE V PREDREVIZIJSKEM IN REVIZIJSKEM POSTOPKU
14. člen
(aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku)
(1) Aktivna legitimacija se prizna:
– vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda,
– zagovorniku javnega interesa.
(2) Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja. V primeru postopka s pogajanji po predhodni objavi ali brez predhodne objave, ki ga naročnik upoštevaje določbe zakona, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi tistemu ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal ponudbo in ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti.
(3) Kadar je bila v postopku oddaje javnega naročila predložena skupna ponudba, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Oseba, ki je skupaj z drugimi osebami oddala skupno ponudbo, ima položaj vlagatelja zahtevka za revizijo, če je sama ali skupaj z drugimi osebami, s katerimi je oddala skupno ponudbo, vložila zahtevek za revizijo.
15. člen
(obvezne sestavine zahtevka za revizijo)
(1) Zahtevek za revizijo mora vsebovati:
1. ime in naslov vlagatelja zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) ter kontaktno osebo,
2. ime naročnika,
3. oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,
4. predmet javnega naročila,
5. očitane kršitve,
6. dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
7. pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem,
8. navedbo, ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada.
(2) Vlagatelj mora zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena tega zakona.
16. člen
(omejitev zahtevkov za revizijo zaradi iste kršitve)
(1) Če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.
(2) V predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna revizijska komisija že pravnomočno odločila, da ne gre za kršitev.
17. člen
(posledice vloženega zahtevka za revizijo)
(1) Ne glede na vloženi zahtevek za revizijo lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če:
– zaradi vloženega zahtevka za revizijo naročnik ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva iz tretjega ali četrtega poglavja tega zakona, pod pogojem, da se naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja in so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja javno naročanje, ali
– zaradi vloženega zahtevka za revizijo naročnik ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva iz tretjega ali četrtega poglavja tega zakona, pod pogojem, da Državna revizijska komisija izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, ali
– se zahtevek za revizijo vloži v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
(2) Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo s sklepom odloči, da se izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije. V tem primeru mora o tem najpozneje v treh delovnih dneh od te odločitve obvestiti vse ponudnike, ki so v postopku javnega naročanja oddali ponudbo.
18. člen
(umik zahtevka za revizijo)
(1) Vlagatelj lahko kadar koli med predrevizijskim in revizijskim postopkom pisno umakne svoj zahtevek za revizijo.
(2) Naročnik v treh delovnih dneh od prejema pisnega umika zahtevka za revizijo (v nadaljnjem besedilu: umik zahtevka) izda sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka, če še ni sprejel odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena ali iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Če je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo, mora umik zahtevka v treh delovnih dneh od prejema odstopiti v obravnavo Državni revizijski komisiji. Če je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo ali mu ugodil, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten.
(3) Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema umika zahtevka izda sklep o ustavitvi revizijskega postopka, če še ni sprejela odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 31. člena ali prvega odstavka 39. člena tega zakona. Če je Državna revizijska komisija že odločila o zahtevku za revizijo, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten.
(4) Naročnik posreduje sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka vlagatelju, izbranemu ponudniku in ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo. Državna revizijska komisija posreduje sklep o ustavitvi revizijskega postopka naročniku, vlagatelju, izbranemu ponudniku in ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.
(5) Sklep naročnika o ustavitvi predrevizijskega postopka in sklep Državne revizijske komisije o ustavitvi revizijskega postopka sta pravnomočna.
19. člen
(zadržanje postopka javnega naročanja)
(1) Vlagatelj lahko ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila lahko naročniku kadar koli posreduje tudi ministrstvo, pristojno za finance.
(2) Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka:
– zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, o čemer sprejme sklep in nemudoma obvesti vse ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo, če je predlog iz prvega odstavka tega člena vložilo ministrstvo, pristojno za finance, pa tudi njega, ali
– predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.
(3) Državna revizijska komisija mora o predlogu iz prvega odstavka tega člena odločiti v petih delovnih dneh od prejema predloga.
(4) Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka tega člena ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.
(5) S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Kadar poda predlog iz prvega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za finance, Državna revizijska komisija ne glede na to, ali je bil v postopku oddaje javnega naročila vložen zahtevek za revizijo ali ne, zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dokler se ministrstvo, pristojno za finance, ne seznani z dejanskim stanjem v skladu s 57. členom tega zakona.
(6) Če Državna revizijska komisija sprejme sklep o zadržanju postopku javnega naročanja, mora naročnik v treh delovnih dneh od prejema odločitve Državne revizijske komisije o tem obvestiti vse ponudnike, udeležene v postopku oddaje javnega naročila, če je predlog iz prvega odstavka tega člena vložilo ministrstvo, pristojno za finance, pa tudi njega.
20. člen
(predlog naročnika za sklenitev pogodbe ali ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja)
(1) Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli:
– sklenitev pogodbe ali
– ustavitev postopka javnega naročanja ali
– zavrnitev vseh ponudb ali
– začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.
(2) Naročnik posreduje predlog iz prejšnjega odstavka hkrati tudi vlagatelju, ki lahko posreduje v treh delovnih dneh od prejema tega predloga Državni revizijski komisiji o njem svoje mnenje.
(3) Državna revizijska komisija mora o predlogu iz prvega odstavka tega člena odločiti v petih delovnih dneh od poteka roka, v katerem lahko naročnik poda svoje mnenje o predlogu iz prvega odstavka tega člena.
(4) Državna revizijska komisija predlogu naročnika iz prvega odstavka tega člena ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo. Državna revizijska komisije predlog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena zavrne, če izvedba naročila ni nujna ali se razlogi za nujnost lahko pripišejo naročnikovemu ravnanju in bi jih bilo mogoče predvideti.
(5) Kadar Državna revizijska komisija predlogu iz prvega odstavka tega člena, razen predlogu iz druge alineje prvega odstavka tega člena, ugodi, mora naročnik v treh delovnih dneh od prejema odločitve Državne revizijske komisije o tem obvestiti vse ponudnike, ki so v postopku javnega naročanja oddali ponudbo.
21. člen
(zloraba pravice do pravnega varstva)
(1) Naročnik in Državna revizijska komisija si morata prizadevati, da se predrevizijski in revizijski postopek izvede brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter da se onemogoči vsaka zloraba pravic, ki jih imajo osebe iz 3. člena tega zakona v postopku.
(2) Če osebe iz 3. člena tega zakona, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim Državna revizijska komisija izreče denarno kazen do 1.300 eurov.
22. člen
(pravni pouk)
Naročnik in Državna revizijska komisija morata vlagatelja in izbranega ponudnika v pozivih za dopolnitev zahtevka za revizijo, pozivih za izjasnitev in odločitvah, ki jih sprejmeta v predrevzijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, opozoriti na možna pravna sredstva, roke in način njihovega uveljavljanja.
23. člen
(vračilo dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku)
Državna revizijska komisija mora najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ali pritožbi naročniku vrniti zahtevek za revizijo, vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku. Dokumentacija mora biti odstopljena v izvirniku, popolna, kronološko urejena in opremljena s popisom dokumentov v zadevi.
Tretje poglavje PREDREVIZIJSKI POSTOPEK
24. člen
(vložitev zahtevka za revizijo)
(1) Zahtevek za revizijo se vloži pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočano s povratnico ali z elektronskimi sredstvi. Zahtevek za revizijo se lahko vloži z elektronskimi sredstvi, če naročnik razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti zahtevek za revizijo podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
(2) Vlagatelj mora kopijo zahtevka za revizijo hkrati posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance.
(3) O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik v treh delovnih dneh od prejema tega zahtevka obvestiti ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo.
25. člen
(roki za vložitev zahtevka za revizijo)
(1) Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se, razen v primeru iz četrtega odstavka tega člena, vloži v osmih delovnih dneh od dneva:
– objave obvestila o javnem naročilu ali
– obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu, ali
– prejema povabila k oddaji ponudb.
(2) Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni mogoče vložiti po roku za prejem ponudb, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti in storitev iz Seznama storitev B, ko se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, lahko vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb.
(3) Kadar naročnik določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni, se ne glede na vrsto postopka oddaje javnega naročila, glede rokov za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, uporablja prejšnji odstavek.
(4) Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.
(5) Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve.
(6) Če se v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, je rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih dni od prejema te odločitve.
(7) Ponudnik, ki v postopku s pogajanji brez predhodne objave ali postopku s pogajanji po predhodni objavi, ki ga naročnik, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v katerem ne objavi obvestila o naročilu, ni povabljen k sodelovanju v tem postopku, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti, lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če naročnik ni objavil obvestila, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, pa tudi ne obvestila o oddaji naročila, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo najpozneje v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.
(8) Če naročnik ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral, lahko ponudnik zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.
(9) Ne glede na določbe prvega do osmega odstavka tega člena lahko zagovornik javnega interesa zahtevek za revizijo vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
26. člen
(predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku)
(1) Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali:
– je bil vložen pravočasno;
– vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona;
– ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona.
(2) Če zahtevek za revizijo izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ga naročnik sprejme v obravnavo. Naročnik sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo tudi, če ne vsebuje obveznih sestavin iz 3., 4. ali 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona, pod pogojem, da so te obvezne sestavine razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila.
(3) Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno ali ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena tega zakona ali da ni bila plačna ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.
(4) Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo.
(5) Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo v skladu s šestim poglavjem tega zakona. Če vlagatelj ne vloži pritožbe zoper zavrženje zahtevka za revizijo, mora naročnik v treh delovnih dneh od poteka roka za vložitev pritožbe ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo, posredovati obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo.
(6) Sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo postane pravnomočen z dnem, ko zoper njega ni več mogoče vložiti pritožbe ali voditi postopka po vloženi pritožbi.
27. člen
(izjasnitev izbranega ponudnika)
(1) Kadar se zahtevek za revizijo vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila, mora naročnik kopijo zahtevka najpozneje v treh delovnih dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku.
(2) Izbrani ponudnik se lahko v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja.
28. člen
(odločanje naročnika o zahtevku za revizijo in roki za sprejem odločitve)
(1) Naročnik:
– zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila;
– zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev.
(2) Pri odločanju mora naročnik opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča.
(3) Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, mora naročnik odločitev iz prvega odstavka tega člena sprejeti in jo posredovati vlagatelju v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo. Če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, mora naročnik odločitev iz prvega odstavka tega člena sprejeti v osmih delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo mora posredovati tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, pa tudi ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.
(4) Če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prvega odstavka tega člena ali odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: molk naročnika), lahko začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati tudi Državni revizijski komisiji in ministrstvu, pristojnemu za finance. Vlagatelj se mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku.
(5) Šteje se, da je predrevizijski postopek končan, ko naročnik sprejme odločitev iz prvega odstavka tega člena, drugega odstavka 18. člena, tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona. V primeru molka naročnika se šteje, da je predrevizijski postopek končan, ko poteče rok iz drugega stavka prejšnjega odstavka.
(6) Odločitev naročnika iz druge alineje prvega odstavka tega člena je pravnomočna.
29. člen
(nadaljevanje pravnega varstva po predrevizijskem postopku)
(1) Kadar naročnik zahtevek za revizijo zavrne, mora najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema odločitve iz prvega odstavka prejšnjega člena zahtevek za revizijo, vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji.
(2) Kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi in le delno razveljavi postopek javnega naročanja, lahko vlagatelj v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka. Naročnik mora v roku iz prejšnjega odstavka vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji.
(3) Naročnik mora v roku iz prvega odstavka tega člena vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji tudi, kadar v primeru svojega molka prejme predlog za začetek revizijskega postopka iz četrtega odstavka prejšnjega člena in vlagatelju še ni posredoval odločitve o zahtevku za revizijo.
(4) Dokumentacija iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti odstopljena v izvirniku, popolna, kronološko urejena in opremljena s popisom dokumentov v zadevi, sicer Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema dokumentacije od naročnika zahteva njeno dopolnitev. Naročnik mora dokumentacijo dopolniti v treh delovnih dneh od prejema poziva Državne revizijske komisije.
(5) Vlagatelj se lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj posreduje opredelitev iz tega odstavka Državni revizijski komisiji in naročniku.
Četrto poglavje REVIZIJSKI POSTOPEK
30. člen
(začetek revizijskega postopka)
Revizijski postopek se začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka prejšnjega člena od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka.
31. člen
(predhodni preizkus zahtevka za revizijo v revizijskem postopku)
(1) Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali:
– je bil vložen pravočasno in pri naročniku;
– vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona;
– ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona.
(2) Če zahtevek za revizijo izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ga Državna revizijska komisija sprejme v obravnavo. Državna revizijska komisija sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo tudi, če ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz 15. člena tega zakona, pod pogojem, da so obvezne sestavine razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila.
(3) Če Državna revizijska komisija ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno ali ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona, da iz zahtevka niso razvidne vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona ali ne vsebuje vseh teh obveznih sestavin, čeprav ga je naročnik pozval k ustrezni dopolnitvi, zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.
(4) Če zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, manjkajoče sestavine niso razvidne iz zahtevka in naročnik ni pozval vlagatelja k dopolnitvi ali poziv ni bil ustrezen, Državna revizijska komisija nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh ustrezno dopolni. V pozivu mora Državna revizijska komisija jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga Državna revizijska komisija sprejme v obravnavo.
(5) Če vlagatelj dejstev in dokazov iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Če v tem primeru Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, vlagatelju upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, dovoli vpogled v dokumentacijo in mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda, dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.
(6) Odločitev Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za revizijo je pravnomočna.
32. člen
(zbiranje procesnega gradiva)
(1) Državna revizijska komisija v revizijskem postopku izvede vse dokaze, za katere presodi, da bodo pripomogli k zakoniti in pravilni odločitvi o zahtevku za revizijo. Pri tem ni omejena le na dokazne predloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika. Kot dokazilo se lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje dejanskega stanja v zadevi.
(2) Državna revizijska komisija lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik niso navajali, če presodi, da je to potrebno za zakonito odločitev o zahtevku za revizijo.
(3) Naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik se imajo preden Državna revizijska komisije sprejme odločitev iz prvega odstavka 39. člena tega zakona pravico izreči o dokazih, dejstvih in navedbah, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija. Ta pravica se omeji, če bi se naročnik, vlagatelj ali izbrani ponudnik lahko neupravičeno seznanil s podatki, ki so varovani v skladu z zakonom.
33. člen
(dolžnost posredovanja pojasnil, mnenj, podatkov in druge dokumentacije)
(1) Naročnik, vlagatelj, izbrani ponudnik in drugi udeleženci v postopku oddaje javnega naročila morajo Državni revizijski komisiji na njeno zahtevo posredovati dodatna pojasnila in dokumentacijo ter ji omogočiti seznanitev z dejanskimi razmerami v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila.
(2) Osebe javnega in zasebnega prava, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev Državne revizijske komisije, ji morajo na njeno obrazloženo pisno zahtevo ne glede na zakon, ki ureja tajne podatke, zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakon, ki ureja poslovno skrivnost, posredovati podatke in mnenja, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog. Osebe javnega prava morajo upoštevaje določila zakona, ki ureja pravdni postopek, Državni revizijski komisiji podatke iz tega odstavka posredovati brezplačno.
34. člen
(ugotavljanje dejstev)
Državna revizijska komisija lahko v okviru revizijskega postopka skliče razjasnjevalni sestanek, pridobi strokovno ali izvedensko mnenje in opravi druga dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva.
35. člen
(razjasnjevalni sestanek)
(1) Državna revizijska komisija lahko na predlog vlagatelja, naročnika ali na lastno pobudo skliče razjasnjevalni sestanek z namenom pridobitve natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku. Na sestanek so lahko povabljeni naročnik, vlagatelj, izbrani ponudnik, neodvisni strokovnjaki in izvedenci. Na razjasnjevalnem sestanku se udeleženci lahko izjasnijo o dejanskem stanju in dokazih. Naročnik in vlagatelj na sestanku ne smeta navajati novih dejstev, kršitev in dokazov, razen če dokažeta, da jih objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred sestankom.
(2) Če poda predlog iz prejšnjega odstavka vlagatelj ali naročnik, mora v njem natančno opredeliti, katera vprašanja naj se na sestanku razjasnijo, in navesti razloge, zaradi katerih meni, da posameznega vprašanja ni mogoče razjasniti s pomočjo dokumentacije iz postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka ali postopka revizije.
(3) Če Državna revizijska komisija presodi, da je dejansko stanje možno pravilno in popolno ugotoviti na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka ali postopka revizije, predlog iz prvega odstavka tega člena zavrne.
(4) O razjasnjevalnem sestanku se vodi zapisnik.
36. člen
(strokovno mnenje ter neodvisni strokovnjaki in izvedenci)
(1) Če je v revizijskem postopku za ugotovitev ali presojo kakršnega koli dejstva v postopku oddaje javnega naročanja potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, lahko na podlagi naročnikove, vlagateljeve ali lastne pobude odredi pridobitev strokovnega mnenja ali vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence v revizijski postopek.
(2) Kadar predlaga pridobitev strokovnega mnenja ali vključitev strokovnjakov ali izvedencev naročnik ali vlagatelj, mora založiti predujem. Kadar Državna revizijska komisija odredi pridobitev strokovnega mnenja ali vključitev strokovnjakov ali izvedencev na lastno pobudo, naloži naročniku in vlagatelju, da založita predujem vsak v polovičnem znesku.
(3) Če Državna revizijska komisija odredi pridobitev strokovnega mnenja ali v revizijski postopek vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence, naročnik ali vlagatelj pa v postavljenem roku ne založita predujma, lahko Državna revizijska komisija:
– opusti izvedbo predlaganega dokaza ali
– izvede predlagan dokaz in zanj predhodno založi sredstva, če presodi, da je to potrebno za pravilno in zakonito odločitev o zahtevku za revizijo.
37. člen
(rok za sprejem odločitve)
(1) Kadar Državna revizijska komisija zahtevek za reviziji sprejme v obravnavo, mora o njem odločiti in izdati sklep najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije. V utemeljenih primerih lahko Državna revizijska komisija rok podaljša za največ 15 delovnih dni, o čemer mora pred potekom roka iz prejšnjega stavka obvestiti naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.
(2) Državna revizijska komisija sklep iz prejšnjega odstavka pošlje naročniku, vlagatelju in ministrstvu, pristojnemu za finance. Sklep se pošlje tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevek za revizijo vložen po odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija svoje odločitve objavlja na svetovnem spletu.
38. člen
(meje odločanja)
(1) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila.
(2) Če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, lahko Državna revizijska komisija odloča tudi izven meja zahtevka, če je naročnik nadaljeval postopek oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo, in sprejel odločitev o oddaji naročila ali o izločitvi ponudnika.
39. člen
(odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo)
(1) Državna revizijska komisija:
– zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve ali da se vrstni red ponudb, če je naročnik v postopku oddaje javnega naročila preverjal popolnost vseh pravočasnih ponudb, pa vrstni red popolnih ponudb, ne spremeni,
– zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve.
(2) Državna revizijska komisija ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, če pogodba še ni sklenjena in:
1. če naročnik, čeprav niso izpolnjeni pogoji, izvede:
– postopek s pogajanji po predhodni objavi zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v njem ne objavi obvestila o naročilu ali
– postopek s pogajanji brez predhodne objave;
2. če naročnik ne objavi obvestila o naročilu, čeprav ga k temu zavezuje zakon, ki ureja javno naročanje;
3. v primeru drugih hujših kršitev zakona, ki ureja javno naročanje, ali tega zakona.
(3) Državna revizijska komisija mora pri odločanju upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa, naročnika in izbranega ponudnika ter se upoštevaje prejšnji člen do njih opredeliti. V odločitvi mora navesti razloge zanjo in naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.
(4) Odločitev Državne revizijske komisije je pravnomočna.
40. člen
(zagotavljanje zaščite javnega interesa)
(1) Kadar Državna revizijska komisija sprejeme odločitev iz prve ali druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena ter na podlagi obravnavanega zahtevka za revizijo in dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila sumi, da so bile v postopku oddaje javnega naročila storjene hujše kršitve, mora o tem v treh delovnih dneh od sprejema te odločitve obvestiti zagovornike javnega interesa in po uradni dolžnosti začeti postopek o prekršku po tem zakonu ali zakonu, ki ureja javno naročanje.
(2) Zagovornik javnega interesa lahko na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za pravno varstvo javnega interesa v postopku oddaje javnega naročila, če so za to izpolnjeni pogoji, ali izvede druge ukrepe iz svoje pristojnosti.
41. člen
(odzivna poročila o odpravi kršitev v postopku javnega naročanja)
(1) Kadar Državna revizijska komisija sprejme odločitev iz druge alineje prvega odstavka 39. člena tega zakona in se ta nanaša na postopek oddaje javnega naročila, v katerem je treba obvestila upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, objaviti v Uradnem listu Evropske unije, mora od naročnika ob sprejemu te odločitve zahtevati, da ji predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo, ali o ponovljenem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj z odzivnim poročilom predloži dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila ali izvedbi predmeta javnega naročanja.
(2) Državna revizijska komisija lahko ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo ali v šestih mesecih od sprejema te odločitve od naročnika zahteva, da ji predloži odzivno poročilo in dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tudi v primeru drugih postopkov javnega naročanja.
(3) Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja mora vsebovati:
– navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek,
– navedbo odločitve Državne revizijske komisije,
– opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija,
– opis napotkov, če jih je Državna revizijska komisija dala,
– opis načina odprave nepravilnosti.
(4) Naročnik mora odzivno poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti krajši od enega meseca in daljši od treh mesecev od prejema sklepa Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, ali naročnik odzivnega poročila ne predloži, začne postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti.
Peto poglavje SODNO VARSTVO
42. člen
(uveljavljanje ničnosti pogodbe)
Pod pogoji iz tega zakona lahko ničnost pogodbe ali posameznega naročila, ki ga je naročnik oddal na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: posamezno naročilo), uveljavlja oseba, ki ima pravni interes, in zagovornik javnega interesa. Pravni interes se prizna osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila ali posameznega naročila in ki ji je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi ji lahko nastala škoda. Ničnost pogodbe ali posameznega naročila lahko uveljavlja zagovornik javnega interesa, če pogodbena stranka ni Republika Slovenija, njen organ ali upravna organizacija v sestavi, ki je pravna oseba. V tem primeru uveljavlja ničnost pogodbe ali posameznega naročila Republika Slovenija, zastopa pa jo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije.
43. člen
(začasno zadržanje in začasna odredba)
(1) Tožeča stranka lahko predlaga zadržanje izvajanja pogodbe ali posameznega naročila z izdajo začasne odredbe ali začasno ureditev stanja.
(2) Sodišče na zahtevo tožeče stranke prepove izvajanje pogodbe ali posameznega naročila do izdaje pravnomočne odločbe, če bi izvajanje pogodbe ali posameznega naročila toženi stranki, drugi zainteresirani osebi ali javnemu interesu povzročilo škodo. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost koristi naročnika, izbranega ponudnika in javnega interesa.
(3) Tožeča stranka lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pogodbo ali posamezno naročilo, če z verjetnostjo dokaže, da bi bila ta ureditev, zlasti pri trajajočih pogodbah in posameznih naročilih, potrebna za preprečitev težko popravljive škode.
(4) O zahtevi za izdajo začasne odredbe odloči sodišče v petih delovnih dneh od prejema zahteve s sklepom. Sodišče lahko izdajo začasne odredbe veže na pogoj, da tožeča stranka položi varščino za škodo, ki utegne nastati nasprotni stranki zaradi njene izdaje.
(5) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka lahko stranke sodnega postopka v treh dneh vložijo pritožbo. Pritožba ne zadrži izvršitve izdane začasne odredbe. O pritožbi zoper sklep mora pristojno sodišče odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v desetih delovnih dneh po prejemu pritožbe.
(6) V postopku s pritožbo iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, razen če so v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
44. člen
(razlogi za ničnost pogodbe)
(1) Pogodba je nična:
1. če je sklenjena v vsebini, ki je posledica storjenega kaznivega dejanja naročnika ali izbranega ponudnika ali njegove odgovorne osebe;
2. če je sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah zakona, ki ureja javno naročanje, moral izvesti;
3. če je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka;
4. če je naročnik, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, izvedel postopek s pogajanji po predhodni objavi zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila ter v postopku ni objavil obvestila o naročilu in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka;
5. če naročnik ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga v skladu z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, moral objaviti na portalu javnih naročil in/ali v Uradnem listu Evropske unije;
6. če naročnik ne glede na zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon v postopku oddaje javnega naročila ne upošteva obdobja mirovanja, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: obdobje mirovanja), pod pogojem, da je storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši;
7. če naročnik v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena tega zakona in ne glede na četrti odstavek 20. člena tega zakona po vloženem zahtevku za revizijo z izbranim ponudnikom sklene pogodbo, pod pogojem, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti za dodelitev javnega naročila;
8. če pogodba v nasprotju z zakonom, ki ureja javno naročanje, bistveno odstopa od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije in je naročnik ali izbrani ponudnik ali njegova odgovorna oseba ali s katerim koli od njih povezana oseba s tem pridobila premoženjsko korist, pri čemer se za povezano osebo šteje oseba, ki je z naročnikom ali izbranim ponudnikom ali njegovo odgovorno osebo v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, zakonski zvezi, čeprav je ta že prenehala, ali zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti ali svaštvu do vštetega tretjega kolena.
(2) Posamezno naročilo je nično:
– če je naročnik pri oddaji posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, ki je sklenjen z več ponudniki in v katerem se med pogodbenimi strankami okvirnega sporazuma ponovno odpira konkurenca, ravnal v nasprotju z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, o postopku oddaje posameznega naročila, pod pogojem, da je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katerih dalje je treba javno naročilo objaviti v Uradnem listu Evropske unije, in da naročnik pri oddaji posameznega naročila ni upošteval obdobja mirovanja;
– če je naročnik pri oddaji posameznega naročila v dinamičnem nabavnem sistemu ravnal v nasprotju z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, o naknadni vključitvi v dinamični nabavni sistem in o postopku oddaje posameznega naročila, pod pogojem, da je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katerih dalje je treba javno naročilo objaviti v Uradnem listu Evropske unije, in da naročnik pri oddaji posameznega naročila ni upošteval obdobja mirovanja.
(3) Pogodba ali posamezno naročilo je nično tudi iz razlogov, določenih v zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ali drugih predpisih.
45. člen
(ohranitev veljavnosti pogodbe)
(1) Sodišče lahko v primeru iz 2. do 7. točke prvega odstavka in drugega odstavka prejšnjega člena odloči, da pogodba kljub kršitvam ostane v veljavi, če ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, ki so povezani z javnim, obrambnim ali varnostnim interesom in zahtevajo, da se pogodba ohrani v veljavi. Sodišče pri tem upošteva vse okoliščine, kot na primer naravo in obseg javnega naročila, obseg že izpolnjenih obveznosti iz pogodbe, težo in pomen ugotovljenih kršitev ter druge okoliščine.
(2) Kot prevladujoč razlog, ki je povezan z javnim interesom in zahteva, da se pogodba ohrani v veljavi, se lahko šteje tudi ekonomski interes, vendar le izjemoma, ko bi posledice ničnosti pogodbe lahko pripeljale do nesorazmernih posledic za delovanje naročnika ali države. Ne glede na navedeno pa prevladujoč razlog, ki bi zahteval, da se pogodba ohrani v veljavi, ne more biti ekonomski interes, da se javno naročilo izvede. V ekonomski interes, da se javno naročilo izvede, so vključeni tudi:
– stroški, ki nastanejo zaradi zamud pri izvajanju pogodbe,
– stroški začetka in izvedbe novega postopka oddaje javnega naročila,
– stroški, ki nastanejo z zamenjavo izvajalca javnega naročila ali zaradi te izmenjave, in
– stroški pravnih obveznosti, ki nastanejo kot posledica odločitve o ničnosti pogodbe.
(3) Kot prevladujoč razlog, ki je povezan z obrambnim ali varnostnim interesom in zahteva, da se pogodba ohrani v veljavi, se šteje interes, da se izvedba širšega obrambnega ali varnostnega programa, ki je bistven za varnostne interese Republike Slovenije, zaradi posledic ničnosti pogodbe resno ne ogrozi.
(4) V primeru kršitve iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena lahko sodišče odloči, da se pogodba ohrani v veljavi, če je naročnik:
1. izvajal:
– postopek s pogajanji po predhodni objavi zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in skladno z zakonom, ki ureja javno naročanje, ni objavil obvestila o naročilu ali
– postopek s pogajanji brez predhodne objave, pod pogoji, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja javno naročanje,
2. na portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost in
3. upošteval obdobje mirovanja.
(5) Sodišče posreduje odločitve, s katerimi je iz razlogov prevladujočega javnega, obrambnega ali varnostnega interesa pogodbo kljub kršitvam ohranilo v veljavi, tudi ministrstvu, pristojnemu za finance, in pri tem navede razloge prevladujočega javnega, obrambnega ali varnostnega interesa. Ministrstvo, pristojno za finance, o teh odločitvah enkrat letno obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
46. člen
(posledice ničnosti pogodbe po tem zakonu)
(1) Kadar sodišče ugotovi, da je pogodba ali posamezno naročilo nično ali da bi glede na 44. člen tega zakona moralo biti, posreduje Državni revizijski komisiji predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 78. člena tega zakona.
(2) Če je pogodba ali posamezno naročilo nično in pogodbena stranka drugi ne more vrniti vsega, kar je prejela na podlagi take pogodbe ali posameznega naročila, ker to ni mogoče ali narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, mora naročnik poleg izpolnitve obveznosti po zakonu, ki ureja obligacijska razmerja, nemudoma začeti postopek oddaje javnega naročila ali posameznega naročila, razen če predmeta javnega naročanja ne potrebuje več ali zanj nima zagotovljenih sredstev.
47. člen
(prednostno odločanje)
Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne in sodišče o njih odloča prednostno.
48. člen
(stališče Državne revizijske komisije do predmeta sodnega postopka)
Državna revizijska komisija mora sodišču na njegovo zahtevo in v roku, ki ga določi, podati stališče do predmetnega spora.
49. člen
(povrnitev škode)
(1) Odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi ničnosti pogodbe ali kršitve pravil javnega naročanja, se presoja po pravilih obligacijskega prava o odgovornosti brez krivde.
(2) Kdor meni, da je bil zaradi nezakonitega ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila oškodovan, lahko zoper naročnika vloži tožbo za povrnitev škode. Kadar naročnik ni izvedel postopka oddaje javnega naročila, čeprav bi ga glede na zakon, ki ureja javno naročanje, moral, se povrnitev škode lahko uveljavlja s tožbo za ugotovitev ničnosti iz 42. člena tega zakona.
Šesto poglavje POSTOPEK S PRITOŽBO
50. člen
(dopustnost pritožbe v predrevizijskem postopku)
To poglavje ureja pritožbe zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in o stroških v predrevizijskem postopku. Odločitev Državne revizijske komisije o pritožbi je pravnomočna.
51. člen
(vložitev pritožbe)
(1) Če je v tem zakonu predvidena možnost pritožbe zoper odločitev naročnika v predrevizijskem postopku, se pritožba vloži najpozneje v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve.
(2) Pritožba se vloži neposredno pri naročniku ali pošlje po pošti priporočeno s povratnico. Lahko se vloži tudi v elektronski obliki, če naročnik razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti pritožba podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
(3) Pritožnik mora kopijo pritožbe hkrati posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance.
52. člen
(sestavine pritožbe)
Pritožba mora vsebovati:
– ime in naslov vlagatelja pritožbe (v nadaljnjem besedilu: pritožnik),
– ime naročnika,
– oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali o priznanju sposobnosti ali odločitve o priznanju stroškov,
– predmet javnega naročila,
– oznako odločitve, ki se izpodbija s pritožbo,
– očitane kršitve,
– dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
– pooblastilo za zastopanje v pritožbenem postopku, če vlagatelj pritožbe nastopa s pooblaščencem.
53. člen
(odstop dokumentacije)
(1) Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema pritožbe pritožbo in vso dokumentacijo o postopku javnega naročanja skupaj z dokumentacijo iz predrevizijskega postopka odstopiti Državni revizijski komisiji. Dokumentacija mora biti odstopljena v izvirniku, popolna, kronološko urejena in opremljena s popisom dokumentov v zadevi.
(2) Če dokumentacija iz prejšnjega odstavka ni odstopljena v izvirniku, ni popolna, ni kronološko urejena ali ni opremljena s popisom dokumentov v zadevi, lahko Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema pritožbe in dokumentacije od naročnika zahteva njeno dopolnitev.
54. člen
(predhodni preizkus pritožbe)
(1) Državna revizijska komisija po prejemu pritožbe preveri, ali:
– je bila vložena pravočasno;
– vsebuje vse obvezne sestavine iz 52. člena tega zakona;
– jo je vložil vlagatelj, izbrani ponudnik ali naročnik.
(2) Če Državna revizijska komisija ugotovi, da pritožba ni bila vložena pravočasno ali je ni vložil vlagatelj, izbrani ponudnik ali naročnik, jo s sklepom zavrže.
(3) Če Državna revizijska komisija ugotovi, da pritožba ne vsebuje vseh sestavin iz 52. člena tega zakona, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema pritožbe pritožnika pozove, da jo v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora Državna revizijska komisija jasno navesti, v katerem delu naj se pritožba dopolni, in pritožnika opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če pritožnik v roku pritožbe ne dopolni ali je ne dopolni ustrezno, Državna revizijska komisija pritožbo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če pritožnik pritožbo pravočasno in ustrezno dopolni, jo Državna revizijska komisija sprejme v obravnavo.
55. člen
(odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi)
(1) Državna revizijska komisija s sklepom pritožbo kot neutemeljeno zavrne ali ji ugodi.
(2) Kadar Državna revizijska komisija pritožbi, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena tega zakona, ugodi, lahko odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, ali zahtevek za revizije sprejme v obravnavo.
(3) Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih delovnih dneh od prejema celotne dokumentacije iz prvega odstavka 53. člena tega zakona.
(4) Kadar se zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo začne revizijski postopek, lahko Državna revizijska komisija odloči, da bo o pritožbi zoper naročnikovo odločitev o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, odločila v revizijskem postopku.
Sedmo poglavje POPRAVNI MEHANIZEM KOMISIJE
56. člen
(postopek popravnega mehanizma)
Postopek popravnega mehanizma je poseben postopek, ki ga določajo Direktiva 89/665/EGS, Direktiva 92/13/EGS in Direktiva 2009/81/ES ter ga uvede Komisija, kadar meni, da je bila med postopkom oddaje javnega naročila povzročena hujša kršitev prava Evropske unije na področju javnega naročanja.
57. člen
(ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z domnevno kršitvijo)
(1) Na podlagi obvestila o uvedbi postopka popravnega mehanizma ministrstvo, pristojno za finance, izvede potrebne aktivnosti za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z domnevno kršitvijo. Naročniki in organi Republike Slovenije morajo ministrstvo, pristojno za finance, najpozneje v petih delovnih dneh od njegovega poziva seznaniti z aktivnostmi in morebitnimi odločitvami o domnevni kršitvi.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko od naročnika zahteva, da mu najpozneje v petih delovnih dneh:
– odstopi dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročanja, v katerem naj bi bila storjena kršitev, in
– predloži mnenje o domnevnih kršitvah prava Evropske unije.
58. člen
(preprečitev škode zaradi domnevne kršitve)
(1) Kadar Komisija uvede postopek popravnega mehanizma in v predmetnem postopku oddaje javnega naročila še ni bil vložen zahtevek za revizijo iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ali tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe ali posameznega naročila iz 42. člena tega zakona ali domnevna kršitev še ni bila odpravljena, mora ministrstvo, pristojno za finance, nemudoma vložiti zahtevek za revizijo in v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega zakona predlagati naročniku, da zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko naročniku predlaga, da zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila tudi v drugih primerih, ko Komisija uvede postopek popravnega mehanizma.
59. člen
(seznanitev Komisije z odpravo kršitve)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, mora v 15 delovnih dneh od prejema obvestila o uvedbi postopka popravnega mehanizma Komisijo obvestiti:
– da je bila očitana kršitev odpravljena ali
– o razlogih, zaradi katerih očitana kršitev ni bila odpravljena, ali
– da so nadaljnje aktivnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zadržane.
(2) Za utemeljene razloge, zaradi katerih očitana kršitev ni bila odpravljena, se šteje dejstvo, da je domnevna kršitev že predmet predrevizijskega, revizijskega, pritožbenega ali sodnega postopka.
(3) V primeru iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena mora ministrstvo, pristojno za finance, Komisijo obvestiti o odločitvi iz predrevizijskega, revizijskega, pritožbenega ali sodnega postopka in o odločitvi o zadržanju nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila v 15 delovnih dneh od pravnomočnosti te odločitve ali seznanitve s to odločitvijo.
Osmo poglavje DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA
60. člen
(Državna revizijska komisija)
(1) Državna revizijska komisija je poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja.
(2) Državna revizijska komisija ima pečat okrogle oblike z vsebino: »Republika Slovenija – Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil«, na sredini je grb Republike Slovenije.
(3) Sredstva za delo Državne revizijske komisije se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na predlog Državne revizijske komisije. O porabi sredstev odloča Državna revizijska komisija.
61. člen
(imenovanje in razrešitev predsednika in članov)
(1) Državna revizijska komisija ima predsednika ali predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in štiri člane ali članice (v nadaljnjem besedilu: član). Mandat predsednika in članov je osem let in so lahko ponovno imenovani. V primeru predčasne razrešitve se novi predsednik ali član imenuje za osemletni mandat.
(2) Predsednik in člani imajo status državnega funkcionarja.
(3) Predsednika in člane imenuje in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog svoje komisije, pristojne za mandate in volitve. Pristojna komisija objavi razpis za možne kandidate za predsednika in člane ter preveri ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Pristojna komisija objavi javni razpis najmanj šest mesecev pred potekom mandata ali najkasneje v 15 dneh po predčasni razrešitvi.
(4) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati predsednik ali član, so:
– državljanstvo Republike Slovenije in aktivno obvladanje slovenskega jezika;
– poslovna sposobnost in splošna zdravstvena zmožnost;
– dopolnjena starost 30 let;
– osebnostna primernost za opravljanje funkcije.
Predsednik in dva člana morajo imeti izobrazbo pravne smeri, pridobljeno po programu druge stopnje ali izobrazbo, ki ustreza pravni izobrazbi, pridobljeni po študijskem programu druge stopnje, ostala člana pa izobrazbo druge smeri, pridobljeno po programu druge stopnje ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi, pridobljeni po študijskem programu druge stopnje.
(5) Za opravljanje funkcije predsednika in člana ni osebnostno primerna oseba:
– za katero se na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali vedenja utemeljeno sklepa, da funkcije ne bo opravljala strokovno, pošteno ali vestno ali da ne bo varovala ugleda Državne revizijske komisije, nepristranskosti in neodvisnosti odločanja, ali
– ki je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razrešitev v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ali
– ki je storila prekršek po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja javno naročanje, o čemer je prekrškovni organ ali sodišče izdalo pravnomočno odločitev.
(6) Predsednik in člani morajo imeti vsaj šest let delovnih izkušenj na področju javnih naročil. Predsednik mora izpolnjevati še dodatni pogoj, da je opravil pravniški državni izpit.
(7) Predsednik in član je lahko predčasno razrešen, če:
– Državnemu zboru Republike Slovenije predloži izjavo, da odstopa,
– je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanje na zaporno kazen,
– je pravnomočno obsojen na neprostostno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo, pravni promet ali uradno dolžnost in javna pooblastila,
– trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije,
– ne ravna v skladu z zakonom in ustavo ali
– je pravnomočno obsojen za prekršek po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja javno naročanje.
62. člen
(predsednik Državne revizijske komisije)
(1) Predsednik zastopa, vodi in organizira delo Državne revizijske komisije.
(2) Predsednik lahko pooblasti posamezne člane, da organizirajo in vodijo delo Državne revizijske komisije na posameznih področjih.
63. člen
(dostop do tajnih podatkov)
(1) Predsednik in člani morajo v 30 delovnih dneh od imenovanja začeti postopek za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov s stopnjo tajnosti Republike Slovenije »TAJNO«, v treh dneh od pridobitve tega dovoljena pa morajo začeti postopek za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov s stopnjo tajnosti Evropske unije »EU TAJNO (SECRET UE)« in s stopnjo tajnosti zveze NATO »TAJNO (NATO SECRET)«.
(2) Če organ, pristojen za varnostno preverjanje, predsedniku ali članu ne izda dovoljenja za dostop do tajnih podatkov s stopnjo tajnosti iz prejšnjega odstavka, predsedniku ali članu z dnem izdaje te odločbe preneha mandat.
(3) Predsednik ali član ne sme imeti dostopa do dokumentov s stopnjo tajnosti, za dostop do katerih je potrebno dovoljenje, če tega dovoljenja nima.
64. člen
(poslovnik o delu Državne revizijske komisije)
(1) Državna revizijska komisija ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela.
(2) Poslovnik sprejme predsednik Državne revizijske komisije v soglasju z Državnim zborom Republike Slovenije.
65. člen
(način odločanja Državne revizijske komisije)
(1) V revizijskem postopku odloča tričlanski senat, razen če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje naročila male vrednosti, ko v postopku revizije odloča posamezen član Državne revizijske komisije.
(2) Če je predmet revizije javno naročilo, ki se oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, in predsednik odloči, da gre za zahtevnejšo zadevo, v postopku revizije odloča tričlanski senat.
(3) V pritožbenem postopku odloča posamezen član Državne revizijske komisije.
(4) Način dela in imenovanje senatov podrobneje ureja poslovnik Državne revizijske komisije. Predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje posamezne zadeve v odločanje v skladu s poslovnikom.
66. člen
(izločitev)
(1) Predsednik, član ali uslužbenec Državne revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če je z vlagateljem ali ponudnikom, zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem vlagatelja ali ponudnika ali z zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja ali nadzora vlagatelja ali ponudnika ali odgovornimi osebami naročnika v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, zakonski zvezi, čeprav je ta že prenehala, ali v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti ali svaštvu do vštetega tretjega kolena ali če so izpolnjeni drugi izločitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
(2) Predsednik, član ali uslužbenec Državne revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot pet odstotkih udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu vlagatelja, ponudnika ali naročnika.
(3) Predsednik, član ali uslužbenec Državne revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če je bil zaposlen pri ponudniku ali naročniku, pa od prenehanja zaposlitve še nista pretekli dve leti.
(4) Izločitev predsednika, člana ali uslužbenca Državne revizijske komisije lahko predlaga tudi naročnik, vlagatelj, izbrani ponudnik ali zagovornik javnega interesa.
(5) O izločitvi člana ali uslužbenca Državne revizijske komisije odloča predsednik Državne revizijske komisije. O izločitvi predsednika Državne revizijske komisije se odloči na občni seji Državne revizijske komisije, ki jo skliče in vodi član, ki nadomešča predsednika.
67. člen
(varovanje skrivnosti)
Državna revizijska komisija mora pri svojem delu varovati osebne in tajne podatke ter podatke, označene kot poslovna skrivnost, in s temi podatki ravnati skladno s predpisi, ki urejajo njihovo varovanje.
68. člen
(poročanje Državnemu zboru Republike Slovenije)
Državna revizijska komisija enkrat letno o svojem delu poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.
69. člen
(letno poročilo)
(1) Letno poročilo iz prejšnjega člena mora ločeno glede na posamezen zakon, ki ureja javno naročanje, vrste postopkov in predmet javnega naročila vsebovati naslednje podatke:
1. skupno število prejetih zahtevkov za revizijo;
2. ločeno za revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila in po njej:
– število prejetih zahtevkov za revizijo javnih naročil in vrednost teh javnih naročil,
– število zavrženih zahtevkov za revizijo javnih naročil in vrednost teh javnih naročil ter podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike in iz katerega sklada,
– število zavrnjenih zahtevkov za revizijo in vrednost predmetnih javnih naročil ter podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike in iz katerega sklada,
– število zahtevkov, ki jim je Državna revizijska komisija delno ugodila, in vrednost predmetnih javnih naročil ter podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike in iz katerega sklada,
– število zahtevkov, ki jim je Državna revizijska komisija ugodila, in vrednost predmetnih javnih naročil ter podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike;
3. ločeno za revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila in po njej:
– število in vrednost razveljavljenih postopkov oddaje javnih naročil,
– podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike in iz katerega sklada, ter
– navedbo razlogov za razveljavitev iz drugega odstavka 39. člena tega zakona.
(2) Državna revizijska komisija v letnem poročilu navede tudi podatke:
1. iz četrte in pete alineje 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, ločeno glede na:
– posamezen zakon, ki ureja javno naročanje,
– vrsto postopka,
– predmet javnega naročila,
– revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila in po njej ter
– posameznega naročnika;
2. o številu zavrženih, zavrnjenih in ugodenih zahtevkov za revizijo, ločeno glede na:
– posamezen zakon, ki ureja javno naročanje,
– vrsto postopka,
– revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila in po njej ter
– posameznega naročnika.
(3) Letno poročilo mora vsebovati tudi:
1. podatke o obravnavanih in izrečenih prekrških po tem zakonu in zakonu, ki ureja javno naročanje, ločeno za posamezen prekršek naročnika, ponudnika ali podizvajalca ter njegove odgovorne osebe, višino izrečene globe ter druge pomembne okoliščine;
2. informacije o sodelovanju Državne revizijske komisije z zagovorniki javnega interesa.
(4) Letno poročilo lahko vsebuje tudi druge podatke in ugotovitve, za katere Državna revizijska komisija meni, da so pomembni za zakonodajno ureditev področja javnega naročanja.
(5) Podatke iz tega člena mora Državna revizijska komisija najpozneje do konca marca za preteklo leto sporočiti Vladi Republike Slovenije.
Deveto poglavje STROŠKI PREDREVIZIJSKEGA, REVIZIJSKEGA IN SODNEGA POSTOPKA
70. člen
(povračilo stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka)
(1) Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so:
– taksa za predrevizijski in revizijski postopek (v nadaljnjem besedilu: taksa),
– drugi izdatki, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov.
(2) Vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik predhodno krijejo svoje stroške, ki so posledica vloženega zahtevka za revizijo, razen če Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 36. člena naročniku ali vlagatelju naloži, da založi predujem za pridobitev strokovnega mnenja ali vključitev strokovnjakov ali izvedencev. V predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku se vlagatelju, izbranemu ponudniku in naročniku priznajo stroški odvetniških storitev v skladu z zakonom, ki ureja odvetništvo.
(3) Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Naročnik mora ne glede na to, ali je zahtevku za revizijo ugodil ali ga zavrnil, vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, če je v predrevizijskem postopku na podlagi drugega odstavka 28. člena tega zakona izvedel dejanja, ki so bila potrebna za ugotovitev določenega dejstva, in jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, čeprav bi jih lahko. Če je pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku.
(4) Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, razen v primeru iz prejšnjega odstavka, ali vlagatelj zahtevek za revizijo umakne, mora vlagatelj naročniku in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Če pritožba ni utemeljena, mora vlagatelj naročniku povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku.
(5) Vlagatelj lahko povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, zahteva v petih delovnih dneh od vložitve zahtevka za revizijo, povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v revizijskem postopku, do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, povrnitev stroškov, nastalih v pritožbenem postopku, pa do odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi. Vlagatelj mora v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.
(6) Izbrani ponudnik lahko povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, zahteva v izjasnitvi iz drugega odstavka 27. člena tega zakona, povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku, do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, povrnitev stroškov, nastalih v pritožbenem postopku, pa do odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi. Izbrani ponudnik mora v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.
(7) Naročnik lahko povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku, zahteva do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, povrnitev stroškov, nastalih v pritožbenem postopku, pa do odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi. V svoji zahtevi za povračilo stroškov mora opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.
(8) Naročnik mora o svojih in drugih potrebnih stroških, za katere zahteva povrnitev vlagatelj ali izbrani ponudnik, če so stroški nastali v predrevizijskem postopku, odločiti v svoji odločitvi iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona ali prvega odstavka 28. člena tega zakona. Državna revizijska komisija mora o potrebnih stroških, nastalih v revizijskem postopku, odločiti v svoji odločitvi iz tretjega ali četrtega odstavka 31. člena tega zakona ali prvega odstavka 39. člena tega zakona, o potrebnih stroških, nastalih v pritožbenem postopku, pa v svoji odločitvi iz prvega odstavka 55. člena tega zakona.
(9) Če Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik sicer kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, da pa je zahtevek za revizijo po opravljenem vpogledu kljub dopolnitvi neutemeljen, lahko glede na okoliščine posameznega primera odloči, da morata naročnik ali izbrani ponudnik ali oba vlagatelju povrniti del ali celotne potrebne stroške predrevizijskega ali revizijskega postopka.
(10) Zoper naročnikovo odločitev o stroških je dopustna pritožba v skladu s šestim poglavjem tega zakona. Odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka postane pravnomočna z dnem, ko poteče rok za vložitev pritožbe, če ta ni vložena, ali z dnem, ko Državna revizijska komisije pritožbo zavrže ali zavrne. Pravnomočna odločitev naročnika o potrebnih stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, in odločitev Državne revizijske komisije o potrebnih stroških, nastalih v predrevizijskem, revizijskem ali pritožbenem postopku, je izvršilni naslov.
71. člen
(taksa)
(1) Taksa znaša:
– 750 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo v postopku oddaje naročila male vrednosti, v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, pri oddaji javnega naročila storitev iz Seznama storitev B ali pri oddaji posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu,
– 1.500 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo v odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčnem dialogu, javnem natečaju,
– en odstotek od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za sklop, javno naročilo ali posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, za katerega se vlaga zahtevek za revizijo, vendar ne več kot 10.000 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila ali odstop od izvedbe javnega naročila.
(2) Če se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo in naročnik v postopku oddaje javnega naročila ali v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu ni ali še ni sprejel odločitve o oddaji naročila, znaša taksa en odstotek od ocenjene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), vendar ne manj kot 200 in ne več kot 10.000 eurov.
(3) V posameznem primeru določi višino takse naročnik, upoštevaje pri tem prvi in prejšnji odstavek tega člena. Taksa se plača na ustrezen podračun, ki je v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, odprt pri Banki Slovenije za namen plačila taks za predrevizijski in revizijski postopek.
(4) Zahtevek za revizijo, ki ga vloži zagovornik javnega interesa, je oproščen plačila takse.
72. člen
(vračilo in izplačilo taks)
(1) Vlagatelj je upravičen do vračila takse, če:
– ne vloži zahtevka za revizijo, čeprav je plačal takso za predrevizijski in revizijski postopek,
– se zahtevek za revizijo nanaša na postopek, ki nima narave postopka oddaje javnega naročila.
(2) Zahtevek za vračilo takse vlagatelj naslovi na Državno revizijsko komisijo. V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka se zahtevek za vračilo takse vloži v 10 delovnih dneh od plačila takse, v primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka pa v 20 delovnih dneh od prejema odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za revizijo.
(3) Kadar Državna revizijska komisija ugotovi, da je vlagatelj ne glede na opredelitev višine takse v pravnem pouku naročnikove odločitve o oddaji naročila plačal napačno višino takse, mora:
– vlagatelja pozvati k doplačilu ali
– ministrstvu, pristojnemu za finance, naložiti vračilo preveč vplačane takse.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, v skladu z predpisi, ki urejajo javne finance, na podlagi predloga Državne revizijske komisije izvede vračilo takse.
73. člen
(evidenca taks)
Državna revizijska komisija vodi evidenco plačanih, preplačanih, premalo plačanih in vrnjenih taks. Vsebino in način vodenja evidence določi Državna revizijska komisija v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance.
74. člen
(stroški v sodnem postopku)
(1) Stroški sodnega postopka so izdatki, ki nastanejo med sodnim postopkom ali zaradi njega in obsegajo tudi nagrado za delo odvetnikov, ki jim zakon priznava pravico do nagrade.
(2) Višino, način in rok plačila takse za sodni postopek določa zakon, ki ureja sodne takse.
75. člen
(način odmere stroškov)
Če ta zakon ne določa drugače, se stroški pravnega varstva, ki poteka v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku, odmerijo v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek.
Deseto poglavje PREKRŠKOVNI ORGAN IN KAZENSKE DOLOČBE
76. člen
(prekrškovni organ)
Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov iz tega zakona, je Državna revizijska komisija.
77. člen
(odločanje o prekršku)
(1) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
(2) Naročnik in odgovorna oseba naročnika morata Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh od prejema njenega pisnega poziva odstopiti vso dokumentacijo, na odstop katere ju je Državna revizijska komisija pozvala, kadar le-ta v skladu s tem zakonom:
– ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika ali
– zbira dodatna obvestila in dokaze o morebitnem prekršku naročnika in odgovorne osebe naročnika.
78. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje javni sklad, javna agencija, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanje izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ter pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ki kot naročnik:
1. kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo z izbranim ponudnikom, čeprav mu zakon tega ne dovoljuje (prvi odstavek 17. člena tega zakona);
2. ne odstopi ali ne odstopi pravočasno predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena tega zakona);
3. vlagatelju ne posreduje predloga, s katerim Državni revizijski komisiji predlaga, da vloženi zahtevek ne zadrži sklenitve pogodbe ali da se postopek oddaje javnega naročila ustavi ali da se v postopku oddaje javnega naročila zavrnejo vse ponudbe ali da se začne nov postopek javnega naročanja za isti predmet (drugi odstavek 20. člena tega zakona);
4. ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo (tretji in četrti odstavek 26. člena ter prvi odstavek 28. člena tega zakona);
5. zahtevka za revizijo ne posreduje izbranemu ponudniku, kadar mu to nalaga zakon (prvi odstavek 27. člena tega zakona);
6. Državni revizijski komisiji ne odstopi ali ne odstopi v roku zahtevka za revizijo ali vse dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ali o predrevizijskem postopku ali pritožbi (prvi in drugi odstavek 29. člena ter prvi odstavek 53. člena tega zakona);
7. Državni revizijski komisiji na njen poziv v roku ne predloži odzivnega poročila (četrti odstavek 41. člena tega zakona);
8. stori kršitev, zaradi katere je na podlagi prvega ali drugega odstavka 44. člena tega zakona pogodba nična ali bi morala biti nična;
9. ministrstvu, pristojnemu za finance, v roku ne odstopi dokumentacije o postopku oddaje javnega naročanja ali ne predloži mnenja o domnevnih kršitvah prava Evropske unije (drugi odstavek 57. člena tega zakona);
10. ne upošteva ali izvrši odločitve Državne revizijske komisije ali če ravna v nasprotju z njeno odločitvijo (prvi odstavek 60. člena tega zakona).
(2) Javni sklad, javna agencija, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanje izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ter pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, ki kot naročnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov.
(4) Odgovorna oseba javnega sklada, javne agencije, javnega zavoda, javnega gospodarskega zavoda, pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
79. člen
(sankcioniranje hujših prekrškov)
Če je narava prekrška iz 1., 8. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, lahko prekrškovni organ izreče večkratnik globe iz prejšnjega člena, vendar izrečena globa za:
a) pravno osebo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči vrednosti 300.000 eurov;
b) oseba zasebnega prava, razen gospodarske družbe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme preseči vrednosti 300.000 eurov;
c) javni sklad, javno agencijo, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ne sme preseči vrednosti 300.000 eurov;
d) pravno osebo, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči vrednosti 150.000 eurov;
e) oseba zasebnega prava, razen gospodarske družbe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme preseči vrednosti 150.000 eurov;
f) javni sklad, javno agencijo, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ne sme preseči vrednosti 150.000 eurov;
g) samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme preseči vrednosti 90.000 eurov;
h) odgovorno osebo javnega sklada, javne agencije, javnega zavoda, javnega gospodarskega zavoda, pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, druge osebe zasebnega prava, v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ne sme preseči vrednosti 6.000 eurov.
80. člen
(globe v hitrem postopku)
V hitrem postopku lahko prekrškovni organ izreče globo v razponu, predpisanem v tem zakonu. Pri odločanju o višini globe se upoštevata teža prekrška in z njim povzročena škoda.
Enajsto poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 – popr., 110/02, 14/03 – uradno prečiščeno besedilo, 2/04 – ZPNNVSM, 42/04, 99/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/05, 95/05 – uradno prečiščeno besedilo, 78/06, 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 53/07 in 94/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Poslovnik o delu Državne revizijske komisije (Uradni list RS, št. 44/05), uporablja pa se do začetka uporabe poslovnika iz 64. člena tega zakona.
82. člen
(dokončanje postopkov, začetih po dosedanjih predpisih)
(1) Postopek revizije, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Sodni postopki, povezani s postopki javnega naročanja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so to področje urejali pred uveljavitvijo tega zakona.
83. člen
(pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov za imenovanega predsednika in člane Državne revizijske komisije)
Državna revizijska komisija mora za predsednika in člane Državne revizijske komisije, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, v treh delovnih dneh od uveljavitve tega zakona začeti postopek za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov iz prvega odstavka 63. člena tega zakona.
84. člen
(mandat dosedanjega predsednika in dosedanjih članov Državne revizijske komisije)
Predsednik in člani Državne revizijske komisije, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo funkcijo do poteka mandata.
85. člen
(letno poročilo)
Državna revizijska komisija prvič pripravi letno poročilo v skladu z 69. členom tega zakona za leto 2011. Za leto 2010 pripravi Državna revizijska komisije letno poročilo v skladu s 33. členom Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo).
86. člen
(predpisi na podlagi tega zakona)
(1) Državna revizijska komisija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona sprejme poslovnik iz 64. člena tega zakona.
(2) Državna revizijska komisija v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona določi vsebino in način vodenja evidence taks iz 73. člena tega zakona.
87. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-08/11-5/27
Ljubljana, dne 24. maja 2011
EPA 1635-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik
